(Ne)varni industrijski obrati: Tveganja za okolje so, ni pa alarma

junij 7, 2017

Podjetja z obrati in napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, podvržena strogim regulativam, izpostavljajo nadzor in preventivo

Onesnaženje okolja, zlasti v večjem obsegu, poraja širša vprašanja o (ne)varnostih v industrijskih obratih in učinkovitem nadzoru delovanja industrije oziroma podjetij, v katerih je narava proizvodnje potencialno škodljiva zunanjemu okolju. Ministrstvo za okolje in prostor (Arso) je samo od leta 2006 izdalo, spreminjalo ali dopolnjevalo odločbe podjetjem za 594 naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega. Vsaj v načelu so podjetja, sploh tista, ki morajo pridobiti IPPC-dovoljenje (celovito okoljevarstveno dovoljenje), podvržena strogemu nadzoru in zavezana monitoringom ter so tudi nenehno pod drobnogledom inšpekcije. Čeprav so možnosti napak ali dejavnikov tveganja zmanjšane na najnižjo možno točko in so ukrepi za varnost in zaščito zlasti v večjih industrijskih družbah ostri, se med ljudmi vselej porajajo še vprašanja, ali in kaj nepredvidljivega se lahko pripeti v proizvodnjah, v katerih delajo z nevarnimi ali potencialno nevarnimi snovmi. Še zlasti so vprašanja vplivov izpostavljena v okoljih, v katerih so tovarne umeščene v bližino stanovanjskih naselij, kar sicer sproža tudi širši premislek o (ne)ustreznosti prostorskega načrtovanja že v preteklosti. Omenjamo nekaj primerov v Podravju, Pomurju, na Celjskem in Koroškem – povsod zagotavljajo, da delujejo v skladu z ostrimi okoljskimi standardi. Pomembno je zlasti tesno sodelovanje s poklicnimi gasilskimi enotami, sploh v preventivnem smislu.

[…]

Koraki k nadzorovanemu ravnanju z odpadki

Nedavno je na območju tovarne Talum v Kidričevem vrata odprl prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar je ministrica za okolje Irena Majcen prepoznala kot pomemben korak v smeri nadzorovanega ravnanja z odpadki. Center, ki je v lasti podjetja Saubermacher, bo letno sprejel do 51 tisoč ton nevarnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev. Pred leti, ko je v Kidričevem še deloval stari center, so domačini opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavlja za okolje, zdaj živijo v obljubah, da je dogajanje v centru pod nenehnim nadzorom in je center urejen, kot zahtevajo najsodobnejši standardi. Ima vsa potrebna dovoljenja in je zgrajen v skladu najboljšo možno tehnologijo ter opremljen s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani, območje, kjer stoji, ima poklicno gasilsko enoto.

Nevarnost ostaja gramoznica

Da živijo v okoljsko degradiranem območju, kjer so pomembna zajetja pitne vode za širše ptujsko območje, že leta opozarjajo nekateri domačini, a analize lani julija odvzetih vzorcev zemljine, ki so jih na območju Kidričevega opravili strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, so pokazale, da nevarnosti skorajda ni. Parametre onesnaženosti so našli le v vzorcu zemljine, odvzete na območju, kamor so pred desetletji vozili pepel z železnice, in predlagali, da se tam omeji kmetijska pridelava.

Potencialno nevarnost za okolje pa predstavlja gramoznica na Lovrencu na Dravskem polju, kjer so leta skladiščene odpadne avtomobilske gume. Po požarih, ki sta s svojimi emisijami zagotovo vsaj začasno onesnažila okolje, a se s tem ni nihče posebej ukvarjal, gume zdaj odvažajo pod nadzorom ministrstva za okolje, dogajanje pa spremljajo tudi evropski strokovnjaki. Še vedno je v Kidričevem deponija rdečega blata, že desetletja tudi pogozdena in, kot zagotavljajo v Talumu, pod nadzorom. (ps)

