Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo

12 marca, 2020

Uvodni nagovor

Podnebne spremembe so zaradi zavedanja o katastrofalnih posledicah, ki nas bodo doletele, če se jim ne postavimo po robu, pa tudi zaradi vse glasnejših mladinskih protestov in zahtev po vsem svetu, postale sestavni del vseh političnih področij in vseh sektorjev ter se dvignile v zavesti posameznikov. A samo zavedanje o nujnosti ukrepanja ni dovolj. Javni uslužbenci s svojim delom krojite pomembne politike in izvajate aktivnosti, povezane s področjem blaženja podnebnih sprememb. Čeprav pri določenih temah te povezave niso samoumevne, lahko z malo bolj poglobljenim vpogledom v delo javnih uslužbencev kaj hitro ugotovimo, kako so skoraj vsa področja do neke mere prepletena s podnebnimi spremembami. Blaženje podnebnih sprememb kot zelo kompleksno področje tako zahteva celostni pristop in aktivacijo na vseh področjih.

Vpliv vašega dela na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in podnebne spremembe je različen, odvisen je predvsem od ravni, na kateri delujete (lokalna, regionalna, državna), delovnega mesta, ki ga zasedate (vodilno, vsebinsko, upravljavci ustanov), usmeritve in nalog vaše institucije ter vaše osebne angažiranosti. Javni uslužbenci se večkrat počutite nemočni pri uveljavljanju trajnostnih sprememb v vsebine, ki jih ustvarjate, ali v upravljanje vaše ustanove. Zato so vaša visoka ozaveščenost, informiranost o podnebnih spremembah in trajnostnih ukrepih, seznanjenost s primeri dobrih praks ter aktivno državljanstvo še kako pomembni za to, da boste pri svojem delu vedno upoštevali tudi vpliv na podnebne spremembe (in da boste opremljeni s potrebnimi znanji).

Namen pričujočih smernic je povečati vključenost blaženja podnebnih sprememb v oblikovanje politik/dokumentov/projektov, ki jih pripravljate javni uslužbenci na nacionalni in lokalni ravni, pa tudi v upravljanje organizacij javne uprave in vaše vsakodnevno vedenje. Ne zanemarite dejstva, da ste zaposleni v javni upravi zgled zaposlenim v ostalih sektorjih in da vaše delovanje močno vpliva na življenje in delo vseh prebivalcev, posledično pa tudi na stanje okolja. V smernicah boste poleg nekaj osnovnih teoretičnih vsebin spoznali tudi primere dobrih praks ter našli nasvete za okoljsko učinkovitejše delovanje na ravni politik, organizacije ali posameznika in priporočila za dodatno branje. Smernice so tudi podlaga za tematske delavnice za javne uslužbence, ki bodo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedene vsako leto do leta 2026.

Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo – priročnik v celoti (PDF)

Vir: https://www.care4climate.si/sl


Pri skoraj vsaki hiši je kdo zbolel

5 marca, 2020

Čeprav so značilna obolevanja ljudi, med drugim rakava, velikokrat povezana z industrijskimi vplivi, še posebno na območjih, ki so tudi označena za okoljsko degradirana, neposredne vzročne povezave v zaključkih skorajda nikoli ni mogoče potegniti.

V Sloveniji je več okoljsko degradiranih območij, po večini posledic industrijskih vplivov, ki so puščali oziroma še terjajo davek v zdravju ljudi. A že primeri Celjske kotline, Rač in Mežiške doline kažejo, da je povezave med škodljivimi vplivi in obolenji ljudi le redko mogoče tudi dokazovati.

[…]

Rače: Glifosat, pesticidi in sežigalnica

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za različnimi vrstami raka. Pri skoraj vsaki hiši je kdo, ki je zbolel ali umrl za rakom, pravijo nekateri krajani. To povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI, zdaj Albaugh TKI, ki načrtuje skoraj petkratno povečanje proizvodnje proizvodov na osnovih glifosata v Račah. A krajane skrbi še pretekla dolgoletna proizvodnja pesticidov iz časa Pinusa, te snovi so danes prepovedane, in njeni nesanirani grehi, predvsem pa sežigalnica, v kateri od osemdesetih let in še danes uničujejo tudi nevarne odpadke, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije …

Bližnji stanovalci v zraku vonjajo jedek vonj po kemikalijah. V starih industrijskih bremenih, med njimi je Kozoderčeva jama, so zakopani nevarni odpadki in je še vedno zgolj na seznamu nesaniranih divjih odlagališč pesticidov. Pa tudi takšna neregistrirana, kot je nekdanje​ odlagališče embalaže za surovine za izdelavo pesticidnih preparatov, ki je bila slabo oprana ali pa sploh ni bila oprana, voda v bližnjem ribniku ob tovarni je nekoč spremenila barvo v rumeno in zeleno, in kot se spomnijo prebivalci, “potem ni bilo več ne žabe in ne ribe”, je pa danes tam asfaltirano občinsko parkirišče.

