Za rakom so umrli. Tudi kuharica v podjetju

avgust 20, 2018
S tremi prebivalci Rač smo v krajinskem parku med labodi in čapljami govorili o življenju zraven tovarne, ki proizvaja izdelke na osnovi glifosata

Pogovarjamo se, ko spet velja, da v podjetju Albaugh ne bodo izdelovali, sintetizirali glifosata. Nekateri to napačno interpretirajo, da ga ne bodo uporabljali. Kako velik problem je nepopolna obveščenost ali zavedenost ljudi?

Tomaž Seliškar: “Ko je podjetje Albaugh spomladi 2015 prišlo v Rače in kupilo tovarno Pinus, je bil župan Branko Ledinek navdušen. Vse, ki smo imeli pomisleke, je označil za nenormalne dvomljivce. To je bilo prvo, kar nas je zaskrbelo. Šlo je za prihod multinacionalke, ki se ukvarja s kemijo. Sami smo stopili v kontakt z njimi, povabili so nas na sestanek, nato smo jim posredovali naših pet pričakovanj. Težko rečemo, da je šlo za zahteve, saj nad podjetjem nimamo moči, razen da smo krajani, ki pričakujemo, da bodo okoljsko odgovorni.

Že na prvem sestanku so nam povedali, da ne načrtujejo nadaljevanja sinteze glifosata. To je bila razveseljiva novica, saj je prav sinteza okoljsko najbolj problematična in tvegana. A med postopki za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja na agenciji za okolje, Arso, za povečanje proizvodnje se je v končni vlogi spet pojavila sinteza glifosata. Na zadnjem sestanku, februarja, smo izrazili začudenje. Odgovorili so, da sintezo ohranjajo kot ‘strateško prednost’, ki je ne bodo koristili, saj ni ekonomsko upravičena. A ne vedo, kam bo šel razvoj na Kitajskem, zato želijo možnost ohraniti, saj gre za eno redkih podjetij, če ne edino v Evropi, ki še ima tako dovoljenje. Junija smo nato videli, da so sintezo iz vloge vendarle umaknili. Če bo Arso izdal soglasje, bo to pomenilo, da bo v prihodnje precej težje, če bo sploh mogoče, obnoviti sintezo glifosata.”

Obljubljajo tudi spremembe pri ravnanju z odpadnimi vodami.

Tomaž Seliškar: “V dopisu, ki smo ga kot Ekološka iniciativa Rače poslali na Arso, smo opozorili na obremenjenost potoka Žabnika z živim srebrom. Na to so najprej opozorili prav novinarji Večera. Ko smo pridobili javno dostopne podatke, smo videli, da gre za resnično velik problem. Vseskozi smo opozarjali na problem odpadnih vod iz sežigalnice, ki je znotraj kompleksa nekdanjega podjetja Pinus, a meritev nismo imeli. Upravljavec čistilne naprave meritev javno ne objavlja niti ne izvaja meritev onesnaževal iz proizvodnje, ampak le tiste, ki so pomembne za delovanje naprave. Ko smo analizirali podatke o onesnaženosti Žabnika, smo ugotovili, da je ta potok najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji. Druge vire živega srebra poleg sežigalnice in podjetja Albaugh v takšnem obsegu v okolici težko najdemo. Tega so se zavedeli tudi v podjetju. Z vključitvijo občine v postopke in s širšim problematiziranjem biološke čistilne naprave za obdelavo industrijskih odpadnih vod je prišlo do odločitve, da teh ne bodo več odvajali tja, ampak bodo poskrbeli za zaprti sistem. To je zelo dobrodošlo. Tudi zaradi manjšega črpanja podtalnice, ki jo Albaugh zajema iz lastnega črpališča za osnovno šolo Rače. Gre torej za dva vidika: zmanjša se onesnaženje z živim srebrom in drugimi onesnaževali ter zmanjša se poraba podtalnice, ki je edini vir pitne vode na Dravskem polju.”

Kam segajo začetki Ekološke iniciative Rače?

Boris Vezjak: “Civilna iniciativa je nastala med letoma 2009 in 2010. Od samega začetka so opozarjali predvsem na dogajanje v nekdanji tovarni Pinus. Rače so močno obremenjene: problem sega od onesnažene podtalnice do problematičnega zraka. Velik problem, ki ostaja nesaniran, so divja odlagališča, kjer so zakopani nevarni odpadki – glede na objavljene vire domnevno predvsem iz Pinusa. Gre za lokacije, kamor naj bi podjetje zakopavalo fitofarmacevtske, tudi rakotvorne odpadke. Mateja Pigner Perko in Marjan Lah sta začela opozarjati tudi na sežigalnico. Podjetje je namreč ugotovilo, da se mu splača na svojem zemljišču, ki tako rekoč meji na krajinski park, zgraditi sežigalnico nevarnih odpadkov, ki je v Sloveniji zaradi blage ureditve in nadzora lahko dobičkonosen posel. Pinus je imel interes, da je tam poleg lastnih odpadkov sežigal tudi druge odpadke.”

Tomaž Seliškar: “Pred tem je bil nadzor nad zakopavanjem in divjim odlaganjem slabši, a zakonodaja se je začela zaostrovati še v času Jugoslavije.”

Boris Vezjak: “Leta 2005 in 2010 je prišlo do požarov. Šlo je za niz problemov, ki so bili posledica pomanjkljivega vzdrževanja. Zgodba okoli Albaugha je le zadnja faza. Ko so prišli, so napovedali, da bodo evropska podružnica za proizvodnjo glifosata.”