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 25.5.2017

Več avtorjev

Več na: http://www.vecer.com/ne-varnost-industrijskih-obratov-tveganja-za-okolje-so-ni-pa-alarma-6264803

Advertisements

Gibanje za Kidričevo: Kidričani živijo v “območju tihe smrti”

november 6, 2016

Nezadovoljstvo nad opravljenimi meritvami

V Gibanju za Kidričevo so ogorčeni nad zavračanjem možnosti, da bi ministrstvo za okolje k dodatnim analizam povabilo neodvisno poljsko podjetje Environ, ki je pred leti podobne preiskave opravilo na območju Cinkarne Celje.

V gibanju, ki ga v javnosti bolj ali manj zastopa le Branko Štrucl, okoljsko ministrico Ireno Majcen in direktorja Urada za varno hrano Janeza Posedija sprašujejo, kdo jima daje pravico, da ogrožata zdravje ljudi, živali in rastlin, s tem ko ne naredita nič za sprejetje nujnih ukrepov, da bi ta okoljski problem rešili.

Štrucl pravi, da so trdno prepričani, da je več deset hektarjev kmetijske zemlje tako onesnažene, da je njena emisijska vrednost kritično presežena. To so po njegovem mnenju pokazale zadnje raziskave na majhni njivi, ki je bila posuta s kurilniškimi nevarnimi odpadki.

Ministrstvo ne bo opravilo novih analiz
Majcnova je že povedala, da novih analiz ne bodo opravili, jo pa nove pobude civilne iniciative žalostijo, ker so za opravljeno delo izbrali akreditiran laboratorij, ki je sam opravil vzorčenje in analize, in to na področjih, ki jih je predlagala civilna iniciativa.

Ministrica za okolje je tudi opozorila, da so gibanju že ob odvzemu vzorcev ponudili del vzorca, ki bi ga na lastno željo in tudi stroške poslali v analizo drugim, morda tudi tujim laboratorijem, a so to zavrnili.

Že ob predstavitvi rezultatov smo jasno povedali, da je poljsko podjetje Environ izvajalo analize znotraj kompleksa Cinkarne Celje, naročnik in plačnik analiz pa je bila Cinkarna, ne ministrstvo. Drugačen je bil tudi namen analiz,” so še pojasnili na ministrstvu in ponovili ugotovitve analize, da so tla v Kidričevem le točkovno onesnažena, zato ne morejo govoriti o širšem onesnaženju.

Napoved pritožb v Bruslju
Odgovor Gibanja za Kidričevo ni prepričal, zato je Štrucl že napovedal, da se bodo obrnili na evropska komisarja za okolje ter za zdravje in varnost hrane, pa tudi na Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki z inšpekcijskimi pregledi ugotavlja onesnaženost na kraju samem.

Imajo kaj videti. Poleg deponije šestih milijonov ton rdečega blata na dveh deponijah okoli tri milijone ton pepela, okrog 40.000 ton odpadnih gum, 20 in več zapuščenih gramoznic, kjer je več kot 150.000 kubičnih metrov odpadnega strupa, da o Talumu, ki ima na svojem ozemlju Center nevarnih odpadkov, družbo Silkem, asfaltno bazo, niti ne izgubljamo besed,” pravi Štrucl, ki je prepričan, da Kidričani živijo v “območju tihe smrti”, kjer ljudje zbolevajo pogosteje in umirajo hitreje kot drugje v Sloveniji.

Po njegovem mnenju so bile zadnje analize opravljene nekakovostno, na premajhnih vzorcih, rezultati pa nikakor ne predstavljajo realne slike onesnaženosti.

Vir: http://www.rtvslo.si/okolje/novice/gibanje-za-kidricevo-kidricani-zivijo-v-obmocju-tihe-smrti/406914


Albin Brencl je izgubil tožbo

maj 12, 2016

Prispevek Tele M

Ljubljansko Okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek podjetja Albin Promotion, ki je od države zahtevalo slabih 6 milijonov evrov odškodnine za povzročeno gospodarsko škodo. Podjetje je državo tožilo, ker da mu je nezakonito izdala gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje za deponijo odpadnih gum pri Lovrencu na Dravskem polju. Medtem ko so na državnem pravobranilstvu ter ministrstvu za okolje in prostor z odločitvijo zadovoljni, pa so v podjetju že napovedali pritožbo.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174404893


Iz Kidričevega odvažajo gume

marec 23, 2016

Prispevek Tele M

Po več opozorilih Evropske komisije, ki je zoper Slovenijo že vložila tožbo na sodišče Evropske unije, se je danes le začel odvoz odpadnih avtomobilskih gum iz opuščene gramoznice pri Lovrencu na Dravskem polju. 28 tisoč ton pnevmatik, ki niso prekrite z zemljino, bodo z deponije odpeljali do srede prihodnjega leta.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174395532


Kako učinkovita je pri ravnanju z odpadki vaša občina

marec 21, 2016

Nekatere občine reciklirajo praktično vse komunalne odpadke, spet druge do polovice odpadkov odložijo na odlagališča. Zaradi neenotnega sistema ravnanja z odpadki so nekatere občine bistveno bolj ekološke od drugih.

Ilirska Bistrica je ena od večjih slovenskih občin. Razprostira se čez slikovita hribovja in planote in zavzema dobršen del idilične kraške pokrajine. A pravljični videz območja so do še pred nedavnega kvarili ogromni smetnjaki za zbiranje vseh vrst komunalnih odpadkov, ki so bili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postavljeni po bistriških vasicah. Takrat so ogromni smetnjaki dobro služili svojemu namenu; preprečevali so odlaganje smeti na divjih odlagališčih, kar je sicer precej običajna slovenska praksa.

Danes zgolj spodbujajo odlaganje vseh vrst smeti na en sam kup in s tem onemogočajo recikliranje. Ogromni smetnjaki so imeli očitne posledice: v Ilirski Bistrici se je leta 2014 odložil največji delež komunalnih odpadkov med vsemi slovenskimi občinami – kar 264 kilogramov na prebivalca oziroma več kot 57 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. Slovensko povprečje znaša 23 odstotkov.

Po količini nastalih odpadkov Ilirska Bistrica ne izstopa: glede na delež nastalih odpadkov na prebivalca je s 461 kilogrami le nekoliko nad povprečjem slovenskih občin, ki znaša 372 kilogramov na prebivalca.

Količina nastalih komunalnih odpadkov v občini ni neposredno povezana s tem, koliko odpadkov posamezna občina odloži. V Trzinu na primer, eni najmanjših, hkrati pa gospodarsko najbolj uspešnih slovenskih občin, nastane največ komunalnih odpadkov na prebivalca med vsemi slovenskimi občinami. Močna industrijska cona pomeni več dnevnih migrantov in s tem tudi več smeti. Trzin tako proizvede kar 639 komunalnih odpadkov na prebivalca. Ne glede na to je Trzin ena od bolj ekološko ozaveščenih občin v Sloveniji: odložijo namreč borih 8 odstotkov nastalih odpadkov ali kar petkrat manj odpadkov na prebivalca kot Ilirska Bistrica.

Zakaj med občinami obstajajo take razlike? Razlog je neenoten sistem ločevanja in ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ko smo pred dvajsetimi leti začeli spoznavati nujnosti ločevanja odpadkov, država ni naredila enotne strategije za ravnanje z odpadki. O sistemu ravnanja z odpadki v posameznih občinah so se odločala komunalna podjetja, zaradi česar imamo v Sloveniji še danes zelo različne sisteme ločevanja odpadkov. Količina odloženih odpadkov se na nacionalni ravni sicer manjša, a še vedno imamo občine, ki odložijo okoli polovico vseh nastalih odpadkov. S primerno strategijo bi lahko tudi te občine prisilili v učinkovitejše zbiranje in reciklažo komunalnih odpadkov, prav tako bi lažje vplivali na ozaveščenost prebivalstva o nujnosti ločevanja odpadkov.