Slabo kemijsko stanje kaže bližnji potok Žabnik. Če je njegovo stanje nad tovarno Albaugh dobro, tako podatki ARSO iz poročila o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji, je stanje potoka pod čistilno napravo, v katero se stekajo tudi vode iz tovarne, slabo. Žabnik je bil leta 2018, za to obdobje so podatki, najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji, in beleži 50-kratno preseganje okoljskega standarda kakovosti za živo srebro. Preseganje je tudi v ribah. Voda v potoku je obremenjena tudi z glifosatom in fluorantenom, občasno pa tudi z nekaterimi pesticidi. “Na podlagi rezultatov preiskovalnega monitoringa je bilo ugotovljeno, da so povišane koncentracije živega srebra v potoku posledica emisij iz sežigalnice odpadkov v tovarni kemičnih izdelkov v Račah,” je zapisana ugotovitev v poročilu.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana opravil raziskavo o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače – Fram. Rezultati raziskave pomirjajo, saj strokovnjaki ne ugotavljajo povečanega tveganja za nastanek preučevanih vrst raka na tem območju Dravskega polja. V nobenem od 40 območij na Dravskem polju, toliko so jih analizirali, niso ugotovili za nobeno od preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.

[…]

Vir: https://www.vecer.com/pri-skoraj-vsaki-hisi-je-kdo-zbolel-10136385

Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Barbara Bradač

Read the rest of this entry »


V Kidričevem »Zapelji se z Zero C«

17 februarja, 2020

Občina Kidričevo je v okviru projekta »Zapelji se z Zero C« kupila električni avtomobil, električni skuter in tri električna kolesa.

Projekt »Zapelji se z Zero C« izvajata partnerja Zavod Nazaj na konja in Občina Kidričevo, s sredstvi LAS iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, pa so uspeli nabaviti električna vozila, ki so zdaj na razpolago lokalnemu okolju; šolam, podjetjem, društvom, občanom.

»Namen projekta »Zapelji se z Zero C« je vzpodbuditi lokalne akterje, podjetja, društva, kmetovalce in predvsem fizične osebe, da aktivno sodelujejo v procesu preusmerjanja v brezogljično družbo ter tako doprinesejo svoj delež pri ohranjanju narave, varstvu okolja k trajnostnemu razvoju,« pojasnjujejo v kidričevski občini.

Projekt ponuja možnost, da se lokalno prebivalstvo seznani s pozitivnimi učinki, ki jih prinaša uvajanje alternativnega prevoza (mobilnost z električnimi transportnimi sredstvi). Občani si bodo vozila lahko izposodili za določeno obdobje in praktično preizkusili, s tem pa bodo pričeli aktivno spreminjati vsakodnevne navade ter postopoma prispevati svoj delež pri prizadevanjih preusmeritve v brezogljično družbo.

Promocija nove oblike brezogljičnega transporta

Operacija bo promovirala novo obliko brezogljičnega transporta, ki bo omogočil gradnjo zavesti o alternativah obstoječim transportom z vozili z motorji na notranje izgorevanje, so še pojasnili v občini in dodali, da bo operacija novo obliko transporta skušala kar se da učinkovito vključevati v lokalni utrip in preko učinkovitega mobilnostnega načrta zagotovila, da se bodo skozi ukrep, ki pospešuje varstvo okolja in ohranjanje narave, dosegali tudi drugi cilji.

Z e-vozili bodo prostovoljci vozili starejše, otroke, skratka manj mobilne občane

Občani si bodo električna vozila lahko izposodili in praktično preizkusili. Občina namerava oblikovati mrežo prostovoljcev, ki bodo po principu »prostoferstva« z e-vozili poskrbeli za prevoz posameznikov iz ranljivih skupin prebivalstva (starejši, manj mobilni, prebivalci brez lastnih transportnih sredstev, otroci in mladina, …). Peljali jih bodo po nakupih, nujno potrebnih osebnih opravkih (zdravnik, lekarna, uradi), na druženja, izlete in delavnice, ki so organizirane v okviru Dnevnega centra starejših in Družinskega centra Kidričevo in ki se jih doslej mnogi niso mogli udeleževati prav zaradi različnih pomanjkljivih mobilnostnih zmožnosti.

Nabavili so tudi e-kolo. Vsa vozila bodo za izposojo brezplačno na voljo vsem občanom.

Uporaba električnih transportnih sredstev bo tudi v namen razvoja turističnih potencialov lokalne skupnosti in doseganje privlačne regije pod inovativnim geslom »Zapelji se z Zero C«.

