Granitne kocke bodo dobile prevleko

1 aprila, 2020

Skozi Kidričevo kmalu po asfaltirani cesti. Na gradnjo obvoznice bo treba še malo počakati

Skozi naselje Kidričevo, proti tovarni Talum, je del ceste še tlakovan z grani­tnimi kockami, a kmalu naj bi jih odstranili in cesto v celoti asfalti­rali. Obnova Tovarniške ceste je v rokah Direkcije RS za infrastruk­turo (DRSI), ki tačas izbira izvajal­ca del, ki bo v Kidričevem obnovil dober poldrugi kilometer odseka

ceste mimo tovarne Talum. Kot smo izvedeli, se za delo poteguje več ponudnikov, vrednost njiho­vih ponudb pa naj bi bila med 480 in 620 tisoč evri. Dela naj bi traja­la štiri mesece, granitnih kock pa izbrani izvajalec del ne bo odstra­nil, razen v podvozu, pač pa bodo te zravnali in na pripravljeno pod­lago položili asfalt. Hkrati s cestno gradnjo bo urejeno tudi odvodnja­vanje, utrdili bodo bankine in na­mestili prometno signalizacijo.

Novo krožišče

Tačas se je v Kidričevem že mogoče zapeljati tudi po na novo zgrajenem krožišču ob novozgra­jenem bloku. Tudi to krožišče je naložba DRSI, gradijo ga delavci Cestnega podjetja Ptuj, investici­ja pa je vredna blizu pol milijona evrov. Večino denarja za gradnjo krožišča, 300 tisoč evrov, je zago­tovila DRSI, kakih 160 tisočakov Občina Kidričevo. Tudi gradnjo tega krožišča so v Kidričevem po­vezali z urejanjem komunalne in cestne infrastrukture.

Brez tovornega prometa skozi naselja

V občini Kidričevo pa se pripra­vljajo na dolgo pričakovani za­četek gradnje obvoznice, ki bo močno razbremenila promet v naselju, zagotovo pa si bodo od­dahnili tudi prebivalci sosednje občine Hajdina, saj bodo razbre­menjeni tovornega prometa. Ob­voznica Kidričevo bo povezala glavno cesto Šikole-Hajdina in regionalno cesto Majšperk-Kidričevo. Trasa obvoznice poteka po vzhodni strani naselja Strnišče in zahodni strani kompleksa podje­tja Talum. Na obvoznico v skupni dolžini 4,2 kilometra se bo nave­zovalo večje število kategorizi­ranih in nekategoriziranih cest, med katerimi sta tudi priključka za podjetji Talum in Boxmark. Del obvoznice (370 metrov) predsta­vlja tudi podvoz pod železniško progo, ki je bil zgrajen v sklopu modernizacije železniške proge Pragersko-Hodoš. Investicijska vrednost tega izredno pomemb­nega cestnega projekta je 14,7 milijona evrov, v višini 6,6 milijona evrov bo sofinanciran iz Evrop­skega sklada za regionalni razvoj.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v prilogi Večera, Štajerc

Vir: https://www.vecer.com


Obnova spodnjepodravskega vodovoda: Zdaj jim že teče voda v grlo

12 marca, 2020

Do konca leta bi morali pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo vodovodnega omrežja, če hočejo kandidirati za evropski denar. Ta čas se ukvarjajo z izbiro izvajalca, ki bo pripravil projekt.

Občina Sveti Andraž v spodnjem Podravju vodi postopek izbire projektanta, ki bo pripravil projekt obnove vodovodnega sistema. Kot je na marčevskem kolegiju županov poudarjal Miran Čeh, direktor tamkajšnje občinske uprave, je mogoče, če bodo vse občine sodelovale, kot je dogovorjeno, z izbranim projektantom podpisati pogodbo do začetka letošnjega poletja: “Gre za projekt, ki vključuje gradnjo 260 kilometrov novega vodovodnega omrežja in več objektov, in če do naslednje finančne perspektive EU ne bomo imeli pripravljene vse dokumentacije, ne bo denarja, torej tudi izvedbe projekta ne.”