Tomaž Seliškar: “To nas je zaskrbelo. Napovedali so šestkratno povečanje proizvodnje. Nismo vedeli, da gre za obseg pripravkov na osnovi glifosata. Sinteza, proizvodnja glifosata je bila še pred prevzemom ustavljena. Pinus je zašel v težave in med letoma 2011 in 2016 je tovarna komaj obratovala. Razen sežigalnice prebivalci nismo zares zaznavali njihove prisotnosti. Zato mnogi v zadnjih letih nimajo občutka, da gre za kemično tovarno, ki je prispevala k onesnaženju okolja.”

Govorimo torej o tovarni, ki naj bi uporabljala glifosat, ne pa ga izdelovala?

Boris Vezjak: “Trenutno glifosat uvažajo iz Kitajske, tu ga mešajo in pakirajo v končne proizvode. Tako je menda najceneje. Njihova logika je bila: če nam zakonodaja omogoča, zakaj bi se možnosti proizvodnje glifosata odpovedali. S tem v Iniciativi seveda nismo bili zadovoljni.”

Tomaž Seliškar: “Dovoljenje bi pomenilo, da lahko proizvodnjo kadarkoli začnejo in jo tudi lažje povečajo v obsegu. Želeli smo varovalko, da proizvodnje glifosata tu ne bo. V mešanju glifosata za končne izdelke ne vidimo tako velikega tveganja. Zato smo veseli, da so na koncu sintezo umaknili iz vloge. K temu je nedvomno prispevalo tudi spremenjeno javno mnenje v Evropi in ZDA. Tudi v Račah je ljudi začelo skrbeti. Vsaj malo. Želimo pa opozoriti, da po nam dostopnih informacijah prave alternative glifosatu, ki bi bila manj škodljiva glede uporabe in proizvodnje, ni.”

i bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno v njej prisoten atrazin.”

Obstajajo pene in toplotne obdelave pod višjim pritiskom, ki uničijo plevel.

Tomaž Seliškar: “V Sloveniji, kjer večino glifosata porabijo na železnici, je to res alternativa. Drugače je pri kmetijskih površinah, kjer je to ob intenzivnem kmetijstvu neuporabno in tudi mi ne vidimo alternativ. Glifosat je od vseh sredstev, ki se uporabljajo, eden manj problematičnih.”

Kljub temu da je rakotvoren?

Tomaž Seliškar: “To ste vi rekli.”

Da. O tem govorijo raziskave. O tem je presojalo sodišče ZDA, ki je dosodilo, da mora Monsanto plačati milijonsko odškodnino obolelemu za rakom, ki je uporabljal njihovo škropivo na osnovi glifosata.

Tomaž Seliškar: “A niso razsodili, da je glifosat rakotvoren. Problematična je množična uporaba. Ta je problem povsod, kjer je dovoljeno pridelovanje gensko spremenjenih poljščin. A v Evropi se porabi bistveno manj glifosata, sploh v Sloveniji – letno naj bi šlo za 60 ton aktivne snovi.”

Boris Vezjak: “Rakotvornost glifosata je odprta dilema. Lokalni prebivalci tu smo pahnjeni v okoljevarstveno skrb in smo ekologi po svojih najboljših močeh. Nismo profesionalci. Ob tem smo tudi kritični do romantizacije. Slika ni črno-bela in ne gre nujno za borbo Davida proti Goljatu, šibke lokalne skupnosti proti močni multinacionalki. Mnogi želijo videti v glifosatu zlo, a sam ne morem trditi, da je glifosat rakotvoren. Študije obstajajo, ki podpirajo obe stališči – da je in da ni. Smiselno se mi zdi, da sledimo načelu previdnosti in preventive: da se obnašamo, kot da je rakotvoren, dokler se nedvomno ne dokaže nasprotno.”

To je načelo EU, ki v primeru glifosata ne velja.

Boris Vezjak: “A ne moremo domišljavo trditi, da je glifosat rakotvoren. Tega ne vemo. Večina slovenske okoljevarstvene stroke je na stališču, da je in da so herbicidi škodljivi. A ne želimo zapasti v širjenje in krepitve teorij zarot, kar se zgodi zelo hitro.”

Tomaž Seliškar: “V Iniciativi nimamo ambicij reševati svetovne probleme. Želimo pa z lokalnim delovanjem prispevati h globalnim spremembam. Nas bi najbolj zadevalo, če bi se glifosat tu sintetiziral. Vemo, da bo Albaugh glifosat proizvajal ne glede na situacijo v Sloveniji. V vlogi zaprošajo za proizvodnjo 150-krat več izdelkov iz glifosata, kot se jih porabi v Sloveniji, Albaugh trenutno proda na slovenski trg le okoli šest odstotkov proizvodnje. Nas v Račah zadeva predvsem proizvodnja. Poraba je drug problem, že dolgo prisoten na Dravskem polju, a se z njim ne ukvarjamo toliko – zmanjkata nam in znanje in čas.”

Je onesnaženost zaradi kmetijstva tako velik, prevelik problem?

Tomaž Seliškar: “Da, kmetijstvo je še vedno velika težava. To kažejo tudi analize kakovosti pitne vode. Pred tremi leti sem naročil analizo pitne vode iz domače pipe. Vodo zajemamo iz zajetja, kjer naj bi bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno prisoten najbolj problematičen pesticid Dravskega polja, atrazin. Skupaj z derivatom je presegal dovoljeno raven.”

