Njegovo veličanstvo asfalt

oktober 25, 2018

Te dni je po deželi začela pustošiti četrta predvolilna kampanja v zadnjih dvanajstih mesecih. Po dveh krogih predsedniške kampanje in junijskih parlamentarnih volitvah nas čez slab mesec namreč čakajo lokalne.

Kaj to pomeni v praksi? Denimo to, da bodo zapriseženi kulturni ignoranti začeli obiskovati teatre in odpirati knjižnice. Tisti z dokončano poklicno šolo bodo mlade prepričevali o pomenu znanosti in izobraževanja.

Prislovični tečneži bodo po ulicah nasmejani prežali na volivce, da bi jih spomnili, kako na glasovalnem listku velja obkrožiti prav njih. Speči profili na družbenih omrežjih pa se bodo prebudili in začeli obveščati, kako posamezni kandidat vidi razvoj svoje občine … skratka, začenja se veselica.

Novi kandidati se bodo kampanje lotili s koncepti razvoja občine, a bodo precej verjetno padli na nos. Niso namreč koncepti tisto, zaradi česar volivci obkrožijo to ali ono ime. In to župani, ki si to želijo ostati, zelo dobro vedo.

Nič ne bo volivca prepričalo bolj kot simfonija težke gradbene mehanizacije, ki vrta, koplje, zida, podira in predvsem polaga metre novega asfalta. Poleti ga je v Belgiji pred lokalnimi volitvami menda zmanjkalo, tudi pri nas se je močno podražil in ga je težko dobiti, pravijo gradbinci. Pot do src lokalnih volivcev je pač asfaltna in ne makadamska.

To je, vidite, to: za nov mandat lahko kandidira župan, ki ga ves mandat ni bilo nikjer, ali nevzgojeno teslo, ki čas namesto v službi preživlja na sodiščih, a na koncu bo znova zmagal, ker bo tik pred volitvami odprl kakšen vrtec, odsek ceste, knjižnico, bazen ali park. Lahko tudi vse našteto.

Izzivalcem tako ne ostane veliko manevrskega prostora, lahko le opozarjajo, da so v neenakopravnem položaju, da je župan lopov in da je škodljiv. Na koncu bodo odločili metri pločnika in kanalizacijskih cevi. Če jih bodo servirali na posteljici iz brezplačnih kalamarov in čevapčičev ob glasbeni spremljavi klap in trubačev, uspeh skoraj ne more izostati. Pretiravamo? Počakajte na večer 18. novembra.

Antiša Korljan, Studio City

Vir: http://www.rtvslo.si/kolumne/njegovo-velicanstvo-asfalt/469645

Advertisements

(Ne)ideološkost lokalne politike

oktober 19, 2018

V predvolilnem času je moč iz ust raznih komentatorjev, analitikov in ostalih, ki jim je dan prostor v prevladujočih medijih, slišati neskončno število izjav tipa “Lokalna politika nima veze z ideologijo. To so obnove pločnikov, cest in osnovnih šol.” Ali pa: “Zmaga lahko samo nadideološki, nepolitičen kandidat”. Te in podobne izjave nimajo veze z realnostjo.

Prav tako kot je na sistemski/družbeni ravni ideološka odločitev kdo bo lastnik in upravitelj produkcijskih sredstev (tovarn, strojev) in sadov, ki izhajajo iz njih (presežne vrednosti) – dosedanje kapitalistične elite ali pa delovni ljudje, so tudi odločitve na lokalni ravni ideološke.

Poglejmo nekaj primerov. V primeru, da se lokalna oblast odloči, da bo določenega podjetnika oprostila plačevanja nekaterih zakonsko določenih dajatev v občinsko blagajno, je sprejela liberalno ideološko odločitev, ki je namenjena pomoči lastnikom kapitala.

Če se lokalna oblast odloči, da bo izgradila boljšo cestno infrastrukturo do bogatejših naselji kot do revnejših, je to prav tako ideološka odločitev, ki spada v okvir reprodukcije obstoječega stanja in večanja vseh oblik neenakosti med ljudmi.

V kolikor lokalna oblast organizira gonjo proti naselitvi beguncev v svoje okolje, je to ideološka odločitev, temelječa na konservativni in nacionalistični ideologiji.

Če občinski veljaki ne naredijo nič ob očitnih kršitvah delavskih in okoljskih standardov v javnih podjetjih, moramo ta molk razumeti kot ideološko odločitev. Le te se poslužujejo skorajda vsi občinski mogočneži, naj gre za liberalce, konservativce ali pa socialdemokrate.