Ustavlja se že pri projektu

Župani in predstavniki 17 občin spodnjega Podravja so tudi tokrat o potrebni modernizaciji vodovodnega sistema v spodnjem Podravju razpravljali v luči odločitve župana občine Kidričevo, da v projektu ob zdajšnji delitvi stroškov in očitani netransparentnosti ne sodelujejo. To pomeni, da novega vodovodnega sistema ni mogoče širiti v smeri proti Majšperku, ker ta poteka po območju občine Kidričevo, kjer je speljan tudi del vodovodnega omrežja za občini Videm in Žetale. Bo pa, kot je na vprašanja odgovarjal Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (KPP), modernizacija vključevala povsem novo izgradnjo vodovodne povezave po Puhovem mostu, ne pa tudi obnove starega povezovalnega voda čez stari dravski most.

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno

Kot razlaga Širec, bo samo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov: “Projekt, ki ga pripravljamo, obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 260 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani. Sami kar 50 milijonov evrov vredne investicije ne bodo zmogli, zato v naslednji finančni perspektivi, ki se začne 2021. leta, računamo na evropska in državna sredstva. A za pridobitev teh moramo imeti pripravljeno vso projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje.” Z modernizacijo spodnjepodravskega vodovodnega sistema naj bi se poleg izboljšanja kvalitete vode, saj ta ponekod še vedno teče po azbestno cementnih ceveh, zmanjšale izgube vode. Župani in komunalno podjetje se strinjajo, da je časa za pripravo dokumentacije vse manj, saj morajo gradbeno dovoljenje pridobiti do konca leta, če želijo kandidirati za evropska sredstva. Da lahko računajo na največ 70-odstotno evropsko sofinanciranje, opozarja Mojca Šibila Drobnič iz ptujskega ZRS Bistra in še, da ta čas niti ni znano, ali bo Evropa v naslednji finančni perspektivi tovrstne vodooskrbne projekte tudi zares sofinancirala.

Leskovar kaže na netransparentnost

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno. Milan Gabrovec, župan občine Markovci: “Občini Kidričevo in Starše trenutno nista v enotnem sistemu, saj njunega podpisa še ni. Ravnati bi morali v skupno dobro, in tudi če nam kak projekt ne prinaša korist, sodelovati, ker je to dobro za druge.” Kot neke vrste izsiljevanje ravnanje župana Kidričevega razume tudi gorišniški župan Jožef Kokot: “Zaradi njihove odločitve bomo morale stroške izdelave projekta prevzeti ostale občine, do težav pa lahko pride tudi v sosednjih občinah, do koder je vodovodni sistem speljan po območju Kidričevega.” Da so še vedno v skupnem vodooskrbnem sistemu, pa odgovarja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Koncesijo za upravljanje z vodo imamo s ptujsko komunalo sklenjeno za 15 let. Je pa čas, da nekatere stvari počistimo in natančno povemo, kdo mora kaj plačati.

Kilometri predlagane gradnje se kar podaljšujejo. Mi se tega pač ne gremo in zato opozarjamo. Sami letno v vodovod vložimo 100 tisoč evrov, sami plačujemo tudi vso dokumentacijo. Za skupni sistem bomo plačevali, kar je pomembno za vse, torej za transportne vode in črpališča. Za sekundarni in primarni del vodovoda pa mora, takšna so naša razmišljanja, vsaka občina poskrbeti sama.” Po skoraj dve uri trajajoči razpravi so župani vendarle imenovali člane komisije, ki bo vodila postopke javnega razpisa za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije, ki bo občine stala kar 107 milijonov evrov.

Kam z odpadki?

Komunalno podjetje Ptuj, Čisto mesto in Javne službe Ptuj opozarjajo na problem kopičenja odpadkov v Centru za ravnanje z odpadki v Gajkah. Maja, najpozneje junija bodo vsa skladišča polna, in če ne bodo našli prevzemnika mešanih komunalnih odpadkov, bo ostalo neprevzetih blizu 1600 ton odpadkov.

Vir: https://www.vecer.com/obnova-spodnjepodravskega-vodovoda-zdaj-jim-ze-tece-voda-v-grlo-10139703

Slavica Pičerko Peklar


Merc ostaja direktor

12 marca, 2020

Svetniki občine Kidričevo so na februarski seji med drugim potrdili občinski prostorski načrt (OPN), ki omogoča oblikovanje obrtno-poslovne cone v Strnišču. Hkrati se z OPN dopušča vzpostavitev kmetijskih obdelovalnih površin pod daljnovodi, desno ob glavni cesti proti Slovenski Bistrici.