Tanja Pirnat

Objavljeno 30.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/kako-ucinkovita-je-pri-ravnanju-z-odpadki-vasa-obcina/

Divja odlagališča z nevarnimi odpadki ogrožajo okolje, država se nanje požvižga

Inšpekcijske službe so do danes očistile le okoli 40 odstotkov najnevarnejših divjih odlagališč v Sloveniji, ki so jih med leti 2010 in 2012 popisali Ekologi brez meja. Ostala še naprej ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

Jama pri križu ob cesti na Rigelj (št. 2818), približno pet kilometrov severovzhodno od Kočevja, ni ravno paša za oči. V jami leži med 500 in 1000 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov: odpadnih gum, trupel živali, komunalnih odpadkov, celo salonitnih plošč. Odpadki se v jamo nalagajo že od dvajset do trideset let. Da je bilo brezno namenjeno dolgotrajnejšemu in načrtnemu  odlaganju odpadkov v naravo, priča betonski prag, ki omogoča dovoz do roba brezna.

Takšno odlaganje odpadkov je seveda nezakonito. Še bolj skrb vzbujajoča pa je nevarnost, ki jo jama predstavlja za naravo, pa tudi zdravje ljudi. Skozi ilovico na dnu jame je preniknila  voda. Zato se nevarne snovi iz odpadkov že spirajo v podzemlje Kočevskega roga in ogrožajo pitno vodo.

Odlagališče so Ekologi brez meja kartirali že leta 2010, a pristojne službe ga do danes še niso očistile – le omejile so dostop do jame. Strošek sanacije po ocenah Tine Kotnik z Zavoda za gozdove Slovenije Kočevje presega 100.000 evrov. Glavni razlog, da jama ni bila očiščena, je po njenih besedah nezainteresiranost državne inšpekcije, ki nosi del odgovornosti za čiščenje brezna.

Jama pri križu ni edini primer. Večina najnevarnejših nezakonitih odlagališč odpadkov v Sloveniji, ki jih je v zadnjih letih popisala nevladna organizacija Ekologi brez meja s prostovoljci, do danes bodisi niso očiščena v celoti bodisi se odpadki na njih ponovno nabirajo. Glavni razlog za to je predvsem slaba odzivnost državnega inšpektorata za okolje, pomanjkanje sodelovanja med državnimi in občinskimi inšpekcijami ter visoki stroški čiščenja odlagališč. Obenem nič ne kaže, da se bo inšpekcija za okolje v prihodnosti težav lotila resneje.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/divja-odlagalisca-z-nevarnimi-odpadki-ogrozajo-okolje-drzava-se-nanje-pozvizga/

Ministrstvo za okolje in prostor brez načrtov za sanacijo nevarnih divjih odlagališč

Ministrica ne zna povedati, kdaj in kako bodo sanirali okoli 80 divjih odlagališč odpadkov, ki po ocenah Ekologov brez meja najbolj ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

V jami pri Križu blizu Kočevja se že desetletja nalagajo nevarni odpadki: pnevmatike, salonitne plošče, komunalni odpadki, celo trupla živali. Posledice na okolje so že vidne. Poplavljena ilovica na dnu jame nakazuje, da se v podzemlje Kočevskega roga spirajo nevarne snovi. Zaradi bližine pitne vode lahko kmalu pride do katastrofe.

Sanacija nevarnih divjih odlagališč odpadkov je nujna. Odlagališča mnogokrat predstavljajo direktno ali potencialno grožnjo za okolje in zdravje ljudi, v najslabšem primeru pa kvarijo izgled in spodbujajo nadaljnjo prakso odlaganja smeti v naravi. K sreči je takšnega odlaganja vedno manj: večina divjih odlagališč je posledica odlaganja v preteklih desetletjih in neobstoječega sistema za ravnanje z odpadki.

