Kritični pesticidi in nitrati, vprašljive zaloge vode …

april 17, 2019

Ugotovitve in opozorila Računskega sodišča RS so skrb vzbujajoči: podtalnica na Dravskem polju, kjer se črpa večina vode za ptujski vodooskrbni sistem, je onesnažena s pesticidi in nitrati, vprašljiva je tudi zadostnost količin vode za oskrbo sistema.

Vira onesnaženja vodonosnikov pitne vode sta vsaj dva. Kot smo že poročali, je Dravsko polje prepredeno s spečimi (ali pa morda že aktiviranimi) kemičnimi bombami, skritimi v gramoznicah. V jamah so odloženi strupi in kemikalije, menda so ponekod zakopani celi sodi tega smrtonosnega materiala. Po pričevanjih domačinov naj bi bile v gramoznicah odložene kemikalije iz nekdanje tovarne Pinus. Onesnaženost podtalnice na Dravskem polju je tudi posledica intenzivnega kmetijstva. Komunalno podjetje Ptuj, ki je upravljavec ptujskega vodovodnega sistema, je predlani javno opozorilo na povečane koncentracije atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina v pitni vodi. Komunala se je nato ob soglasju občin, ki so lastnice vodooskrbnega sistema, v Skorbi lotila gradnje dveh globinskih vodnjakov. Zagnali so ju lani sredi leta. Voda iz plitkega vodonosnika je obremenjena s pesticidi in nitrati, voda iz globinskega vodonosnika naj bi bila čistejša. Kakšno je njeno stanje, bo pokazal podrobni monitoring, ki ga od lani izvaja Agencija RS za okolje (Arso). Upravljavcu z mešanjem načrpane vode iz obeh vodonosnikov sicer uspe zniževati koncentracijo zdravju nevarnih snovi in tveganje za preseganje mejnih vrednosti.

V poročilu računskega sodišča je problematika onesnaženosti podtalnice na Dravskem polju in vodooskrbe celotnega ptujskega območja posebej izpostavljena. »V prvem vodonosniku na črpališču Skorba pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Na južnem delu je celo opazen naraščajoč dolgoročni trend koncentracije nitrata. V globokih vodnjakih so koncentracije nitratov bistveno nižje, zato se z mešanjem vode iz prvega in drugega vodonosnika ustrezno znižuje koncentracija nitratov v vodi, ki se nato uporablja kot pitna voda,« je navedeno med drugim.

Zakaj je pitna voda ogrožena

V letih 1998–2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, leta 2017 pa to vrednost že presegla. V globokem vodnjaku črpališča Skorba so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 mg/l. To pomeni, da upravljavec vodovoda, niti z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov, že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati neoporečne pitne vode. Za drugi vodonosnik vlada ocenjuje, da obstaja tveganje nezadostnosti zagotavljanja količin vode. Razpoložljive zaloge v drugem vodonosniku so namreč veliko bolj omejene in ne morejo nadomestiti izpadlih zalog iz prvega, onesnaženega vodonosnika.

Stanje vode je posebej razdelalo tudi računsko sodišče. Lani so v omrežje priključili dva nova globinska vodnjaka in s tem v distribuirani vodi zmanjšali vsebnost nitratov.

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cab327de2f2c/kriticni-pesticidi-in-nitrati-vprasljive-zaloge-vode

Advertisements

Urejajo vaški prostor

april 17, 2019

Krajani Župečje vasi v občini Kidričevo v središču kraja urejajo pokrit leseni prostor velikosti 40 m2. Zadnjo soboto v marcu so okrog objekta polagali tlakovce in posejali travo.

Župečja vas je edino naselje v občini Kidričevo, kjer nimajo gasilskega, pa tudi ne vaškega ali kulturnega doma. Ker so v minulih dveh letih imeli težavo najti prostor za izvedbo volitev, so se s pomočjo občine Kidričevo lotili gradnje lesenega objekta, ki bo služil kraju. V objektu bodo sejna soba, priročna kuhinja, sanitarije in pokrita terasa. Urejajo ga na vaški gmajni v bližini cerkve. Nakup materiala za gradnjo financira občina (okoli 25.000 evrov), za izvedbo del so poskrbeli krajani sami. Objekt so postavili v mesecu dni. Ta čas se gradnja bliža h koncu, predvidoma bo končana še v tem mesecu. Objekt so v prvi vrsti zgradili zato, da bo v njem volišče.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/15209-zupecja-vas-urejajo-vaski-prostor

Mojca Zemljarič


Zaposlili so občinsko urbanistko

april 17, 2019

Skupna občinska uprava (SOU) občin Spodnjega Podravja za lokalne skupnosti v regiji izvaja več nalog s področij urejanja prostora, varstva okolja in prometa. Organizirani so tudi redarska, inšpekcijska, pravna in revizijska služba ter računovodstvo.

Občine dejavnosti, ki jih izvaja skupna uprava, koristijo različno. Zato je tudi različen njihov strošek sofinanciranja. Občina Kidričevo, druga največja v regiji, je za dejavnost SOU Spodnje Podravje letno namenjala okoli 40.000 evrov. Še enkrat toliko je k temu znesku primaknila država, ki financira približno polovico stroškov delovanja SOU. Z novim letom so se v Kidričevem odločili, da bodo postopke prostorskega načrtovanja izvajali z lastnim kadrom. Zaposlili so občinsko urbanistko Ksenijo Sagadin, magistrico inženirko arhitekture. Opravljena ima izpita za pooblaščenega arhitekta in občinskega urbanista. „Občina je s tem pridobila hitrejši, fleksibilnejši in boljši servis za občane. Računamo, da bomo postopke, povezane z občinskimi prostorskimi načrti (OPN), izvajali hitreje. S to potezo smo se približali občanom, ki lahko sedaj nekatera potrdila, ki so jih prej dobili na sedežu SOU na Ptuju, dobijo na sedežu Občine Kidričevo. To so potrdila o namenski rabi zemljišč in lokacijska informacija. V skladu z novo zakonodajo lahko sedaj na naši občini uredijo lokacijsko preveritev, za potrebe pridobivanja gradbenih dovoljenj izdajamo potrdila skladnosti s prostorskim aktom. Urbanistka je pri nas zaposlena za polni delovni čas. Z njeno prisotnostjo se lahko na potrebe, pobude in vloge občanov odzivamo hitreje,“ je povedal direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/15251-kidricevo-zaposlili-so-obcinsko-urbanistko

Mojca Zemljarič


Tovorni promet kmalu mimo naselja

april 12, 2019

Dotrajana Tovarniška cesta bo sanirana do konca leta.

Granitni del ceste skozi naselje Kidričevo bodo preplastili z asfaltom. Obeta se tudi začetek gradnje zahodne kidričevske obvoznice.

Glavna prometnica skozi Kidričevo je še “iz starih časov”. Tudi tovarniška cesta mimo Taluma še vedno spominja na čase gradnje z granitnimi kockami. Na nekaterih dotrajanih delih je ta cesta sicer pokrpana z asfaltom, do konca leta pa naj bi ta zamenjal še zadnjih nekaj sto metrov granitne ceste. V Kidričevem se sicer lotevajo obnove cestišča kar od krožišča za Lovrenc na Dravskem polju mimo tovarne Talum vse do podvoza. Kot sporočajo z občine, je investicija v rokah države, občina pa bo za projekt namenila 30 tisoč evrov. Anton Leskovar, župan Kidričevega, pravi, da je obnova te ceste, ob kateri bo tudi pločnik, le del letošnjih cestnih posodobitev, saj za tovrstna dela namenjajo blizu 200 tisoč evrov, obnovili bodo več manjših cestnih odsekov, omeniti pa velja večjo cestno obnovo v Starošincah in izgradnjo kolesarske steze v Lovrencu na Dravskem polju.

Se pa prebivalci Kidričevega veselijo napovedi Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), kjer se pripravljajo na začetek gradnje kidričevske obvoznice. Letos naj bi pridobili gradbeno dovoljenje, objavili razpis za izvajalca del, gradnjo pa naj bi končali leta 2021. Obvoznica bo potekala po zahodni strani naselja in se bo navezovala na glavni cesti Ptuj–Slovenska Bistrica in Apače–Ptujska Gora. Vrednost omenjene naložbe je 11,5 milijona evrov, denar pa bo DRSI poskušala dobiti tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Obvoznice se veselijo tudi v sosednji občini Hajdina, saj jih bo ta razbremenila tovornega prometa, ki zdaj poteka tudi po tej občini. V Kidričevem bodo z izgradnjo obvoznice ustvarili pogoje za širitev industrijske cone. “Predvidevamo, da bomo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja lahko oddali še to pomlad in da se bo prihodnje leto v zaledju Kidričevega tudi zares gradilo.

Da je izgradnja nove ceste izrednega pomena za kidričevsko gospodarstvo, pritrjujejo tako v Talumu kot Boxmarku, saj so bili zdaj logistično vezani na Tovarniško cesto, ki poteka skozi samo naselje, ki ga bodo zdaj razbremenili tovornega prometa, kar pozdravljajo prav vsi domačini. Nova obvoznica pomeni za Talum veliko ugodnejšo dovozno pot, z njo bodo povezali svojo logistično prihodnost in razvoj, kaže pa se tudi možnost selitve glavnega vhoda v industrijsko cono.

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-tovorni-promet-kmalu-mimo-naselja-6680925

Slavica Pičerko Peklar


Ureditev kolesarskih poti

marec 28, 2019

V osrednji dnevni aktualno-informativni oddaji regionalnega programa Televizije Maribor Tele M, so spregovorili o gradnji kolesarskih poti v občini Kidričevo in v Podravju.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174604818


Občina Francu za kontejner zaračunava 80 evrov mesečno

marec 27, 2019

Franc je več let živel v razpadajoči hiši na svoji domačiji. V času zime je bilo njegovo domovanje mrzlo, takrat je zbolel in reševalci so ga komaj rešili. Na to situacijo se je odzvala občina in Francu postavila moderno opremljen bivalnik, a kaj, ko mora zanj plačevati najemnino v višini 80 evrov na mesec.

78-letni Franc, ki boleha za sladkorno boleznijo, živi sam. Nikoli ni imel svoje družine, niti partnerice. Ker je bil edinec, je ostal na domačiji in se preživljal s kmetijstvom. Danes prejema kmečko pokojnino in v moderno opremljenem bivalniku živi še s štirimi mački. »Mačke imam rad, delajo mi družbo, tudi na sprehod grem pogosto. To je pač treba, da ostaneš fit. Druge družbe pa nimam, večino časa sem sam,« je povedal in potarnal, da mu v življenju nikoli ni bilo lahko. Ko je bil še mlad, je oče prisegal na konje in ni dopustil modernizacije, traktor je zato šele čez leta kupil sam. Vmes je želel novo življenje začeti v Nemčiji, a se je hitro vrnil domov. »Tja sem šel na črno, ni­sem imel dokumentov, zato nisem mogel ostati in si poiskati dela. Ni bilo druge, kot da se vrnem,« je povedal.

Novi dom, ki mu ga je priskrbela občina, mu je všeč, a potarna nad stroški, ki jih ima z njim. »Plačujem 80 evrov najemnine, tudi položni­ce za elektriko in vodo so višje kot prej,« je povedal. Županu je zato predlagal, naj prodajo nekaj nje­govih zemljišč, da bo s tem lahko odplačal stroške bivalnika. Kot so zagotovili na občini, o tej možnosti že razmišljajo. »Občina je za kon­tejner odštela 25.000 evrov in sta­novalec pač mora plačevati neko najemnino. Sicer pa je Franc tudi v dolgovih. Občina ima plombo na njegovem premoženju,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast.

Je najemnina za kontej­ner pomoč brezdomcu?

V celotni zgodbi je zanimivo tudi dejstvo, da je župan Kidričevega Anton Leskovar na zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja zavrnil finančno podporo zaveti­šču in dnevnemu centru za brez­domce Kamra, češ da v Kidričevem take probleme rešujejo sami in da so ravno to zimo postavili kon­tejner enemu občanu. Ob tem je zamolčal, da uporabniku občina zaračunava najemnino, kar ni obi­čajna praksa, saj občine po navadi zavetišča brezdomcem zagotovijo brezplačno.

Franc sicer ostaja v novem domu, s katerim je kljub ceni za­dovoljen. Ima skromno, a lepo opremljeno kopalnico, spalnico in predprostor, ki združuje kuhinjo in dnevno s kavčem. Ravno tam naj­raje poseda in se ozira skozi okno proti stari propadajoči domačiji, kjer je odraščal in živel vse svoje življenje. »Življenje prinese marsi­kaj,« je sklenil pogovor.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/14964-kidricevo-obcina-francu-za-kontejner-zaracunava-80-evrov-mesecno

Vida Božičko


Bodo župani pomagali pri reševanju brezdomcev?

marec 21, 2019

Zaradi zmanjšanega števila sredstev za javne delavce letos se je društvo Ars vitae za program Kamra znašlo v velikih težavah. Ptujska občina bo za pomoč brezdomcem predvidoma v proračunu zagotovila nekaj dodatnih sredstev, letošnje zaplete pa naj bi s sicer nizkimi sredstvi pomagale premostiti še druge spodnje-podravske občine.

Manj kot leto dni zatem, ko je Mestna občina Ptuj zagotovila prostor in sredstva za ureditev prostorov na Zadružnem trgu 14 za potrebe Kamre, je njeno delovanje ogroženo. Dnevni center in zavetišče nujno potrebujeta dodatnega zaposlenega, za katerega pa društvo Ars vitae nima denarja.