Če bi se določena občina zavezala ti. “politiki odprtih knjig” (Vsa občinska podjetja morajo javnosti omogočiti poln dostop do vseh podatkov o svojem poslovanju), bi bila to ideološka odločitev. Umestimo jo lahko v spekter napredne socialdemokracije.

Če bi se v določeni občini odločili, da se bodo zavzemali za delavsko upravljanje lastnih podjetji, podružbljanje skupnega premoženja in enakomeren razvoj celotnega svojega območja, po meri občank in občanov in ne kapitalsko-političnih elit, bi bila to ideološka odločitev. Izhajala bi iz socializma.

Gregor Kašman

Izvirno objavljeno na Facebook profilu Gregorja Kašmana https://www.facebook.com/gregor.kasman


Poletne dejavnosti v in pred Domom krajanov v Mihovcah

junij 28, 2018

Poletje je čas, ko si mnogi, mladi in stari, vzamemo več časa za dejavnosti, za katere med letom morda nimamo časa, vendar pa na vaseh za kaj takega pogosto ni dovolj ponudbe. Resda so nam vsem precej blizu večja urbana središča, kamor se lahko hitro odpravimo, a včasih bi si želeli kakšnega srečanja tudi bližje svojemu pragu. Želimo si, da bi tekom poletja tudi na vaseh vsaj kak dan v tednu potekala kakšna dejavnost, ki bi tistim, ki počitnice v glavnem preživljajo doma, krajšala dolge in vroče poletne dni.

V preteklih letih na podobne pozive in organizirane dejavnosti ni bilo veliko odziva, zato tokrat dajemo pobudo v razpravo na socialna omrežja in če se bo izkazalo, da za organizacijo in sodelovanje na kakšnih tovrstnih dejavnostih vendarle obstaja dovolj velik skupen interes, se bomo potrudili in skupaj kaj tudi pripravili.

Vabimo vse, ki imate kakšno idejo in željo po sodelovanju, da nam pišete na naš mail naslov zvezdna.dolina@gmail.com, oddate komentar na blogu ali pod objavo na Facebooku ter nam sporočite svoje predloge. Tako lahko sporočite vsebine, ki bi se jih radi udeležili, kot vsebine, ki bi jih lahko pomagali organizirati.

Ob športnih površinah ob objektu (košarka, nogomet itd.) je na voljo tudi veliki prireditveni prostor v Domu, v katerem je ob tej priliki lahko na voljo tudi projektor, računalnik in platno za morebitne projekcije, predavanja itd.

Če in ko bomo zbrali kaj predlogov, bomo program dejavnosti in termine, ki bodo za to na voljo, objavili na blogu in na Facebooku, če boste želeli, pa boste obvestilo prejeli tudi v elektronske poštne nabiralnike.

Vabljeni k sodelovanju!


Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Slovenska pot v prihodnost brez glifosata in uporabe fitofarmacevtskih sredstev

november 28, 2017

Odkar je ameriška multinacionalka Albaugh, ki ima proizvodni obrat lociran v središču Rač pri Mariboru, javno napovedala, da želi v Račah kar šestkratno povečati zmogljivosti za proizvodnjo sredstev na osnovi glifosata, ki bodo, če bodo pridobili potrebno okoljevarstveno soglasje, več kot 150-krat večje od letne porabe herbicidov na osnovi glifosata v Sloveniji, v Ekološki iniciativi Rače še intenzivneje spremljamo namere podjetja in dogajanje v povezavi s podaljšanjem dovoljenja za glifosat.

Evropski parlament je oktobra letos glasoval za popolno prepoved uporabe herbicidov na osnovi glifosata do 15. decembra leta 2022 in takojšnjo omejitev njegove uporabe zaradi vedno glasnejših pomislekov o njegovi morebitni rakotvornosti. Nezavezujoča resolucija je bila sprejeta, zanjo je glasovalo 355 poslancev, 204 so bili proti, 111 je bilo vzdržanih. Obenem je  Evropska komisija junija 2016 za 18 mesecev podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata, kar pomeni do konca letošnjega leta. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravila mnenje o njegovi morebitni rakotvornosti. Zaradi številnih lobističnih in političnih pritiskov se razprave med članicami EU, kaj storiti glede uporabe glifosata, nadaljujejo.

