Seznam oddanih evidenčnih javnih naročil v letu 2018

januar 14, 2019

V skladu z ZJN-3 objavljamo  seznam oddanih evidenčnih javnih naročil v letu 2017, katerih vrednost (brez DDV) je enaka ali višja od 10.000 EUR in nižja od mejne vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3.

3666_1547047721_evidennajavnanaroila2018
Tabela na: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/seznam-oddanih-evidencnih-javnih-narocil-v-letu-2018.html

Vir: http://www.kidricevo.si

Advertisements

Občina gozda za širjenje letališča ne da!

december 20, 2018

Nov državni prostorski načrt, ki omogoča širitev mariborskega letališča, predvideva posek 200 hektarjev gozda v okoliških občinah. Domačini in župani temu nasprotujejo, tudi v občini Kidričevo, kjer bi država za ta namen podrla 100 hektarjev gozda.

V okolici mariborskega letališča, na območju občin Hoče-Slivnica, Miklavž in Kidričevo nov državni prostorski načrt predvideva posek gozda. Občino Kidričevo bi to še posebej prizadelo, saj bi na tem območju posekali kar 100 hektarjev. »Za to smo izvedeli iz medijev, pristojnim bomo poslali pritožbo, saj se s tem posegom nikakor ne strinjamo,« pojasnjuje župan Anton Leskovar.

Država želi na tem mestu narediti njivske površine, ki pa bi bile po mnenju župana zelo nekakovostne. »Že naši predniki so vedeli, da na tem mestu ne zraste nič, zato so v času Marije Terezije tukaj zasadili gozd. Nesmiselno je, da zdaj pričakujemo, da bo na teh njivah kaj obrodilo,« je še prepričan Leskovar.

Nestrinjanje občine je še toliko večje, saj na teh zemljiščih ne bodo delali kidričevski kmetje. Soseda teh zemljišč je namreč Perutnina Ptuj, kar pomeni, da bo imela pri najemu prednost, saj bo šlo za njive v okviru Sklada kmetijskih zemljišč. Tudi zato občina tega projekta ne podpira, vsekakor pa je ključno to, da bi s tem vetru omogočili prosto pot, še zlasti do Kungote.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/21-zgoraj-rotator-desno/13662-kidricevo-obcina-gozda-za-sirjenje-letalisca-ne-da

Vida Božičko


19 občin za zimsko službo odštelo skoraj tri milijone evrov

december 14, 2018

Čeprav znajo starejši ljudje povedati, da zime v današnjem času več niso to, kar so bile nekoč (danes naj bi bile krajše in milejše), pa je snega vsako leto še vedno precej. Lani in letos je prava zima prišla šele po novem letu. Januarja lani so bile temperature ves mesec krepko pod lediščem, letos februarja in v prvi polovici marca pa je skoraj neprenehoma snežilo.

Po podatkih meteorološke postaje na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru je bil ta del Slovenije ves februar pod snežno odejo, snežilo je 17 od 28 dni. Najvišja debelina snežne odeje na postaji je bila 26 centimetrov, a v višjih legah, na primer v Halozah, je snežna odeja merila tudi do pol metra ali več. Snežna odeja se je obdržala do sredine marca, prav tako je v marcu sedem dni še snežilo.

Kidričevo: 93.000 evrov

Občina Kidričevo je v sezoni 2017/18 za zimsko službo porabila 93.606 evrov. „Na lokalnih cestah izvaja zimsko službo Cestno podjetje Ptuj (CPP) s podizvajalcem, za javne poti imamo sklenjene pogodbe za posamezna naselja s sedmimi izvajalci (Matej Medved, Mirko Vuk, Franc Goričan, Darko Dolenc, Primož Medved, Vzdrže­vanje in gradnje ter Štefan Predikaka),” pravijo na občini. Koliko bo predvidoma stalo izvajanje zimske službe v sezoni 2018/19, Kidričani ne želijo napovedati. „Porabe nikoli ne napovedujemo, ker je odvisna od narave. Računamo, da bo strošek v razponu med 50.000 in 100.000 evri. S prvim rebalansom stanje uskladimo z dejanskimi potrebami.”