Kaj ste naredili s temi rezultati?

Tomaž Seliškar: “Nanje smo opozorili, ko smo pisali Arsu. Želeli smo opozoriti na divja odlagališča, ki so lahko eden od virov. Atrazin je v Sloveniji prepovedan od leta 2004. A pripravke na njegovi osnovi se da brez težav kupiti na Madžarskem ali Hrvaškem. Tu trčimo ob problem ozaveščenosti potrošnikov. In ta problem imamo tudi pri glifosatu.”

Boris Vezjak: “Ko denimo sosedi poškropijo celo zelenico s herbicidom, ker je to najučinkoviteje, saj želijo posejati novo angleško trato. Na to opozarjajo tudi v podjetju Albaugh: naj se raje ukvarjamo s potrošniki in s kurišči, ki prispevajo k onesnaženosti zraka. V EU je nadzor nad večjimi podjetji relativno strog in tega se zavedajo. Posamezniki pa se pogostokrat do okolja obnašamo precej mačehovsko.”

Je slaba obveščenost o posledicah industrije in proizvodnje kemikalij tu že zgodovinsko problem?

Miran Rajšp: “Spomnim se, ko sem bil še majhen: gledali smo, kako so odvažali cisterne odpadkov do gramoznice, kako je marsikaj steklo iz tovarne Pinus. Pred tovarno je bil nekoč majhen ribnik. Romantično lep. Najprej so izginile ribice. Nekaj časa so bile v njem žabe, nato je zginilo vse. Prebivalcem v sosednji hiši ob tovarni so rekli, da ne smejo več uporabljati studenca za hišo. Ne, nismo bili obveščeni. A posledice so bile. Ogromno delavcev, ki so imeli službo v Pinusu, je umrlo. Ko se ozrem po ulici, so nekoč tam živeli skladiščniki, tudi kuharica v tovarni je zbolela in umrla. Neka povezava obstaja.

A v preteklosti je Pinus vedno dal denar: ko se je gradila cesta ali se je asfaltiralo cestišče. Prispevali so oni, nekaj je prispeval Petrol, občini je bilo treba dodati le še majhen del. In smo imeli novo cesto. Danes gre po njej skozi Rače ogromno tovornjakov iz gramoznice. Tudi ti onesnažujejo zrak. Koncesnina, ki jo za gramoznico dobi občina, je minimalna. Tudi letališče vpliva na kakovost zraka. Sploh se bo ta vpliv povečal, če bo prišlo do napovedane širitve. Vemo, da individualna kurišča prispevajo pomemben delež delcev PM10, a bolj strupene snovi pridejo v zrak vendarle iz sežigalnice nevarnih odpadkov. Edina merilna točka je v sosednji občini, v Miklavžu, in tam so mejne vrednosti redno prekoračene. Dolžnost občine bi morali biti skrb za lokalno prebivalstvo in njegova zaščita. A tega ni.

Pred časom smo imeli problem, ker je iz pipe tekla kalna, umazana voda. Naročeno nam je, da če se to zgodi, moramo vodo pustiti teči. Problem je, če minejo ure, noč in je voda še kar kalna.”

Kaj naredite?

Miran Rajšp: “Nič. Pustimo teči in čakamo, da bo bolje. Če smo obveščeni vnaprej, damo nekaj vode na stran. Večji problem imajo kmetje, ki morajo napojiti živino.”

Tomaž Seliškar: “Šli smo preverit k upravljavcu vodovoda, kjer so nam povedali, da je razlog, sploh poleti, da se na hitro in v velikih količinah izčrpa voda, denimo za polnjenje bazenov. Pokaže se, da smo spet glavni problem porabniki.”

Ste prepričani, da ti argumenti držijo?

Tomaž Seliškar: “Praviloma držijo. Kaj pa naj, kot da verjamemo? Zakaj bi nas upravljavec vodovoda zavajal?”

Boris Vezjak: “Rače so vse bolj obremenjen okoliš, ker se problemi nalagajo drug na drugega. Zato smo se vključili tudi v postopke gradnje tovarne Magna v Hočah. V zračni liniji je oddaljena manj kot kilometer. Ko živiš v takem okolju, se ti nehote vzbudijo sumi, da obstajajo v Sloveniji kraji, kjer okoljska preobremenjenost z onesnažili že obstaja, in se zato država, namesto da bi ta okolja sanirala, spomni, da bo tja dodala še novo, okoljsko problematično infrastrukturo. Zakaj? Ker je lokalna skupnost že tako anemična, pasivna in apatična, da je najlažje priti z umazano industrijo k njim?”

Tomaž Seliškar: “Hkrati so to gospodarsko ošibela okolja, ki so pripravljena sprejeti vse, če so obljubljena nova delovna mesta.”

Boris Vezjak: “Ta argument smo slišali tudi mi. Kmalu smo bili obtoženi, da sebično ogrožamo 20 ali 30 delovnih mest v Albaughu. Nesramni in škodljivi da smo.”