Ker tako dnevnega centra kot zavetišča ne obiskujejo zgolj Ptujčani, temveč je namenjen širši regiji, sta predsednica društva Ars vitae Polona Toplak in vodja Kamre Amadeja Kokot kolegiju županov Spodnjega Podravja predstavili to problematiko. Z jasnim ciljem: zagotoviti manjkajoči delež sredstev za zaposlitev dodatnega delavca.

Brezdomcev je veliko

Ker so bili neuspešni na razpi­su za pridobitev javnih del, so se namreč znašli v velikih težavah. Delovanje Kamre je celo ogroženo in pod vprašajem, saj s 3,5 zaposle­nimi 24-urne prisotnosti 365 dni na leto ne morejo zagotoviti. Pa čeprav jim veliko pomagajo pro­stovoljci, brez katerih ne bi zmogli izvajati dejavnosti.

Po besedah Toplakove se je v prvih mesecih delovanja izkazalo, da je brezdomstvo na našem območju velik problem. To je podkre­pila s podatki, da je bilo lani okrog 40 deložacij, 50 prepovedi približe­vanj, velik delež njihovih uporabni­kov pa predstavljajo posamezniki, ki se na cesti najdejo zaradi ločitev, zasvojenosti, neurejenih družin­skih razmer … Tudi prestane za­porne kazni, prehod iz rejništva v samostojno življenje in podobne življenjske situacije marsikdaj za posameznike pomenijo preveliko oviro, ki je sami niso zmožni pre­magati. Na vrata Kamre je doslej potrkalo veliko uporabnikov, z raz­ličnimi življenjskimi zgodbami.

Leskovar: »Kidričevo rešuje svoje brezdomce, za Ptuj ne bomo prispevali«

Ptujska občina bo letos društvu Ars vitae za ta program in delova­nje Kamre iz proračuna namenila 34.250 evrov, od ostalih občin so potrebovali še 12.700 evrov.

Če sredstev ne bi dobili, bi mo­rali zavetišče zapreti. Spodnje-podravske občine so zato za letos zaprosili za sofinanciranje, razrez pa naredili glede na število prebi­valcev in ne uporabnikov.

Najvišji delež,1.850 evrov za leto 2018, bi po pripravljenem predlogu morala prispevati občina Kidriče­vo. Župan Anton Leskovar je na ko­legiju odločno nasprotoval temu. Dejal je, da so za socialno proble­matiko v občini naredili veliko, ob­novili majhne bivalne enote, naba­vili kontejner … „Kidričevo zato ne bo prispevalo nič,” je jasno dejal.

Drugi najvišji znesek bi morala prispevati občina Videm, okrog 1.500 evrov. Branko Marinič je de­jal, da imajo tudi oni kontejner za namestitve, a bodo skušali poma­gati rešiti zaplet.

Pravdič: »Da niso vmes tisti, ki že dobivajo pomoč občine«

Župan občine Zavrč Slavko Prav­dič se je osredotočil na drugi del tega problema: zanimalo ga je, kdo poimensko so uporabniki in iz katere občine. „Ali kdo to izko­rišča, je morda tudi kakšen, ki je v oskrbi kje drugje, pa občina zanj že plačuje,” se je spraševal. Dejal  je tudi, da v Zavrču razmišljajo o lastni namestitveni enoti. Zavrč bi po pripravljenem predlogu prispe­val 440 evrov.

Vudlerjeva: »Plačajmo po številu svojih občanov, ki so v Kamri«

Najmanj med vsemi bi seveda prispevala občina z najmanj prebi­valci na tem območju, Sveti Andraž v Slovenskih goricah: 330 evrov. Predlog županje Darje Vudler je bil, da se delež plačila izračuna glede na število uporabnikov iz posame­zne občine.

Darinka Fakin, županja občine Majšperk je pripomnila, da ima ve­čina občin proračune že sprejete, a da se bodo potrudili po svojih najboljših močeh. Seveda bodo sofinanciranje tega projekta oz. sredstva za zaposlitve enega de­lavca v Kamri morali odobriti tudi občinski sveti.

Letni zaprošen znesek bi znesel (skupaj z MO Ptuj) 46.950 evrov.

Ženske uporabnice Kamre mlajše od moških

Leta 2018 je bilo v Kamri vključenih 117 uporabnikov. 19 jih je prenočevalo v nočitveni enoti. Od januarja do danes je pomoč poiskalo 45 uporabnikov, 14 jih potrebuje prenočišče. Starost žensk se giblje med 20 in 40 let, moških med 30 in 65 let.

Vir: https://www.tednik.si/tednik/14848-ptuj-podravje-bodo-zupani-pomagali-pri-resevanju-brezdomcev

Dženana Kmetec