CPP-ju letno za vzdrževanje cest blizu devet milijonov evrov

Za vzdrževanje večine cest v regi skrbi CPP. Vzdržujejo 531 km glavnih in regionalnih cest ter dobrih tisoč km občinskih cest in javnih poti. Koncesionarji so v občinah Žetale, Videm, Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Markovci, Dornava in Juršinci. Z občinami Kidričevo, Podlehnik in Gorišnica sodelujejo pogodbeno. Vzdrževanje izvajajo iz štirih cestnih baz: Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Maribor. CPP je v letu 2017 iz dejavnosti vzdrževanja cest (letno in zimsko) ustvarilo 8,9 milijona evrov prihodkov, kar je slab milijon evrov več od prvotno zastavljenih načrtov. „Povečan je bil obseg del na krpanju in sanaciji zmrzlinskih poškodb na državnih cestah. Razlog za povečano realizacijo je izvedba preostalih del, predvsem pri naročniku DRSI. Večji obseg realizacije je bil tudi na zaporah, ki smo jih postavljali zaradi izgradnje avtoceste Draženci-Gruškovje,” je vodstvo družbe zapisalo v poročilu o poslovanju za leto 2017. 2,6 milijona evrov so znašali prihodki za vzdrževanje državnih cest na območju Maribora in okolice ter 3,1 milijona evrov za vzdrževanje državnih prometnic na ptujsko-ormoškem območju. 1,5 milijona evrov prihodkov so ustvarili z vzdrževanjem občinskih cest (koncesije), približno enak znesek so pridelali tudi s preostalimi deli in postavljanjem cestnih zapor.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13612-spodnje-podravje-19-obcin-za-zimsko-sluzbo-odstelo-skoraj-tri-milijone-evrov

Mojca Zemljarič


Iz leta v leto več dimniških požarov

december 14, 2018

Kurilna sezona je v teku, še zlasti pozimi pa so dimniški požari, ki imajo lahko tudi tragične posledice, stalnica. V Sloveniji se letno zgodi več kot 500 tovrstnih požarov, njihovo število pa iz leta v leto narašča.

Silen požar, ki je konec februarja letos zajel večstanovanjsko stavbo v Veliki Nedelji in vzel streho nad glavo ducat ljudem, se je zarezal v spomin tako njim kot gasilcem in številnim drugim. Požar je v mrzli noči povsem uničil vseh sedem stanovanj, nastalo je za 350.000 evrov škode. Do uničujočega požara pa je prišlo zaradi dotrajanosti enega izmed dimnikov. Tudi tako tragične so lahko posledice dimniških požarov.

Na leto sicer zaradi vžiga saj, iskrenja ali neustreznega stanja dimniških naprav povprečno zagori 500-krat. Število dimniških požarov iz leta v leto narašča, v lanskem letu se je pripetilo že skoraj 600 dimniških požarov, kar je največ v analiziranem obdobju od leta 2010.

V devetnajstih občinah Spodnjega Podravja je od leta 2010 zaradi dimniških požarov zagorelo 162-krat. Največkrat na Ptuju (37) in v Ormožu (27). Samo lani in letos je bilo čez 30 dimniških požarov, od tega devet na Ptuju in štirje v Ormožu.

Dimniški požari_ŠT

Več v Štajerskem Tedniku

Monika Horvat

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13613-iz-leta-v-leto-vec-dimniskih-pozarov


V Saubermacherjevem centru letos sprejeli 26.500 ton nevarnih odpadkov

december 13, 2018

Podjetje Saubermacher Slovenija je v kompleksu tovarne Talum v Kidričevem leta 2016 odprlo novozgrajeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kapaciteta centra je 51.000 ton, za takšne količine imajo pridobljena tudi dovoljenja. V prvem letu delovanja (2016) so v centru po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prevzeli 12.800, lani 24.200, letos pa že 26.500 ton nevarnih odpadkov.

Kategorija odpadkov se z razlogom imenuje nevarni, zato je treba z njimi ravnati kar se da previdno in natančno. Spomnimo se samo razsežnosti lanskega požara v vrhniškem Kemisu. Zaradi gorenja vnetljivih snovi je bilo gašenje izjemno obsežno, prišlo je tudi do onesnaženja okolja. V bližnjem potoku Tojnica je poginil ves živež. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Kidričevem?

Tveganje seveda obstaja, a v podjetju pravijo, da ga obvladujejo. „Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja lokacija v Kidričevem trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji in je v takšni obliki edinstven. Poleg tega uporablja podjetje kadrovsko in tehnično infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot sta na primer njihova gasilska in varnostna služba. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi – zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite,« so pojasnili v podjetju Saubermacher Slovenija.

Požara ni bilo, a to ne pomeni, da ni zagorelo …

Povprašali smo, koliko požarov oziroma vnetja materiala in razlitij nevarnih snovi so morebiti zabeležili v dveh letih in pol, odkar poslujejo v novozgrajenem centru. „Glede na vse zgoraj navedene ukrepe protipožarne varnosti in zaščite lahko sklepate, da smo pred tovrstnimi situacijami dobro zaščiteni. Večjih požarov in razlitij nismo beležili,“ pravijo v podjetju. V oči zbode podatek, da niso beležili večjih požarov. Ali morebiti manjše so? Zato smo o tem zastavili še dodatno vprašanje in prejeli odgovor: „Ni bilo dogodka, ki bi se štel kot razlitje ali požar.“ Tudi pri tem odgovoru se poraja rahel dvom: kaj se šteje kot požar? Vsak plamen, ki zagori, še najbrž ni požar … Zato je moč sklepati, da so se v obratu z ognjem že srečali.