Tomaž Seliškar: “A situacija je v zadnjih treh letih boljša, sploh če primerjamo z dogodki med letoma 2007 in 2014, ko je tedanje vodstvo zanimalo le, kako čim več še iztržiti. Našim predlogom so prisluhnili. Občina ni hotela naročiti študije o obolelosti za rakom v Račah in okoliških naseljih, Albaugh je ob naših prizadevanjih na koncu raziskavo pri onkološkem inštitutu naročil. Vemo, da je Magna bistveno bolj tvegan projekt in bo večji onesnaževalec. Širše gledano, pogrešamo konsistentno in verodostojno zeleno politiko – na ravni države, a tudi na ravni civilne družbe in nevladnih organizacij. Verjamemo v argumente in dialog – tudi s podjetji, ki navsezadnje ocenijo, da je zanje dolgoročno boljše, če spoštujejo okoljske standarde.”

Miran Rajšp: “Četudi se vse okoljske organizacije in iniciative borimo na lokalni ravni s specifičnimi problemi, vidimo, da prihaja do zakonskih sprememb na slabše. Politika ne upošteva lastnih predpisov, ko pride do varovanja okolja. Redko kateri prebivalec pa se je pripravljen osebno izpostaviti in tvegati vse. Manjka pa nam tudi pravnega znanja.”

Omenili ste, da so sosedi, ki so delali v Pinusu, zboleli in umrli za rakom. Na vaši strani pišete o visoki obolelosti delavcev na šoli. Vam je kdaj žal, da niste bili bolje obveščeni že prej, da so bile prioritete v preteklosti napačne?

Miran Rajšp: “Da, žal mi je. A ni bilo zavedanja, znanja. Pinus je bil na neki način naš boter – kdo bo šel proti njemu? Kdo je sploh vedel, da so te snovi tako škodljive? Delavci so vzeli koncentrate surovin in jih raztrosili po dvoriščih. Grozno je.”

Tomaž Seliškar: “Šele pred leti smo od ravnatelja OŠ Rače, ki stoji nasproti tovarne Albaugh, izvedeli, kako visoka je obolelost za rakom med zaposlenimi. Govorimo o okoli desetkrat pogostejši pojavnosti rakavih obolenj kot v sosednjih šolah. Ko se začneš pogovarjati z lokalnimi prebivalci, je skoraj pri vsaki hiši kdo, ki je zbolel in umrl za rakom. Kot priseljenec nisem vedel, kaj s temi informacijami. Dejstvo je tudi, da so ljudje te snovi uporabljali neodgovorno.”

A proizvajalci običajno vedo, kaj proizvajajo. Direktorji redkokdaj sami uporabljajo te izdelke.

Tomaž Seliškar: “Seveda. A bil je tudi interes, da so ti izdelki splošno dostopni. Tožba v ZDA je uspela, ker je sodišče ugotovilo, da ljudi niso primerno obvestili o nevarnostih. Danes se jih bolje zavedamo. Četudi mnogi še vedno raje pogledajo stran.”

Veste, da živite v okolju, ki je zelo obremenjeno z onesnažili. Kakšnih ukrepov bi si želeli?

Miran Rajšp: “V državi imamo institucije, ki bi morale ščititi okolje in ljudi. Delati, kar počnemo mi v okoljskih iniciativah. To nam kaže, da ne opravljajo svojega dela in da je nekaj hudo narobe. Zakaj moram biti jaz tisti zoprni sosed? V Miklavžu je jasno, da je treba obremenitve zmanjšati, saj je že zdaj okolje preobremenjeno. Le tako se lahko doseže vsaj določeno izboljšanje. Na vseh področjih bi se morali tega zavedati, tudi v kmetijstvu: bolje bi bilo imeti več delavk in delavcev, morda nekoliko dražje postopke. To, da imamo onesnaženo okolje, je najslabše. Pred časom je nekdo rekel, da je rak edini, ki ubije svojega gostitelja. Vsi paraziti so bolj previdni. Ljudje smo pri našem sedanjem razvoju na neki način rak. Človeški rak, ki uničuje okolje.”

Umiriti nori razvoj

V ZDA je hišnik na šoli uporabljal škropivo na osnovi glifosata. Zbolel je za rakom. Pred dobrima dvema tednoma je sodišče razsodilo, da mu mora Monsanto, proizvajalec škropiva, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine. Je ta sodba odmevala v Račah?

Tomaž Seliškar: “Ne. V resnici so nas prvi za odziv poklicali novinarji.”

Boris Vezjak: “Stališče lokalne skupnosti je, da če ti kaj ne paše, spokaj. Za okoljsko problematiko tu se ni nikoli zanimala nobena politična stranka. Edini, ki je prišel lani v Rače, je bil evropski poslanec Igor Šoltes. Slišali smo še dvoumno izjavo Dejana Židana, da se bo Slovenija odpovedala rabi glifosata. A pojasnila, kaj natančno to pomeni, nismo dobili. Dva dni zatem je Slovenija glasovala, naj se glifosat v EU ohrani v rabi.”
Miran Rajšp: “Če si danes vsaj malo okoljsko zaveden, veš, da je nori razvoj treba vsaj malo umiriti. Se omejiti. Zato smo moteči za okolico. Sprašujejo me, ali želim, da se razvoj ustavi. Želim si drugačen, počasnejši, bolj zdrav razvoj. A mnogi nočejo niti pomisliti, kje bomo čez deset let.”

Vir: https://www.vecer.com/za-rakom-so-umrli-tudi-kuharica-v-podjetju-6546378

Advertisements

Pomembno je, da ob konjih otroci dobijo tudi žulje

avgust 13, 2018

Marsikateri otrok pri njih prvič pometa, pomiva posodo, se ob skrbi za konje uči reda, pridobiva nova znanja za življenje, ne le o jahanju in konjih, povedo v Zavodu Nazaj na konja, kjer šestdeset otrok brezplačno pri njih preživlja teden počitnic.