Večina najnevarnejših nelegalnih odlagališč odpadkov še danes ostaja neočiščenih. Pri podcrto.si smo preverili trenutno stanje 133 odlagališč, ki jih je ekološko društvo Ekologi brez meja označilo za še posebej zaskrbljujoča. Po naših ugotovitvah jih je bilo v petih letih očiščenih zgolj nekaj več kot 40 odstotkov. Okoli 80 odlagališč tako ostaja neočiščenih.

Razloga za neočiščena nevarna odlagališča sta predvsem dva: slabo delo državnega inšpektorata in neobstoj državnega registra divjih odlagališč, ki bi pokazal realno stanje na terenu. Za oboje je pristojno okoljsko ministrstvo. Ministrico Ireno Majcen smo zato zaprosili za pojasnila, kako bodo izboljšali delovanje inšpektorata in vzpostavili register.

Iz odgovorov ministrice lahko sklepamo, da se ta ne zaveda slabega dela državnega inšpektorata. Prav tako ne zna natančno pojasniti, s kakšnimi ukrepi bo izboljšala učinkovitost tega nadzornega organa. Glede registra divjih odlagališč pa pojasnjuje, da trenutno šele pripravljajo metodologijo za popisovanje odlagališč.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.1.2016

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/ministrstvo-za-okolje-brez-nacrtov-za-sanacijo-nevarnih-divjih-odlagalisc/

Napotilo:
https://podcrto.si/
Register divjih odlagališč: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/


Gume bodo (spet) odvažali

marec 9, 2016

Iz gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju naj bi do poletja odpeljali 28 tisoč ton odpadnih gum. Skupaj jih je tam še 42 tisoč ton

Iz nekdanje gramoznice med Lovrencem na Dravskem polju in Kidričevim bo obrtnik Vinko Kropec iz Slovenske Bistrice, ki se ukvarja z avtoprevozništvom ter komunal­nimi in posredniškimi storitvami, do konca junija odpeljal 28 tisoč ton odpadnih gum. Tako je odločilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je z oddajo del končalo postopek oddaje javnega naročila za prevzem, prevoz in predelavo izrabljenih gum.

Izbrani ponudnik bo dela opravil za 2,1 milijona evrov. Eden od devetih ponudnikov, ki so se prijavili na razpis, je sprožil revizijski postopek in ta se je tako končal. Sredstva za odstranitev gum, pravi ministrstvo, bodo zagotovljena iz proračuna, denar pa naj bi po opravljenih delih izterjali od povzročitelja, podjetja Albin Promotion. Temu je inšpek­cija za okolje in prostor v letu 2012 zaradi ugotovljenih kr­šitev predpisov z odredbo odredila odstranitev izrabljenih gum iz nekdanje gramozne jame, a zavezanec tega ni storil.

Podjetje Albin Promotion iz Lovrenca na Dravskem polju toži državo za deset milijonov evrov odškodnine, ker mu je izdala nezakonito gradbeno dovoljenje za sana­cijo omenjene jame. Albin Bread, lastnik podjetja, pa po­udarja, da bi sam za omenjeni denar odstranil prav vseh 42 tisoč ton gum. Konec preteklega tedna se je na okrožnem sodišču v Ljubljani po hitrem postopku končalo nadaljeva­nje glavne obravnave, s katero podjetje Albin Promotion toži državo za deset milijonov evrov odškodnine, ker mu je izdala nezakonito gradbeno dovoljenje za sanacijo gra­moznice z odpadnimi gumami, nadaljevalo pa se bo spet prihodnji mesec. Ministrstvo ob tem poudarja, da bo pla­čilo za odstranitev izrabljenih gum terjalo od omenjenega podjetja. “Ravnanja države ne razumem, mi smo pripravlje­ni vse gume odpeljati in popolnoma sanirati gramoznico v Lovrencu za 2,2 milijona evrov,” pa je dogajanje že nekaj­krat komentiral Albin Brencl.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/gume-bodo-spet-odvazali-6194720