Izvoz v Avstrijo in Nemčijo, sežig v Račah in Anhovem

Saubermacher Slovenija v Kidri­čevem skladišči in obdeluje nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. „Nevarne snovi, kot so kisline, fužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skla­diščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obnovijo za ponovno uporabo. Za delovanje področja zbiranja in obdelave ne­varnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Ne­varni odpadki iz Slovenije se v naj­večji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za odstranitev slednjih v Slo­veniji namreč skorajda ni. V Sloveniji imamo dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpad­kov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.”

V Kidričevem od lani sprejemajo tudi odpadke, ki so jih poprej v Ke­misu. „Ko je v podjetju Kemis lansko leto izbruhnil požar, smo seveda zaznali povečano povpraševanje povzročiteljev odpadkov. Je pa res, da podjetje Saubermacher Slovenija ne more in ni mogel preko noči na­domestiti teh količin, saj je bilo treba skleniti ustrezne dogovore s prevze­mniki, nato pa pridobiti še potrebna dovoljenja, kar traja nekaj časa.”

Lani v Sloveniji pridelali 133.000 ton nevarnih odpadkov in jih 35.000 ton uvozili

V Sloveni je v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega 75% v proizvodnji, 22% v storitvenih dejavnostih in 4% v gospodinjstvih. V okviru proizvodnih dejavnosti je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin (približno 27.000 ton) ter v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (skoraj 19.800 ton).

Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Slovenji, se povečuje. V letu 2017 jih je količinsko nastalo za 32% več kot v 2007. Skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov je Slovenja v 2017 tudi uvozila (za predelavo), 58.000 ton nevarnih odpadkov pa je v tem letu izvozila v druge države članice EU. Vir: SURS

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13577-kidricevo-v-saubermacherjevem-centru-letos-sprejeli-26500-ton-nevarnih-odpadkov

Mojca Zemljarič


Brezplačni brezžični internet bo s sredstvi EU-ja vzpostavilo 89 občin

december 12, 2018

Pobuda WiFi4EU za brezplačni dostop do brezžičnega medmrežja na javnih mestih

Evropska komisija je objavila izid prvega poziva pobude WiFi4EU za brezplačni dostop do brezžičnega medmrežja na javnih mestih. Bon za 15.000 evrov za vzpostavitev omenjene povezave bo dobilo 89 slovenskih občin.

Na prvi poziv Evropske komisije, za katerega je namenila skupaj 42 milijonov evrov, je prispelo več kot 13.000 prijav, od tega tudi 125 vlog slovenskih občin. Izbrali so 2800 občin, ki bodo prejele bone v vrednosti 15.000 evrov.

Denarna podpora v znesku 15.000 evrov na občino je namenjena izgradnji omrežij, ki se ne prekrivajo z zasebnimi ali javnimi brezplačnimi storitvami brezžičnega interneta primerljive kakovosti na istih javnih mestih. Občine bodo morale točke vzdrževati najmanj tri leta.

Občine prejemnice bodo z omenjenimi vrednostnimi boni vzpostavile brezžične dostopne točke na javnih mestih oz. v parkih, na trgih, v javnih zgradbah, knjižnicah in zdravstvenih ustanovah.

Kot so sporočili z ministrstva za javno upravo, bodo lahko občine, ki pri prvem javnem pozivu niso bile uspešne, kandidirale na naslednjih javnih pozivih. Naslednji poziv bo objavljen predvidoma na začetku prihodnjega leta.

120 milijonov evropskega denarja

Pobuda WiFi4EU bo po mnenju komisije pripomogla k uresničevanju vizije, da bodo imela vsa evropska mesta in vasi v glavnih prostorih javnega življenja do leta 2020 prosto dostopno spletno povezavo.

V sklopu pobude za financiranje opreme za vzpostavitev brezplačne brezžične spletne povezave na javnih mestih bo Evropska komisija prihodnji dve leti objavila še tri razpise. Za vse štiri skupaj bo namenila 120 milijonov evrov in s tem vzpostavitev brezplačnega medmrežnega dostopa omogočila v 8000 občinah.

Med tokrat izbranimi je tudi občina Kidričevo.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/brezplacni-brezzicni-internet-bo-s-sredstvi-eu-ja-vzpostavilo-89-obcin/474523

Napotilo
https://www.wifi4eu.eu


Konstrukcija resničnosti – Kidričevo

december 10, 2018

Dokument o ustvarjanju enega od mogočih svetov  

Na spletni strani hrvaškega fizika Antonia Šiberja, najdemo podrobno in bogato vizualno predstavitev zgodovine in sodobnosti Kidričevega, ki je nastala tekom njegovega obiska kraja marca leta 2017.

Kot zapiše avtor, se spletna stran »Konstrukcije stvarnosti« ukvarja s prostorom na meji med znanostjo, percepcijo in ilustracijo.

Povezavi:
http://www.antoniosiber.org/kidricevo.html
http://www.antoniosiber.org/kidricevo_2.html