V Starošincih pri Kidričevem, kjer deluje Zavod Nazaj na konja, počitnice preživlja vrsta otrok. Od vse številčnejših ponudb počitniških programov različnih konjeniških klubov pa jih loči, da sedaj že četrto leto članom Družinskega centra Kidričevo počitnice v družbi konj, ki običajno sodijo med najdražje počitnice, nudijo povsem zastonj. Pri njih bo tako letos v petih terminih teden dni brezplačno preživelo okoli 60 otrok.

Metka Demšar Goljevšček, strokovna vodja dejavnosti in terapevtka v zavodu, pojasnjuje, da je družinski center eden od njihovih projektov, h kateremu so letos pristopile občine Videm, Rače–Fram in Starše. Občina Kidričevo projekt tudi sofinancira. “Uporabniki iz teh štirih občin lahko brezplačno sodelujejo pri tem in drugih programih centra. Pri počitnicah v družbi konj prostih mest praktično ni,” dodaja. Ker so bili z družinskim centrom lani na razpisu ministrstva za delo družino in socialne zadeve znova uspešni, bodo program lahko zagotovo izvajali še do leta 2021.

Vzpodbujajo samostojnost in ustvarjalnost

Ko smo jih obiskali sredi dopoldneva, so večinoma dekleta po jutranjem jahanju pravkar sedla k malici. Nato so sledila opravila v hlevu. “Tu se že tri leta učim jahati. In tudi pri počitnicah mi je najbolj všeč, ko jahamo,” nam je povedala devetletna Ana Korez iz Lovrenca na Dravskem polju. Nad jahanjem je navdušena tudi Eva Zajc, ki se je na počitnice odpravila le nekaj hiš od doma: “Včasih jahamo notri, včasih se s konji odpravimo ven. Konje tudi čistimo in jim damo vsak dan v hlev nekaj sena, da ga lahko pojejo.”

Kot pravi Demšar Goljevščkova, se otroci v tednu dni tako navežejo na konje in na skupino otrok, da vsak petek pri njih steče kar nekaj solz. “Trudimo se, da bi se v skupini razvili dobri odnosi, spodbujamo jih tudi k čim bolj samostojnim aktivnostim. Pomagajo pri pripravljanju kosila, tudi posodo pomijejo, kar so za današnji čas, ko prepogosto razmišljamo samo, kako bi otroku čim več ponudili, bolj ali manj neobičajne stvari. Rečemo jim – poglejte, zdaj bomo šli v gozd, vsak naj nekaj poišče. S tem jih vzpodbujamo, da opazujejo okolico, da se znajo sami zamotiti, in sami iz tega, kar najdejo, ustvariti svojo igro, tudi predstavo. Tako se resnično izrazi njihova ustvarjalnost,” pojasnjuje vodja dejavnosti.

Zavod je sicer začel delovati leta 2005 kot fundacija Nazaj na konja, katere namen je bil predvsem zbiranje denarja za sofinanciranje terapij s pomočjo konja za otroke s posebnimi potrebami. “Takrat so se terapije v Sloveniji šele začele. Spoznali smo, da pravzaprav še nič ne znamo in bomo težko kaj kakovostnega ponudili,” pravi o začetkih. Zato so se odločili za usposabljanja v tujini in pripravili izobraževalni program, ki so ga tudi verificirali preko socialne zbornice in ga redno izvajajo od leta 2006. Zavod so ustanovili leta 2013 in danes med njegove aktivnosti sodijo razvijanje terapevtskih programov, šola jahanja, različni programi za šole in vrtce. Ukvarjajo se celo s teambuildingi, najnovejši projekti pa jih vodijo tudi na področje turizma.

Pomembni so druženje, gibanje, pa tudi delo

Danes je dokazano, da ima druženje s konji številne pozitivne učinke. “Konji so pravzaprav precej drugačni kot v naših arhetipskih predstavah. Niso divji, niso neobvladljive živali, ampak so, če imajo zagotovljene osnovne pogoje – možnost veliko gibanja, svobode, varnosti in ljubezni -, zelo umirjena bitja, ki živijo v čredi, v kateri se izoblikuje neka posebna struktura, podobno kot v družini. Od konjev se lahko veliko več naučimo kot oni od nas. Konja, ki si nista naklonjena, lahko brez težav sobivata na nekem pašniku tako, da sta vsak na svoji strani. Če je treba, ko gre za preživetje, pa se združita,” pravi sogovornica. Gibanje konja odlično vpliva tudi na ljudi, ki imajo kakršnekoli težave z motoriko in na nevrološkem področju, kot so cerebralna paraliza, multipla skleroza in podobne bolezni.

Konj pa je tudi žival, ki potrebuje neko doslednost in red, kar je še kako pomembno pri vzgoji otrok. “Zavedanje, da je treba za žival in okolico tudi poskrbeti. Da je treba poprijeti za delo. Marsikdo pri nas prvič pometa. Potem mi ob petkih kažejo žulje med palcem in kazalcem, ki jim pravimo kar starošinski žulji. To so osnovne stvari, ki jih danes premalo poudarjamo. Otroci pa se tako dobro počutijo, ko naredijo res nekaj koristnega,” o tem, zakaj so v zavodu prepričani o koristnosti druženja otrok s konji, zaključi Demšar Goljevščkova.