Država se z Brenclom ni pogodila

januar 13, 2016

Lastnik podjetja Albin Promotion, ki je v opuščeno gramoznico v Lovrencu na Dravskem polju dovažalo odpadne gume, se je z državo pripravljen pogoditi za 4,5 milijona evrov

Sredi marca naj bi se začelo sojenje državi za 5,8 milijona evrov odškodnine, ki bo skupaj z obrestmi še precej višja, saj se ministrstvo za okolje in prostor in podjetje Albin Promotion (AP) iz Majšperka pretekli konec tedna nista sporazumela o 4,5 milijona evrov odškodnine podjetju Albina Brencla. Postopek poteka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer naj bi začetek sodne obravnave začel sredi marca letos.

Kdo izdaja dovoljenja

Albin Brencl, lastnik podjetja AP, je že pred pol leta napovedal tožbo zoper državo, če ta ne bo pristala na poravnavo v primeru sanacije gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju. To je Brenclovo podjetje najelo od občine Kidričevo za 120 tisoč evrov služnostne odškodnine in plačalo polovico vsote ter začelo sanacijo nekdaj divjega odlagališča odpadkov, kamor so ljudje dovažali vsemogoče odpadke, tudi salonitne plošče, stare avtomobile, akumulatorje in druge nevarne odpadke, še največ pa ostanke škropiv in drugih kemikalij.

Podjetje AP je dela začelo in v očiščeno gramoznico začelo dovažati od­padne avtomobilske gume, ki naj bi jih tam zmleli in v končni fazi zasuli s plastjo zemlje. A konca načrtovane sanacije nikoli ni bilo. Albin Brencl je za našteta dela pred zdaj že skoraj de­setletjem pridobil okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje. Po dveh požarih na odlagališču gum se je občina Ki­dričevo odločila odstopiti od pogod­be, inšpektorji pa so takrat ugotovili, da ministrstvo za okolje, ki je potreb­na soglasja izdalo v času, ko ga je vodil Janez Podobnik, ni pristojno za izdajo gradbenega dovoljenja, saj naj bi bilo to v domeni upravne enote. Ker Brencl ni imel več gradbenega dovoljenja, mu je bilo odvzeto tudi okoljevarstve­no dovoljenje – in začelo se je dokazo­vanje, kdo je v postopkih ravnal prav in kdo ne, vmes je morala poseči celo evropska komisija, ki je poskrbela za opomin državi, zadevo pa predala evropskemu sodišču.

Sanacija prihodnje leto

Brencl dokazuje, da mu je bila z od­vzemom dovoljenja povzročena velika škoda, na ministrstvu trdijo naspro­tno. Konec lanskega leta je to že ob­javilo javni razpis in izbralo podjetje, ki naj bi poskrbelo za odstranitev 28 tisoč ton gum, a zaradi revizije še ne razkrivajo, kdo je izbranec in koliko bo sanacija stala. Na ministrstvu za okolje napovedujejo, da bodo za od­stranitev gum, ki sredi Dravskega polja, enega večjih rezervoarjev pitne vode v državi, ležijo nezakonito, po­skrbeli do poletja prihodnje leto, a je vprašanje, če bo ob zdajšnji zavzetosti in zapletenosti zadeve to resnično iz­vedljivo.

Zaustavlja se seveda pri denarju, ki bi ga bilo treba zagotoviti – in kar naj bi bila obveznost podjetja AP. To se je aprila lani znašlo v blokadi, bilo pri­siljeno odpustiti nekaj deset delavcev, ki so vložili zahtevek za stečajni posto­pek, a naj bi ga sodišče zavrnilo. Se je pa Brenclovo podjetje prijavilo na lan­skoletni razpis ministrstva za okolje za odstranitev gum, saj bi, tako podje­tnik, 28 tisoč ton gum lahko odstrani­li za 1,5 milijona evrov, za 2,2 milijona pa kar vse gume, ki jih je v gramoznici skupaj še 42 tisoč ton.