OPN so pripravljali dve leti, po besedah župana Antona Leskovarja pa je pomemben za razvoj gospodarskih in kmetijskih dejavnosti. Na zemljišča pod daljnovodi bodo navozili zemljino z gradbišča Magne v Hočah, jih komasirali in v prihodnosti najverjetneje tudi opremili z namakalnim sistemom.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19911-kidricevo-merc-ostaja-direktor

Mojca Zemljarič 


Obnova Tovarniške ceste – kmalu brez granitnih kock

12 marca, 2020

Še zadnje granitne kocke, s katerimi je bila tlakovana pot proti kidričevski tovarni, bodo kmalu postale zgodovina. Da bo cesta lepa in gladka, bodo čeznje potegnili črno asfaltno prevleko.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) izbira izvajalca del, ki bo v Kidričevem obnovil 1,6 kilometra dolg cesti odsek mimo tovarne Talum. Za pridobitev dela se poteguje sedem ponudnikov, vrednost ponudb je od 480.000 do 620.000 evrov. Odločitev o izbiri še ni dokončna, trenutno so ponudbe v pregledu in postopku ocenjevanja. Takoj ko bo izvajalec pravnomočno izbran in z njim podpisana pogodba, se bodo začela dela na terenu, ki bodo predvidoma trajala štiri mesece.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19868-kidricevo-obnova-tovarniske-ceste-kmalu-brez-granitnih-kock

Mojca Zemljarič 


Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo

12 marca, 2020

Uvodni nagovor

Podnebne spremembe so zaradi zavedanja o katastrofalnih posledicah, ki nas bodo doletele, če se jim ne postavimo po robu, pa tudi zaradi vse glasnejših mladinskih protestov in zahtev po vsem svetu, postale sestavni del vseh političnih področij in vseh sektorjev ter se dvignile v zavesti posameznikov. A samo zavedanje o nujnosti ukrepanja ni dovolj. Javni uslužbenci s svojim delom krojite pomembne politike in izvajate aktivnosti, povezane s področjem blaženja podnebnih sprememb. Čeprav pri določenih temah te povezave niso samoumevne, lahko z malo bolj poglobljenim vpogledom v delo javnih uslužbencev kaj hitro ugotovimo, kako so skoraj vsa področja do neke mere prepletena s podnebnimi spremembami. Blaženje podnebnih sprememb kot zelo kompleksno področje tako zahteva celostni pristop in aktivacijo na vseh področjih.

Vpliv vašega dela na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in podnebne spremembe je različen, odvisen je predvsem od ravni, na kateri delujete (lokalna, regionalna, državna), delovnega mesta, ki ga zasedate (vodilno, vsebinsko, upravljavci ustanov), usmeritve in nalog vaše institucije ter vaše osebne angažiranosti. Javni uslužbenci se večkrat počutite nemočni pri uveljavljanju trajnostnih sprememb v vsebine, ki jih ustvarjate, ali v upravljanje vaše ustanove. Zato so vaša visoka ozaveščenost, informiranost o podnebnih spremembah in trajnostnih ukrepih, seznanjenost s primeri dobrih praks ter aktivno državljanstvo še kako pomembni za to, da boste pri svojem delu vedno upoštevali tudi vpliv na podnebne spremembe (in da boste opremljeni s potrebnimi znanji).

Namen pričujočih smernic je povečati vključenost blaženja podnebnih sprememb v oblikovanje politik/dokumentov/projektov, ki jih pripravljate javni uslužbenci na nacionalni in lokalni ravni, pa tudi v upravljanje organizacij javne uprave in vaše vsakodnevno vedenje. Ne zanemarite dejstva, da ste zaposleni v javni upravi zgled zaposlenim v ostalih sektorjih in da vaše delovanje močno vpliva na življenje in delo vseh prebivalcev, posledično pa tudi na stanje okolja. V smernicah boste poleg nekaj osnovnih teoretičnih vsebin spoznali tudi primere dobrih praks ter našli nasvete za okoljsko učinkovitejše delovanje na ravni politik, organizacije ali posameznika in priporočila za dodatno branje. Smernice so tudi podlaga za tematske delavnice za javne uslužbence, ki bodo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedene vsako leto do leta 2026.

Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo – priročnik v celoti (PDF)

Vir: https://www.care4climate.si/sl


Pri skoraj vsaki hiši je kdo zbolel

5 marca, 2020

Čeprav so značilna obolevanja ljudi, med drugim rakava, velikokrat povezana z industrijskimi vplivi, še posebno na območjih, ki so tudi označena za okoljsko degradirana, neposredne vzročne povezave v zaključkih skorajda nikoli ni mogoče potegniti.

V Sloveniji je več okoljsko degradiranih območij, po večini posledic industrijskih vplivov, ki so puščali oziroma še terjajo davek v zdravju ljudi. A že primeri Celjske kotline, Rač in Mežiške doline kažejo, da je povezave med škodljivimi vplivi in obolenji ljudi le redko mogoče tudi dokazovati.

[…]

Rače: Glifosat, pesticidi in sežigalnica

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za različnimi vrstami raka. Pri skoraj vsaki hiši je kdo, ki je zbolel ali umrl za rakom, pravijo nekateri krajani. To povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI, zdaj Albaugh TKI, ki načrtuje skoraj petkratno povečanje proizvodnje proizvodov na osnovih glifosata v Račah. A krajane skrbi še pretekla dolgoletna proizvodnja pesticidov iz časa Pinusa, te snovi so danes prepovedane, in njeni nesanirani grehi, predvsem pa sežigalnica, v kateri od osemdesetih let in še danes uničujejo tudi nevarne odpadke, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije …

Bližnji stanovalci v zraku vonjajo jedek vonj po kemikalijah. V starih industrijskih bremenih, med njimi je Kozoderčeva jama, so zakopani nevarni odpadki in je še vedno zgolj na seznamu nesaniranih divjih odlagališč pesticidov. Pa tudi takšna neregistrirana, kot je nekdanje​ odlagališče embalaže za surovine za izdelavo pesticidnih preparatov, ki je bila slabo oprana ali pa sploh ni bila oprana, voda v bližnjem ribniku ob tovarni je nekoč spremenila barvo v rumeno in zeleno, in kot se spomnijo prebivalci, “potem ni bilo več ne žabe in ne ribe”, je pa danes tam asfaltirano občinsko parkirišče.

Slabo kemijsko stanje kaže bližnji potok Žabnik. Če je njegovo stanje nad tovarno Albaugh dobro, tako podatki ARSO iz poročila o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji, je stanje potoka pod čistilno napravo, v katero se stekajo tudi vode iz tovarne, slabo. Žabnik je bil leta 2018, za to obdobje so podatki, najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji, in beleži 50-kratno preseganje okoljskega standarda kakovosti za živo srebro. Preseganje je tudi v ribah. Voda v potoku je obremenjena tudi z glifosatom in fluorantenom, občasno pa tudi z nekaterimi pesticidi. “Na podlagi rezultatov preiskovalnega monitoringa je bilo ugotovljeno, da so povišane koncentracije živega srebra v potoku posledica emisij iz sežigalnice odpadkov v tovarni kemičnih izdelkov v Račah,” je zapisana ugotovitev v poročilu.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana opravil raziskavo o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače – Fram. Rezultati raziskave pomirjajo, saj strokovnjaki ne ugotavljajo povečanega tveganja za nastanek preučevanih vrst raka na tem območju Dravskega polja. V nobenem od 40 območij na Dravskem polju, toliko so jih analizirali, niso ugotovili za nobeno od preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.

[…]

Vir: https://www.vecer.com/pri-skoraj-vsaki-hisi-je-kdo-zbolel-10136385

Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Barbara Bradač

Read the rest of this entry »


10. Redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

17 februarja, 2020

6. februarja 2020

Dnevni red:

  1. Občinski prostorski načrt, Spremembe in dopolnitve št. 3
  2. Odlok o nekategoriziranih cestah v Občini Kidričevo, druga obravnava
  3. Soglasje k Spremembam in dopolnitvam Statuta Zdravstvenega doma Ptuj
  4. Predlog za podelitev občinskih priznanj Občine Kidričevo v letu 2020
  5. Soglasje k imenovanju direktorja družbe Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, d.o.o.
  6. Sklep o pridobitve nepremičnin
  7. Sporazum o obračunu enotne omrežnine
  8. Predlog za oprostitev NUSZ (seja zaprta za javnost)
  9. Vprašanja in pobude

Vir: https://www.kidricevo.si