Vabijo še konec meseca

V Zavodu Nazaj na konja so se s partnerskimi občinami dogovorili, da bodo v zadnjem tednu počitnic, po 24. avgustu, vsem otrokom, ki se do sedaj niso mogli prijaviti, ponudili dodatne termine. Zato jih vabijo, da izkoristijo možnost, da en dan brezplačno preživijo v družbi konj.

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/pomembno-je-da-ob-konjih-otroci-dobijo-tudi-zulje-6541433


Vodni park znova padel v vodo

avgust 13, 2018

Kljub temu da je koncesionar v gramoznici Pleterje dela pričel spomladi, letos ne načrtuje odprtja športnega parka. Kje se zatika?

V teh vročih dneh se v gramoznici Pleterje v Kidričevem ob popoldnevih, ko se ustavijo stroji, ki tamkaj še izkopavajo gramoz, hladi lepo število kopalcev. Ob našem obisku, ko se je dan že prevešal v večer, smo jih našteli kakšnih sto, raztresenih po številnih zalivčkih obrežja kar dobrih 30 hektarjev velike vodne površine – parov, skupin mladeničev in mladenk pa tudi številnih družin z majhnimi otroki. Ob koncu tedna jih je nekajkrat toliko, številni si tam privoščijo tudi piknik. Videti je prav vse, od napihljivih blazin do kanujev, zdaj modnih supov in celo skuterjev.

“Zdaj ko smo doma, smo vsak dan tukaj. Všeč mi je, da se kopamo v naravi, pa še za toplice ti ni treba plačati 15 evrov vstopnine. Tudi otroci tu uživajo. Večina nas tako reče, da gremo na domače morje,” pravi Dejan Zorec iz Kidričevega, ki z družino zahaja k bližnji gramoznici že šest poletij. “Zastonj je, ohladiš se pa tudi manj gneče je kot na bazenu,” je razloge za obisk gramoznice strnil mlad par z Destrnika. Franc Zupanič pa se je, preden odrine na oddih, odločil v gramoznici preizkusiti skuter. Pa tudi sicer Zupaničevi tja zadnja tri leta, odkar je gramoznica postala nekoliko bolj znan kraj za kopanje, zahajajo precej pogosto: “Ob večerih za kakšno urico. Za tako malo časa se ne splača iti v toplice, sem pa zaviješ na hitro in malo zaplavaš.”

Delno urejena parkirišče in cesta

In tako, brezplačno in brez večje gneče, bo zagotovo še to poletje. Občini Kidričevo so namreč že drugo leto zapovrstjo v vodo padli načrti za odprtje dolgo načrtovanega wake parka oziroma parka za deskanje in smučanje na vodi. Še lani so se borili z birokracijo, letošnjo pomlad, po sedmih letih načrtovanja, pa so končno zabrneli stroji koncesionarja, podjetja Športno-rekreacijski center Pleterje, ki ga je ustanovil konzorcij treh podjetij – Cestnega podjetja Ptuj, Betonarne Kuhar in hrvaškega podjetja CWS Cable Wake System – in ima koncesijo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje površin za šport, rekreacijo in turizem za obdobje 25 let.

Do danes je občina uredila komunalno infrastrukturo – vodovod in kanalizacijo, koncesionar pa je uredil parkirišče in dovozno cesto, ki sta pripravljena za asfaltiranje. “V naslednjem tednu naj bi postavili še tribune iz betonskih blokov nad odrom na brežini gramoznice. Obljubljeno je tudi, da naj bi do 15. avgusta končno prispela še vlečnica,” trenutno stanje opisuje direktor uprave Občine Kidričevo Damjan Napast.

Koncesionarju se ne mudi

Kot pojasnjuje Napast, je nastala zamuda pri dobavi vlečnice zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja dokumentacije za ureditev gramoznice, hkrati pa tudi dobavitelj vlečnice, podjetje CWS Cable Wake System, hkrati postavlja še pet vlečnic na Hrvaškem. Po Napastovih besedah so bila potrebna tudi številna usklajevanja na terenu, ponagajala je še sprememba gradbene zakonodaje, ki je začela veljati z junijem in zaradi katere je bilo treba dopolniti gradbeno dovoljenje za predvidene montažne objekte. Po pogodbi mora koncesionar sicer septembra pridobiti uporabno dovoljenje na upravni enoti, a so bili na občini prepričani, da bodo stvari potekale hitreje. “Koncesionar mora pridobiti uporabno dovoljenje, drugih aktivnosti pa letos nima v planu ali pa za to očitno nima interesa. Septembra pa je tako konec sezone,” še dodaja Napast.

Ob tem je jasno, da je urejanje in vodenje športno-rekreacijskega centra popolnoma nova dejavnost za dve od podjetij konzorcija. Direktor novoustanovljenega podjetja pa je še vedno tudi kar Martin Turk, sicer direktor Cestnega podjetja Ptuj. Poleg tega naj bi bila težava veliko povpraševanje v gradbeništvu, zaradi česar naj bi manjkalo delavcev za projekt, ki naj bi zato počasneje napredoval. O razlogih, da wake park ne bo zaživel še to poletje, smo želeli povprašati tudi Turka, a nam žal to včeraj do zaključka redakcije ni uspelo.