Gramoznico bi zdaj, ker v bližini poteka gradnja avtoceste in je treba nekam z odvečno zemljo, lahko pre­krili s prav to z avtocestnega gradbi­šča, je prepričan Brencl, ki ima rešitev tudi za odpadne gume. Te naj bi iz Lo­vrenca na Dravskem polju prepeljali v cementarno v Bosno, kjer bi jih sežga­li, nekaj pa celo v sežigalnico v Paki­stan.

Kot rečeno, poravnava med državo in AP ni uspela, saj je ministr­stvo to zavrnilo, je pa sodnica ponudila obema stranema možnost, da se poravnata med sodnim postopkom. “Ravnanja države preprosto ne razu­mem, saj se odloča za postopek, ki bo veliko dražji, kot če bi sprejela našo ponudbo, ki nas obvezuje, da v roku pol leta popolnoma saniramo gramo­znico na Dravskem polju,” je včeraj dogajanje komentiral Albin Brencl.

Poravnava je še mogoča?

“Država z družbo AP ni sklenila poravnave, ker poravnalni predlog družbe AP tako po vsebini kot v predlagani višini za toženo stranko ni bil spre­jemljiv. RS kot tožena stranka namreč zagovarja stališče, da odškodninska tožba družbe AP ni utemeljena, ker pogoji za uveljavljanje odškodninske od­govornosti države niso podani,” so v odgovoru na naše vprašanje, zakaj ni prišlo do predlagane poravnave, sporočili z ministrstva za okolje in prostor. To dodaja, da je na drugo javno naročilo za izbiro izvajalca odstranitve izra­bljenih gum prispelo devet pravočasnih ponudb. Izbran je bil izvajalec od­stranitve odpadnih gum, a odločitev še ni pravnomočna, zato informacij o izvajalcu še ne dajejo. Rok za odstranitev gum je 30. junij 2017. Za zdaj se tudi ne ve, kakšna je vrednost odstranitve 28 tisoč ton gum. Da lahko v času so­dnega postopka stranki dosežeta dogovor in spor rešita na miren način, še dodajajo na ministrstvu.

Hočejo me uničiti

Albin Brencl, lastnik podjetja AP iz Majšperka: “Lani junija smo se na mini­strstvu za okolje in prostor dogovorili, da naše podjetje izdela ponudbo za odstranitev gum iz gramoznice – skupaj smo jih tja pripeljali 49 tisoč ton – in odstopimo od tožbe. Mi smo imeli že vse pripravljeno za končno odstrani­tev gum, a seje, kot običajno, spet zalomilo. Cilj nekoga v tej državi je, dame spravi v stečaj, ni pa ga, ki bi prisluhnil pravnemu mnenju o odgovornosti države, ko se je ta odločila za odpravo povsem legalno pridobljenega gradbenega dovoljenja, ki mi ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor. Štiri leta kasneje pa je bilo ugotovljeno, da bi gradbeno dovoljenje morala izdati ptuj­ska upravna enota. Z odpravo tega dovoljenja se je začela kalvarija z gumami, ki bo našo državo, če poravnave ne bo, drago stala.”

Bo ukrepala evropska komisija?

Podjetju AP je sredi leta 2012 pristojni inšpektor za okolje izdal odločbo, da iz gramoznice odstrani izrabljene gume, saj mu je z odpravo gradbenega do­voljenja prenehala pravica skladiščenja gum v opuščeni gramoznici. Ker podjetje tega ni storilo, je gume pričela odvažati država, račun pa izstavila podjetju. Evropska komisija je pred slabim letom proti Sloveniji vložila tožbo na evropsko sodišče, češ da še ni odstranila odpadnih gum, ki so, kot se je izkazalo v dveh požarih, lahko vnetljive. V tem času bilo iz gramoznice od­stranjenih zgolj sedem tisoč ton gum.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v sredo, 13. januarja 2016

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201601136176343