Vir: https://spodnjepodravje.si/v-kidricevem-zapelji-se-z-zero-c/


Požagali 861 borov, novih dreves bo 3.500

17 februarja, 2020

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je v lasti Republike Slovenije in upravlja z državnimi gozdovi, je na območju občine Kidričevo izvedla temeljit posek dreves na površini 1,7 hektarja.

Posekali so del gozda pri križišču za Kungoto ob glavni cesti Ptuj–Slovenska Bistrica. Kot so pojasnili, so odstranili 861 dreves, kar je blizu 1.100 m3 gozdnih lesnih sortimentov. »Razlog za posek je, da se v gozdnogospodarski enoti Spodnje Dravsko polje načrtuje premena gozda (to je gojitveno delo, s katerim se zamenja drevesne vrste v gozdu). V preteklosti se je namreč na tem območju načrtno sadil zeleni bor kot neavtohtona drevesna vrsta, kar ima za posledico tudi širitev bolezni, ki prizadenejo to drevesno vrsto (glive). V tej gozdnogospodarski enoti je gozdov, v katerih prevladuje zeleni bor, več, osredotočamo pa se na tiste dele, kjer je sestava gozda najmanj naravna. Vse aktivnosti SiDG se izvajajo skladno z odločbami Zavoda za gozdove Slovenije in gozdnogospodarskimi načrti za to območje,« so povedali.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19389-kidricevo-pozagali-861-borov-novih-dreves-bo-3500


Ekološka iniciativa čaka: Albough TKI ni izpolnil vseh obljub

17 februarja, 2020

Na območju občine Rače – Fram že več let deluje Ekološka iniciativa Rače, ki jo zlasti skrbi poslovanje nekdanjega Pinusa oz. današnjega podjetja Albaugh TKI, d.o.o. „Podjetje se ukvarja s proizvodnjo sredstev za varstvo rastlin, med njimi so tudi herbicidi, v katerih je sporni glifosat. Kot je znano, ta povzroča rakava obolenja. Na drugi strani ima to podjetje tudi sežigalnico za nevarne odpadke, kar zopet predstavlja tveganje. Albough namerava svojo dejavnost v Račah širiti,« je pojasnil Aleksander Zidanšek iz Ekološke iniciative (EI).

Člani EI se seveda zavzemajo, da bi proizvodnja potekala v skladu z zakonodajo in vsemi okoljskimi smernicami. »S podjetjem smo že v letu 2016 sprejeli dogovor, v katerem so nam zagotovili, da bodo uresničili nekatera naša pričakovanja. Izvedli so že več ukrepov: dopolnili so načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo, krajane so seznanili z oceno o pričakovanih vplivih na okolje v primeru širitve, prav tako pa so financirali izvedbo analize rakavih obolenj. Še vedno pa čakamo na uresničitev zagotovila, da bo podjetje na svojih spletnih straneh sproti objavljalo rezultate meritev, ki jih morajo izvajati v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD),“ je dodal Zidanšek.

Podatke naj bi začeli objavljati že v 2019, a se to vse do zdaj še ni zgodilo. »Objavljanje rezultatov je bilo planirano za zadnjo četrtino leta 2019, vendar je prišlo do manjših zamud pri realizaciji, saj so se v tem obdobju šele začeli postopki, ki jih je treba izvesti ob vsaki spremembi sistema meritev, četudi gre za izboljšave sistema.“ Pri tem pa napovedujejo, da bodo rezultate začeli objavljati v roku dveh mesecev.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19394-race-fram-ekoloska-iniciativa-caka-albough-tki-ni-izpolnil-vseh-obljub


O varovanju podtalnice: Najboljša rešitev je zeleni pokrov

9 januarja, 2020

Strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Ivan Brodnjak je županom občin Spodnjega Podravja na zadnji seji predstavil težave, ki se na Dravskem in Ptujskem polju pojavljajo v zvezi z onesnaženo podtalnico.

Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero.

„Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in problemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziroma zdravi pitni vodi problem? Problem so fitofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izboljšale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaženje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne uporabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupujejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo padavine, pa se izpira v podtalnico.“

Namakanje za manj onesnaženja

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19160-o-varovanju-podtalnice-najboljsa-resitev-je-zeleni-pokrov

Mojca Zemljarič 


Visit Ravno polje: Doživetja, dobra hrana in prijazni domačini

9 januarja, 2020

Visit Ravno polje povezuje lokalne turistične ponudnike, tudi Konjeniški park Starošince. 

Slabo leto je, kar je zaživela turistična destinacija, ki povezuje občini Kidričevo in Starše. Zdaj se jima pridružuje Miklavž na Dravskem polju, kar bo turistično ponudbo še obogatilo.