Z zanimanjem smo zato prisluhnili stališču kmetijskega ministra Dejana Židana v Bruslju letošnjega 7. novembra. Pojasnil je usklajeno stališče treh pristojnih ministrstev: »Usklajeno stališče treh pristojnih slovenskih ministrstev je, da je herbicid glifosat treba prepovedati, ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo« in napovedal odločno ravnanje naše države: »V Sloveniji bomo šli samostojno po tej poti, da se tam (op. a. – na nekmetijskih zemljiščih) enostavno uporaba glifosata takoj prepove, brez prehodnega obdobja«. Po njegovem je, smo lahko prebrali, edini pravi ukrep pri tem prepoved fitofarmacevtskih sredstev v celoti. V praksi to pomeni, je še dodal, usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije, kar da prinaša podražitev proizvodnje hrane. In to je po njegovem cena, ki jo moramo plačati.

Spodbudne besede ministra, ki je kar nekaj svojega življenja preživel prav v Račah, pa so se v rekordno hitrem času razblinile. Že dva dni kasneje so članice EU glasovale glede dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida za naslednjih pet let, ki pa ne vsebuje nobene od omejitev, ki jih je napovedal minister. Potrebna večina za podaljšanje dovoljenja za uporabo Glifosata v pristojnem odboru 28 članic ni bila dosežena, pri čemer pa je Slovenija glasovala za brezpogojno podaljšanje. Zakaj? Kot so pojasnili, le zato, da se kmetijstvo lahko prilagodi posledicam ukinitve uporabe.

Slednje v Ekološki iniciativi Rače lahko sicer sprejmemo kot smiselno odločitev, ne moremo pa razumeti, zakaj je minister Židan le dva dneva pred tem povedal nekaj čisto drugega: da prehodnega obdobja vsaj za uporabo na nekmetijskih zemljiščih ne bo. Zadnje stališče slovenske vlade, da zagovarja prepoved uporabe glifosata in da bo na vsak način naša država ubrala svojo »ekološko« pot, vendar želi zagotoviti prehodno obdobje največ petih let za prilagoditev domače kmetijske proizvodnje, si velja zapomniti in nad njenim uresničevanjem bdeti.

Ekološka iniciativa Rače
zanjo Boris Vezjak

Vir: http://eko.race-fram.net/slovenska-pot-v-prihodnost-brez-glifosata-in-uporabe-fitofarmacevtskih-sredstev/


Načrt župana Kidričevega: s tovornjaki in piščančjo farmo dokončno uničiti vas Strnišče

november 28, 2017

Sporočilo za javnost

13. novembra smo vaščani Strnišča ustanovili civilno iniciativo, s katero nasprotujemo načrtom občine Kidričevo, da čez celoten južni rob naše vasi postavi logističen in avtoprevozniški center ter piščančje farme.

Občina Kidričevo je s tem namenom konec septembra začela s postopkom spremembe občinskega prostorskega načrta, postopek in spremembe pa je pred vaščani Strnišča vse do zadnjega skrivala. O občinskih načrtih nas niso obvestili ne takrat, ko je o tem odločal občinski svet, kaj šele da nas bi obvestil župan, ko je pobude prejel.

Zanje smo izvedeli šele sredi oktobra, ko smo vaščani od župana zahtevali sklic zbora krajanov. Zbor je bil izveden prejšnji četrtek. V primeru, da ne pristanemo na njegove uničujoče načrte, je na zboru župan vasi zagrozil z izklopom javne razsvetljave in kanalizacije. Takšne grožnje so seveda brez podlage, saj ukrepi presegajo županova pooblastila, vseeno pa zelo jasno kažejo na to, da župan vaščane Strnišča obravnava kot manjvredne, drugorazredne občane.

Ne glede na vse pritiske vaščani Strnišča ostajamo trdno proti načrtom občine in župana. In sicer zato:
– ker ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo, samo zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika;
– ker smo že zdaj najbolj degradiran kraj v občini z uradno izmerjeno zdravstveno najbolj problematično lokacijo;
– ker je že zdaj naša vas edina v občini, ki že leži dobesedno sredi odlagališč strupov in smetišč (na zahodnem robu vasi imamo odlagališče rdečega blata Haldo, na južnem tovarniško smetišče in odlagališče pepela, na severnem zdravstveno zelo problematično leš jamo na in na vzhodnem tovarno Talum);
– ker občina sama pravi, da je v obstoječi gospodarski coni na vzhodu občine še dovolj prostih površin in ker zato ne razumemo, zakaj naj, kot trdijo na občini, dodaten hrup ne bi smel motiti tamkajšnjih prebivalcev, nas pa bi lahko!?;
– ker preprosto ni pošteno, da je občina postopek umeščanja nove gospodarske cone in farm skrivala pred nami, ko pa bi mi, še posebej pa naši otroci, na katere bodo novi objekti in dejavnosti edino zares in pomembno negativno vplivali ter jim krojili prihodnost, morali biti o tem obveščeni in vprašani prvi.