Kot še pojasnjuje Napast, pa mora wake park zaživeti prihodnje leto, sicer lahko občina začne postopke za odvzem koncesije. V pogodbi je sicer opredeljeno, da lahko občina koncesijsko pogodbo prekine brez obveznosti, če koncesionar dejavnosti ne izvaja dve sezoni.

Kakovost vode primerljiva s Sočo

Na Občini Kidričevo so nedavno začeli postopke za pridobivanje statusa kopalnih vod. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), ki podeljuje status, namreč pred podelitvijo zahteva dvoletni nadzor kakovosti voda. Na občini so nad rezultati prvega vzorčenja navdušeni, saj so izmerjene vrednosti primerljive s stanjem na reki Soči. Napast pri tem opozarja, da se vrednosti, kot je jasno vidno pri drugih kopalnih vodah, od merjenja do merjenja lahko precej spreminjajo. So pa že pred merjenji pričakovali dobro kakovost vode, saj gre za podtalnico.

Urejanje naravovarstvenega območja

Na Občini Kidričevo zdaj čakajo še sklep Agencije za kmetijske trge o odobritvi evropskih sredstev za ureditev naravovarstvenega območja na severovzhodnem delu jezera. S 40 tisoč evri nameravajo takoj po pridobitvi sklepa začeti urejati učno pot, v sklopu katere bodo uredili pešpoti ter postavili klopi in informativne table o živalih in rastlinah, ki so v gramoznici. Območje bodo uredili v sodelovanju z mariborsko enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Hojka Berlič

Vir: https://www.vecer.com/vodni-park-znova-padel-v-vodo-6538318


6. dejavni dnevi

avgust 13, 2018

Letos Sosednji prijatelji Kidričevo, DPD Svoboda Kidričevo in Občina Kidričevo, ponovno organizirajo dejavne dni za otroke, mlade in njihove starše. Letos bodo dejavnosti potekale od petka, 17. avgusta, pa do nedelje 19. avgusta med 15. in 20. uro. Dejavnosti se bodo dogajale v bližini Športne dvorane Kidričevo, kjer bo tudi zbirališče. Kino pod zvezdami bo tako kot pretekla leta, potekal od 20. ure pa vse do jutranjih ur pred Športno dvorano Kidričevo. V ponedeljek, 20. avgusta pa vas vabijo na že tradicionalni izlet v terme Čatež, informacije o prijavah najdete na http://sosednjiprijatelji.wixsite.com/sosednjiprijatelji/dejavni-dnevi

Športna delavnica (17 – 19.8. med 15. in 20. uro)

Animator: Jani Kočevar in Žan Semenič

Sodelujoči naj pridejo oblečeni v športna oblačila. Sodelovali bodo v športnih igrah na igrišču za Športno dvorano Kidričevo

Hip Hop delavnica (17. – 19.8. med 15. in 20. uro)

Animatorka: Kaja Klemenčič

Sodelujoči naj bodo oblečeni v športna oblačila in športne copate ter naj imajo s sabo plastenko vode

Sodelujoči se bodo učili plesno koreografijo.

Kino pod zvezdami 2018 (17. – 19.8. ob 20. uri)

Program filmov:
PETEK, 17. AVGUST:
– HOTEL TRANSILVANIJA (20.00);
– ŠEFICA (21.35);
– ZBEŽI! (23.15).

SOBOTA, 18. AVGUST:
– MALI PIŠČEK (20.00);
– SI UPAŠ (21.30);
– PRIKRITI UDAREC (23.10).

NEDELJA, 19. AVGUST:
– HORTON (20.00)
– VOZNIK (21.30)
– IGRA IMITACIJE (23.30)

Informacije o posameznih filmih lahko najdete na spletni strani: http://sosednjiprijatelji.wixsite.com/sosednjiprijatelji/dejavni-dnevi

Vir: http://sosednjiprijatelji.wixsite.com/sosednjiprijatelji/dejavni-dnevi


Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, na 27. redni seji občinskega sveta

julij 27, 2018

Gospod Slavko Krajnc  je predlagal, da bi v bodoče, ko se bo planirala čistilna akcija, le ta uskladila z morebitnimi drugimi dogodki. Letos je bila ta planirana na isti dan, kot je bilo praznovanje Osnovne šole Kidričevo in je zaradi tega bila udeležba nizka.

Odgovor: V prihodnje bomo naredili več na koordinaciji posameznih inštitucij.

Drugo, ali je občina pristopila k podpisu pogodbe  obrambe proti toči.

Odgovor: Občina vsako leto sodeluje v sistemu obrambe proti toči.

Tretje, glede na to, da smo se že pogovarjali o novi celostni podobi plakatnih mest ob dejstvu, da se približujejo volitve ga zanima, ali je celostna pogodba narejena in kako je z realizacijo novih plakatnih mest.

Odgovor: Nova plakatna mesta so že bila nameščena v Pleterjah in Jablanah.

Četrtič, predlagal je, da se pristopi h košnji trave ob cestah.

Odgovor: Košnja je bila v skladu s terminskih planom opravljena. Zaradi velikosti občine se v roku 10 dni pokosi celotno območje.

Gospod  Branko Valentan: je vprašal ali je bila občina obveščena s strani Ministrstva za obrambo, da se bo ponovno pričelo s streljanjem na strelišču v Apačah.

Odgovor: Obvestila občina ni prejela.

Drugo Predlagal je, da Ministrstvo za obrambo sofinanciranja preplastitev ceste v Apačah, saj jo tudi souporablja.

Odgovor: Žal vojska ne razpolaga s sredstvi za sofinanciranje infrastrukture.