Ko je januarja letos zaživela turistična destinacija Visit Ravno polje, ki tačas povezuje občini Kidričevo in Starše, pridružuje pa se jima občina Miklavž na Dravskem polju, so lahko svojim obiskovalcem ponudili 54 prenočitvenih zmogljivosti, zgolj v slabem letu se je število postelj povečalo na kar 140. K temu je treba prišteti še možnosti, ki jih turistom ponujajo štiri postajališča za avtodome. Z ureditvijo Zelenega jezera na območju gramoznice Pleterje se bodo tovrstne prenočitvene zmogljivosti povečale, saj bo tam možnost kampiranja, ali dopustovanja v glamping hiškah.

Pet tematskih doživetij

“V turistično destinacijo Visit Ravno polje želimo povezati podravske občine in lokalne ponudnike, smo za vse odprta destinacija, zdaj se nam pridružuje občina Miklavž na Dravskem polju, s čimer bo naša turistična ponudba bogatejša še za 14 turističnih ponudnikov. Kot kaže, pa se nam bosta pridružili še dve občini, Videm in Makole, kar bo našo dosedanjo ponudbo dodatno obogatilo,” pravi Sonja Breznik, oblikovalka in koordinatorka turistične destinacije Visit Ravno polje. V prvem letu delovanja so odprli tudi prvo info točko v muzeju Zbirka podeželja v Starošincah, pripeljali sedem avtobusov izletnikov in več kot 800 individualnih obiskovalcev, obiskalo jih je 70 avtodomarjev.

“Naš cilj je povezovanje lokalnih ponudnikov, pri tem pa stavimo na butični turizem, ki ga bogatimo z doživetji, kar smo pokazali tudi z izpeljavo strokovne ekskurzije za regionalne turistične vodnike in zvezo turističnih vodnikov z državno licenco. Povezujemo se s sosednjimi destinacijami, oblikovali pa smo že tudi pet tematskih izletov, ki so pisani na kožo novodobnemu turistu. Te vabimo po poti Pavline Starošine, na kulinarični izlet po Ravnem polju, razkrivamo zaklade od pradavnine do danes, se podamo na kulturno potepanje in obujamo tradicijo naših babic,” razkriva del turistične ponudbe Sonja Breznik.

Gramoznica jih je povezala

Da z Visit Ravno polje počnejo prav to, za kar so si že leta prizadevali v občini Kidričevo, a se prepogosto ustavili že pri snovanju projektov, ugotavlja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Kar takoj smo se povezali s sosednjo občino Starše, s katero sodelujemo že v nekaterih okoljevarstvenih projektih in s katero nas povezuje tudi gramoznica Pleterje, ki dobiva podobo turistično privlačnega Zelenega jezera. Našim 17 lokalnim ponudnikom se je tako pridružilo tudi devet iz te občine, zdaj bomo s 14 ponudniki iz občine Miklavž našo ponudbo še dodatno obogatili.” Egon Repnik, župan občine Miklavž na Dravskem polju: “Naša občina se kar ni (z)našla na mariborskem turističnem zemljevidu. Ostajali smo na obrobju, a imamo kaj pokazati in v destinacijo Ravno polje prinašamo naše krajevne znamenitosti, od gomil, do miklavških ribnikov, kjer bomo uredili prav posebno sprehajalno pot. Partnerstva se veselijo lokalni ponudniki, ki so v preteklosti ostajali neopaženi.”

Sodelovanje v turistični destinaciji Visit Ravno polje, dodaja Breznikova, je odprto za vse, ki lahko s svojo ponudbo obogatijo doživetja novodobnemu turistu, takemu, ki išče doživetja, si želi širiti obzorja, poskusiti lokalno hrano. “Mnogi Kidričevo povezujejo z industrijo, Dravsko polje s kmetijsko dejavnostjo, mi v svojo turistično ponudbo vključujemo tudi to in prepričana sem, da bo odmevala skorajšnja možnost odkrivanja tukajšnjih znamenitosti s kočijo in konjsko vprego, kar bomo ponujali skupaj s Konjeniškim parkom Starošince. Pri tem se ne bomo krajevno omejevali, saj bo novodobna kočija, ki je oblikovana tako, da se lahko z njo zapeljejo tudi gibalno ovirani, omogočala tudi daljše izlete po prekmurskih ravnicah, celo do Blatnega jezera,” dodaja Breznikova, ki pravi, da so v turistično ponudbo vključili tovarno Talum in ogled obnovljenega dvorca Sternthal.

Vir: https://www.vecer.com/visit-ravno-polje-dozivetja-dobra-hrana-in-prijazni-domacini-10101504

Slavica Pičerko Peklar