Predvsem pa županovim načrtom nasprotujemo zato, ker Strnišču ne prinašajo nobenega razvoja in nobene prihodnosti, ampak pomenijo kvečjemu začetek njegovega umiranja in neizogiben konec.

Vir: https://www.facebook.com/civilnainiciativastrnisce/posts/246460902552212


Ptujski aktiv obsoja neupravičeno diskreditacijo novinarke

april 5, 2017

Ptujski aktiv Društva novinarjev Slovenije ostro obsoja namigovanja, ki jih je v pismu direktorici Televizije Slovenija Ljerki Bizilj in odgovornemu uredniku Televizije Maribor Zoranu Medvedu zapisal predstavnik Gibanja »Za Kidričevo« Branko Štrucl. Ta med drugim navaja, da naj bi novinarka Gabrijela Milošič v poročilu z njegove novinarske konference lagala, ter da zaradi sorodstvenih vezi z županom Kidričevega Antonom Leskovarjem ni upoštevala argumentov civilnega gibanja.

Takšna natolcevanja so povsem neprimerna, saj je novinarka svoje delo opravila korektno, vsebinsko podobno smo namreč iz novinarske konference poročali tudi ostali novinarji. Ker je gospod Štrucl svoje argumente predstavil zelo neprepričljivo, smo mu novinarska vprašanja postavljali vsi prisotni novinarji, zato izpostavljanje zgolj ene novinarke (ki pri tem niti ni prednjačila), razumemo le kot željo po osebnem obračunavanju s točno določenimi predstavniki medijev.

Gospod Štrucl je na vsa novinarska vprašanja sicer odgovoril, a na način, ki ni pojasnil naših dvomov v izrečeno, zato ne drži namigovanje, da je novinarka njegove argumente ignorirala. Ti so bili v večini primerov namreč nepovezani s postavljenimi vprašanji, zato jih tudi ni bilo moč upoštevati pri razlaganju problematike.

Opazka, da je novinarka pred novinarsko konferenco kramljala s predstavniki občine, je še ena v nizu, ki služi zgolj kot sredstvo neupravičene osebne diskreditacije. Pred novinarsko konferenco smo se z vodstvom občine  naključno srečali (vsaj) trije novinarji, saj so predstavniki občine tako kot mediji prišli na javno novinarsko konferenco. Pogovora med novinarji in vodstvom občine nihče ne more in ne sme problematizirati, sploh ko gre za uveljavljanje načela nepristranskega poročanja, saj je pridobivanje odziva »obtožene strani« ena izmed ključnih nalog novinarjev, določenih tudi v novinarskem kodeksu. Nihče izmed prisotnih gospoda Štrucla, kot protestno navaja sam, ni pustil čakati več kot pol ure, saj se je novinarska konferenca začela z le nekaj minutno zamudo, ki pa ni bila posledica prej omenjenega.

Z zapisanim želimo še enkrat opozoriti na to, da v Društvu novinarjev Slovenije – Aktivu Ptuj ne pristanemo na osebno obračunavanje posameznikov z novinarji, kar je po našem mnenju edini namen gospoda Štrucla. Če bi bilo drugače, bi namreč omenjeni lahko problematiziral tudi poročanje preostalih medijev, ki s(m)o prav tako izpostavili njegovo šibko argumentacijo ter tudi dejstvo, ki ga Branko Štrucl izpostavlja kot lažno – da je praktično edini član gibanja »Za Kidričevo«. Njegovo pisanje zato razumemo zgolj kot oseben napad na novinarko, ker mu njeno poročanje ni všeč.

Takšno zaničevanje novinarskega dela je nesprejemljivo, je pa to po mnenju Aktiva dober primer, ki potrjuje nujnost kritične presoje tega, kar novinarji slišimo na novinarskih konferencah.

Društvo novinarjev Slovenije – Aktiv Ptuj

Danijel Poslek, predsednik Aktiva

Vir: http://novinar.com/10293