Gospod Danilo Lendero je opozoril, da se je začel okoli  kanalizacijskih jaškov odpirat asfalt.

Odgovor: Bil je opravljen terenski ogled in problematični jaški bodo sanirani.

Gospa Anja Rajher  je podala pobudo, da bi se podhod v Kidričevem uredi tako, da bi se odstranili grafiti. Prav tako je z grafiti pobarvana fasada športne dvorane. Pregledajo pa se naj tudi drugi javni objekti, in se grafiti odstranijo.

Odgovor: Grafiti bodo odstranjeni.

Gospod Srečko Lah je vprašal, ali je občinska uprava poslala pripombo glede namena zapiranja pogodbene pošte v Cirkovcah in ali je prejela kakšen odgovor. Bliža se namreč 1. 6., ko bi naj pogodbeno pošto v Cirkovcah ukinili.

Odgovor: Občina je v skladu s sprejetim sklepom občinskega sveta podala negativno mnenje, ki ne zadrži zapiranja pošte. S 1. 8. se uvaja t.i. pismonoška pošta.

Drugo, zanima ga tudi glede sanacije muzeja v Starošincah.

Odgovor: Pridobili smo predračun za sanacijo v višini 27.328 EUR, kar presega razpoložljiva sredstva.

Gospod Milan Strmšek  že na nekaj sejah je povedal, da je v Šikolah na zemljišču KZ Sloga odprtina in prosi, da se to asfaltira.

Odgovor: Sanacija bo v kratkem opravljena.

Gospod Slavko Krajnc  je predlagal, da se od Mercatorja do Taluma uredi kolesarska pot, s talnimi označbami in prometno signalizacijo.

Odgovor: Občina se skupaj z ostalimi občinami v Sp. Podravju pripravlja na razpis za izbiro projektanta, ki bo predpisal ukrepe na celotni trasi Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk. V naslednjem letu bomo lahko generalno pristopili k urejanju kolesarskih poti.

Vir: http://www.kidricevo.si


28. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

julij 27, 2018

5. julij 2018

Dnevni red:

  1. Informacija o varnostnih pojavih na območju Občine Kidričevo v letu 2017
  2. Rebalans 2 proračuna Občine Kidričevo za leto 2018
    1. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2018
    2. Sklep o nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2018
    3. Spremembe kadrovskega načrta Občine Kidričevo za leto 2018
  3. Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, druga obravnava
  4. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Kidričevo, druga obravnava
  5. Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Občini Kidričevo, skrajšani postopek
  6. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, skrajšani postopek
  7. Normativi in vrste oddelkov v enoti vrtca pri

–          Osnovni šoli Kidričevo
–          Osnovni šoli Cirkovce
8. Soglasje k sistemizaciji delovnih mest v enoti vrtca pri
–          Osnovni šoli Kidričevo
–          Osnovni šoli Cirkovce
9. Odpiralni in zapiralni čas enote vrtca
–          Osnovne šole Kidričevo
–          Osnovne šole Cirkovce
10. Predlog za izbris zaznambe prepovedi odtujite in obremenitve premoženja
11. Predlog sklepa, da se v zapuščinski zadevi ne odpove pravici do povračila pomoči oz. omejitvi dedovanja
12. Poročilo nadzornega odbora
13. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


Zakaj se občani ne počutijo več varno

junij 8, 2018

Prekoračitve hitrosti, parkiranje na zelenicah, neupoštevanje prepovedi vožnje …, to je le nekaj najpogostejših prekrškov, ki so jih redarji v lanskem letu zasledili na območju občine Kidričevo. »Se je pa precej stvari izboljšalo, med drugim parkiranje vozil, ki čakajo za Talum, problematična ostaja točka pri podjetju Boxmark, nadzor pa bomo nadaljevali tudi v Dragonji vasi, Apačah in Njivercah, kjer pogosto prejemamo pobude po naši prisotnosti,« je izpostavil vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič.

Redarji Skupne občinske uprave so lani na območju občine Kidričevo med drugim zasledili 52 prekoračitev hitrosti, zabeležili so tudi več prijav zaradi pogostih pasjih iztrebkov na zelenicah okoli blokov. »Konkretno se prijave nanašajo na vodenje psa brez povodca v blokovskem naselju v Kidričevem ter na splošno so prijave povezane s primeri nepobiranja pasjih iztrebkov,« je povedal Brkič.

Tudi v letu 2017 so sprejeli več pobud oziroma prijav zaradi brskanja po zabojnikih za smeti. »Ta problematika se pojavlja predvsem v strnjenem naselju Kidričevo, najpogosteje gre za pripadnike romske narodnosti iz obmejnih hrvaških vasi, ki so brskali po smeteh in beračili,« je povedal Brkič in ob tem pojasnil, da samo brskanje po smeteh ni prekršek, kršitev pa predstavlja kraja odpadkov oziroma povzročanje onesnaženja okoli posod za odpadke. Prav tako ni samo beračenje prekršek, dokler to ni vsiljivo. »Stanovalci se v teh primerih ne počutijo preveč varno, vendar če ne gre za prekršek, jih ne moremo obravnavati kot kršitelje. Se pa s tovrstnimi težavami soočamo tudi v letošnjem letu,« je priznal.

Domači vozniki tovornjakov ne upoštevajo prepovedi …

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/11022-kidricevo-zakaj-se-obcani-ne-pocutijo-vec-varno