Cirkovški Onzek in lovrenški Prostovoljec

oktober 22, 2019

Občina Kidričevo je pri projektih črpanja evropskih sredstev sodelovala tudi z dvema društvoma. Za projekta Onzek in Prostovoljec so pridobili 45.000 evrov evropskih nepovratnih sredstev iz programa LAS.

Onzek je projekt, ki sta ga soustvarila Prosvetno društvo in OŠ Cirkovce. Namen projekta je ohranjanje in varovanje nesnovne kulturne dediščine. V okviru projekta so v središču Cirkovc postavili skulpturo Onzek in posneli dokumentarni film o rojaku Vinku Koržetu, ki se je rodil leta 1895. Ukvarjal se je s kulturo, bil je pisec ljudskih iger in ustvarjalec dramske umetnosti. V zgodovino se je vpisal kot ustanovitelj najstarejše folklorne skupine v Sloveniji, ki deluje še danes: FS Vinka Koržeta Cirkovce. Cirkovški folkloristi so tudi prvi začeli s prikazom vleke ploha z Onzekom. Med aktivnostmi projekta sta bila še izdaja brošure in nakup narodnih noš za odraslo in otroško folklorno skupino. Celotna vrednost projekta je znašala 37.000 evrov, od tega je vrednost sofinanciranja s strani ESRR 25.000 evrov.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/18022-cirkovski-onzek-in-lovrenski-prostovoljec


Spomin na umrle v taborišču po II. svetovni vojni

oktober 22, 2019

Zgodovino tega kraja sredi Dravskega polja je globoko zaznamovalo taborišče: v prvi in drugi svetovni vojni ter v obdobju po drugi vojni. Žrtvam, ki so v kidričevskem taborišču izgubile življenje, so se predstavniki nemško govorečih dežel nedavno poklonili s slovesnostjo. V novo oblikovanem Parku generacij so odkrili mozaik, ki ga je oblikoval in financiral Karl Lesjak.

V Kidričevem so umirali ruski vojaki, ujetniki Nemcev (različnih narodnosti), ujetniki partizanov (zlasti nemško govoreči in premožnejši). V času nemške okupacije naj bi v taborišču umrlo okoli 1.000 ljudi, v času po vojni pa 4.000.

Karl Lesjak je kot preživel grozote kidričevskega taborišča, ki se jih je z grenkobo in jezo spominjal vse življenje. Kot je povedal, je zaradi povojnih grozot, ki so doletele njegovo družino, gojil neizmerno sovraštvo do Slovencev. A zadnja leta je premogel toliko moči, da se je tega sovražnega in bridkega občutka osvobodil. Prelomni trenutek je bil tudi, ko je nekaj let nazaj na spominski plošči na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju odkril ime svojega starega očeta. Ker se je uspel osvoboditi grenkih občutij, ki so mu jih za celo življenje pustili izgon iz države sredi januarja 1946 ter kasnejše životarjenje v kidričevskem taborišču (takrat je bil nekaj let star deček), se je odločil postaviti mozaik. V njem so zapisane besede bolečina, beda, trpljenje, vera, upanje, ljubezen. Talni mozaik kot spominsko obeležje opozarja na grozote, ki so se v taborišču dogajale po drugi svetovni vojni.

Odkritju mozaika je na vojnem pokopališču sledila spominska svečanost z govori, kulturnim programom in položitvijo venca.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/17970-kidricevo-spomin-na-umrle-v-taboriscu-po-ii-svetovni-vojni


Novi oglasni panoji

oktober 14, 2019

Ob glavni cesti Ptuj-Slovenska Bistrica v občini Kidričevo, bodo vozniki očitno deležni estetske popestritve v obliki dveh velikih oglasnih panojev, ki bosta »polepšala« pusto kmečko ravnico dravskega polja.

DSC_0006_mala

99. člen Uredbe o prostorskem redu Slovenije: »Zunaj poselitvenih območij, zlasti pa na zemljiščih z večjo stopnjo ranljivosti naravnih kakovosti in v prepoznavnih krajinskih območjih, ni dovoljeno postavljati trajnih ali začasnih objektov, namenjenih oglaševanju (prostostoječi oglasni panoji in zasloni, oglasni panoji in zasloni na pročeljih stavb in na enostavnih objektih, začasni panoji, transparenti, baloni, praporji, zastave in podobno), razen če gre za postavljanje začasnih objektov, namenjenih oglaševanju v času prireditev.«

Vir: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED3526&d-49681-o=2&d-49681-p=1&d-49681-s=2

O nenadzorovanem in skoraj divjem estetskem (pa še kašnem) onesnaževanju okolja s temi »pokonci stoječimi smetmi«, kot jim pravijo nekateri, se v Sloveniji veliko piše in govori, spremeni pa se nič. O problematiki lahko več izvemo iz prispevkov:

https://tehtnica.wordpress.com/2019/10/22/ureditev-oglasevanja-na-prostem/
https://tehtnica.wordpress.com/2019/09/04/jumbo-stihija/
https://tehtnica.wordpress.com/2019/07/16/plakatna-kuga-politiki-in-trgovci-na-pokonci-stojecih-smeteh/
https://tehtnica.wordpress.com/2019/04/12/pozidajmo-slovenijo/
https://tehtnica.wordpress.com/2018/04/13/reklama-rodna-vas-domaca/
https://tehtnica.wordpress.com/2018/02/09/bo-reklamnim-panojem-odklenkalo/
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541
itd…


7. Redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

oktober 12, 2019

19.9.2019

Dnevni red:

1. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Kidričevo
2. Sklep o spremembi cen programov vrtca v Javnem vzgojno-izobraževalnem zavodu Osnovna šola Cirkovce
3. Odlok o imenovanju ulice »Ulica Jožeta Pučnika« v naselju Njiverce, prva obravnava
4. Odlok o določitvi imena parkov na območju Občine Kidričevo, prva obravnava
5. Soglasje k spremembi Pravilnika o razporejanju stroškov po stroškovnih mestih v Osnovni šoli Cirkovce
6. Sklep o spremembi Sklepa o soglasju k spremembi cene storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja za oskrbo s pitno vodo v upravljanju Komunalnega podjetja Ptuj d.d., v Občini Kidričevo
7. Vprašanja in pobude.

Zapisnik: https://www.kidricevo.si/apisnik-7-redne-seje-obcinskega-sveta-obcine-kidricevo/

Vir: https://www.kidricevo.si


Razlog za podražitev so višji stroški dela

oktober 12, 2019

Svetniki občine Kidričevo so na zadnji seji potrdili nove cene oskrbe in varstva otrok v vrtcih Kidričevo in Cirkovce. Oba vrtca delujeta pod okriljem osnovnih šol.

Cene bodo po novem v obeh vrtcih enake, v obeh zavodih pa najvišji strošek predstavljajo plače zaposlenih. V vrtcu Kidričevo so z letošnjim šolskim letom odprli dodatni oddelek. V 11 oddelkih imajo vpisane 204 otroke. Predvideni stroški dela za letos znašajo 247.000 evrov. Mesečni stroški dela vzgojiteljic in pomočnic za prvo starostno obdobje znašajo dobrih 22.000 evrov (70 otrok, pet oddelkov, pet vzgojiteljic in 5,6 pomočnice) in za drugo starostno obdobje nekaj čez 26.000 evrov (134 otrok, šest oddelkov, šest vzgojiteljic in šest pomočnic). Stroški režijskega kadra (kuharice, čistilke, hišnik, računovodstvo, tajništvo, vodstvo) so na mesečni ravni 16.000 evrov. Povprečni skupni mesečni stroški dela za vse zaposlene v kidričevskem vrtcu znašajo blizu 65.000 evrov. Na podlagi preračuna vseh stroškov, poleg plač so to še materialni stroški in stroški prehrane, cena varstva na posameznega otroka znaša 499 evrov za mlajšo in 367 evrov za starejšo starostno skupino. Pri mlajših se je cena v primerjavi z dosedanjo celo za osem evrov znižala, pri starejši pa za 11 evrov zvišala. Spremenila se je tudi cena dnevne prehrane, ki je doslej znašala 1,35 evra. Po novem je 1,8 evra.

V Cirkovcah cene višje za 28 oz. 33 evrov

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/17738-kidricevo-razlog-za-podrazitev-so-visji-stroski-dela

 


Uspešna mesta ustvarjajo angažirani meščani

avgust 8, 2019

“Komaj sem čakala, da se nekaj premakne. In bila sem navdušena, saj je bilo čudovito izpeljano,” je bil le eden od mnogih pozitivnih odzivov na revitalizacijo prostorov male tržnice v Dominkuševi ulici v Mariboru.

Z dogodki, privabljanjem dodatnih prodajalcev, ob tem pa olepšanje, osvežitev dotrajanih prostorov z okolico so bližnji stanovalci, ki jih je povezala angažirana Mariborčanka Pavlina Japelj, dali nov zagon tržničnim prostorom, ki so več let le propadali. Temu zgledu sledijo zdaj na prav tako zapostavljeni, dotrajani tržnici Tabor.

​Primer male tržnice kaže, da bo regeneracija določenega območja v mestu bolj uspešna, če bo pri tem sodelovala dobro povezana lokalna skupnost. Občani imajo sicer v teoriji precej možnosti soodločanja o zadevah njihove občine. Na eni strani posredno preko članov občinskih svetov in svetov posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v katere volijo predstavnike, in neposredno – na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative. Toda zaradi togosti tega sistema, prepočasnega in nezadostnega izvajanja določenih izboljšav v lokalnem okolju se krepijo pobude “od spodaj navzgor”.

Aidan Cerar, sociolog, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora (IPoP), pravi, da so primeri, za katere se določena skupnost angažira in zavzame, zelo različni, vendar jih večji del lahko razdelimo v dve skupini: “V prvi so lokalne skupnosti, ki jih je k aktivaciji spodbudila neka sprememba v njihovem okolju. Načrt novogradnje, nov ukrep na področju prometa … Nekaj, kar v lokalni skupnosti vzbudi zaskrbljenost. Vzrok je lahko že to, da ni bilo na voljo dovolj podatkov o tem, kaj se dogaja, in to spodbudi nezaupanje. Zato je zelo dobro, ko predstavniki občine komunikacijo s prebivalci začnejo zgodaj in proaktivno.” V drugi skupini pa so skupnosti, ki si želijo neki prostor izboljšati: “Rolkarji, ki bi si zgradili nov poligon. Starši otrok, ki bi obnovili otroško igrišče. Sosedje, ki bi uredili skupnostni vrt, ali pa prebivalci soseske, ki bi uredili prostor za druženje.”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/uspesna-mesta-ustvarjajo-angazirani-mescani-10048170

Branka Bezjak


Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

julij 16, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci