V občini Kidričevo predstavili novo turistično destinacijo Visit Ravno polje

januar 23, 2019

V sklopu razvoja turistične destinacije Visit Ravno polje so v občini Kidričevo odprli turistično pisarno, ki je začetek skupnega povezovanja turističnih inštitucij in tudi tistih, ki želijo sodelovati v skupni promociji turističnih destinacij v Podravski regiji.

Občina Kidričevo z občino Starše že sodeluje na področju turizma in v lanskem letu so izdali skupno brošuro, v kateri so predstavljeni tako ponudniki kot tudi zanimivosti skupnega turističnega območja. S projektom pa nameravajo nadaljevati in k sodelovanju so že povabili okoliške občine Hajdino, Rače – Fram in Videm.

Minuli petek so v kidričevski občini, pri novi turistični pisarni, predstavili zanimivo turistično zgodbo povezovanja nekaterih občin na Dravskem polju, premierno so predstavili še promocijski film s poudarkom na ponudbi in ponudnikih ter nove turistične produkte. Srečanja v Kidričevem so se poleg tamkajšnjega župana Antona Leskovarja in njegovih sodelavcev iz občine uprave, udeležili še župan občine Rače – Fram Branko Ledinek, predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc, predsednik TD Starše Marjan Malekter predstavniki okoliških turističnih zavodov, turističnih društev in agencij.

Vstopajo na turistični trg

Sonja Breznik, oblikovalka turistične destinacije Visit Ravno Polje, je na turistično obarvanem dogodku povedala, da je turizem panoga, ki je vsak dan bolj prisotna v našem okolju in zato je čedalje bolj pomembno, da se turistične destinacije povezujejo in s tem ustvarjajo še boljše pogoje za razpoznavnost razvoja turizma na območju Ptuja in širom regije.

“Biti moramo pripravljeni na strategijo turizma v Sloveniji. 18. januarja tudi uradno vstopamo na turistični trg. Naredili smo že pet zanimivih programov, predstavljamo že prve izlete v destinaciji, ki jih bomo še dopolnili, tudi kaj spremenili. Želimo si, da bi se v prihodnje turisti večkrat ustavili pri nas, tukaj prenočili, saj bodo imeli to možnost.

Že zdaj pa lahko napovemo letošnje odprtje Horse glamping parka Storošince z 32 posteljami, kjer bo Zavod Nazaj na konca predstavil tudi svoj unikatni projekt – vožnjo z novodobno kočijo 21. stoletja. Pred pričetkom poletja odpiramo še Green Lake – Zeleno jezero ob gramoznici Pleterje, kjer bo na voljo veliko športnih aktivnosti, od tega velik wake park, zraven bo tudi camp park, dodajamo nove prenočitve,” je dejala Breznikova.

“Svetovna turistična destinacijo je Slovenijo razdelila v štiri makro destinacije in mi spadamo v termalno-panonsko destinacijo. Smo podaljšek vodilnim destinacijam in dodana vrednost k tistemu, kar že sami v turizmu ponujajo,” je med predstavitvijo izzivov in priložnosti skupnega sodelovanja v novi destinaciji še pojasnila Sonja Breznik.

Ob je predstavila tudi sodelovanje s turistično vodičko Maruško Dekleva Lenart iz Turistične agencije Turizem Zeleni Val s Ptuja, ki je tokrat pripravila tudi krajše vodenje po občini, po Poti zgodovine do dvorca Sternthal, kjer je sedež kidričevske občine.

Pomemben korak na področju turizma za občino Kidričevo in okoliške občine

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar se je ob tej priložnosti dotaknil turistične takse, ki je v občini med najdražjimi in povedal, da so to naredili namenoma, saj imajo zaenkrat le enega ponudnika prenočišč – Pan prenočišča, sobe pa v 90 odstotkih koristijo le poslovni partnerji Taluma in Boxmarka. Z novim letom so namreč v občini k znesku turistične dodali še promocijsko takso, kar pomeni, da morajo turisti v Kidričevem po novem zraven cene namestitve plačati še dodatnih 3,125 evra za noč. Ob tem je Leskovar pojasnil, da pa za namestitev v kampu in avtodomu turistične takse ni potrebno plačati, saj želijo privabiti čim več takih obiskovalcev in na to tudi ciljajo.

“Vesel sem, da se je zgodil tudi ta korak na področju turizma v občini Kidričevo, da dejansko začenjamo turistično zgodbo, o kateri smo se doslej le pogovarjali. Verjamem, da bomo v turizmu uspeli in smo na dobri poti, pogovarjamo se tudi o nadaljnjem sodelovanju, poleg občine Starše smo v destinacijo povabili še občine Rače – Fram, Hajdina in Videm,” je še dodal Leskovar.

Vir: http://spodnjepodravje.si/v-obcini-kidricevo-predstavili-novo-turisticno-destinacijo-visit-ravno-polje/

Tam dol na ravnem polju

Turistični projekt Visit Ravno polje za zdaj vključuje Občino Kidričevo in Občino Star­še. Dogovori tudi že potekajo z občinama Hajdina in Rače-Fram, k sodelovanju pa že­lijo priključiti tudi Občino Videm. Glavni namen je skupna promocija te destinacije, ki na turističnem zemljevidu še ni poznana. Prve korake so ravno v teh dneh naredili s promocijskim filmom.

Znamka Visit Ravno polje, ki se promovira pod sloganom Tam dol na ravnem polju, je svojo zgodbo začela pred pol leta. Takrat sta moči združili Občina Kidričevo in Občina Starše ter skupaj ustvarili brošuro z lokalno ponudbo, v teh dneh pa so svojo destinacijo postavili tudi na trg.

Za začetek so pripravili ponudbo petih različnih enodnevnih izletov z različno tematiko: »Ker imajo raz­lični gostje radi različne stvari, smo pripravili izlete po tematskih sklo­pih. Nekateri so bolj zgodovinski, drugi bolj kulinarični. Ravno hrani pa posvečamo še posebno po­zornost, saj bo Slovenija leta 2021 evropska gastronomska regija,« je ponudbo opisala vodja projekta So­nja Breznik. Ob prvi javni predsta­vitvi nove turistične destinacije so obiskovalce popeljali po Kidriče­vem in prikazali utrinek vodenja, ki ga pripravljajo za bodoče obiskoval­ce, v občinskih prostorih pa so tudi premierno predstavili promocijski filmček. V triminutnem posnetku predstavljajo predvsem pokrajino in lokalno ponudbo. Osredotočajo pa se predvsem na kulinarično po­nudbo. Kot je povedala Breznikova, so za zdaj vključili le Kidričevo in Starše, bo pa kmalu sledil tudi film, ki bo osredotočen na občini Rače–Fram in Hajdina.

»Zelo smo veseli, da se je zgodil ta korak na poti k turizmu. Kidri­čevo ni le industrija, ampak lahko ponudi tudi kaj za turiste. Upamo, da bomo nekaj obiskovalcev, ki obiskujejo Bled in Ljubljano, dobili tudi k nam,« je povedal župan Kidri­čevega Anton Leskovar. Izpostavil je tudi pomen sodelovanja, zato si želi, da bi se priključilo čim več občin. Ne nazadnje pa bi se želeli povezati tudi s turistično destina­cijo Haloze, ki je svojo zgodbo že začela.

Vida Božičko

Vir: Štajerski Tednik

Več na:
http://visitravnopolje.si

Advertisements

Talumovi rastlinjaki že leto dni prazni

januar 23, 2019

Spomladi bosta minili dve leti, odkar je ugasnilo podjetje Vrtnarstvo Revital, ki je poslovalo v okviru poslovne skupine Talum.

Za podjetjem je sicer ostalo kar nekaj infrastrukture, ki bi se jo dalo koristno uporabiti za vrtnarsko, cvetličarsko ali kmetijsko dejavnost. A vodstvo Taluma z izbiro najemnika ni imelo najbolj srečne roke. Najemnika so leta 2017 iskali nekaj mesecev. Sredi leta so se odločili, da najemno razmerje sklenejo s podjetjem Panterra, ki je bilo ustanovljeno le kratek čas pred izvedbo najemnega posla. Ker se Panterri pridelava in prodaja nista izšli, so lani najemno razmerje s Talumom sporazumno prekinili. „Neizvajanje dejavnosti najemnika in posledično neplačevanje najemnin nas je pripeljalo do odločitve, da sodelovanje prekinemo. Najemno razmerje smo imeli sklenjeno za določen čas treh let, z začetkom 1. julija 2017. Decembra 2017 smo začeli pogajanja za preoblikovanje pogodbenega razmerja, junija lani smo dosegli dogovor za prenehanje najemnega razmerja. Prenehalo je 21. septembra lani. Najemnino za leto 2017 smo pobotali z vplačano varščino,“ je pojasnil predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.

Bodo namesto rastlinjakov gradili stanovanja?

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13833-kidricevo-talumovi-rastlinjaki-ze-leto-dni-prazni

 


Dobre tri evre takse za nočitev v Gostišču Pan, za kampiranje takse ni

januar 23, 2019

Z zakonom o spodbujanju razvoja turizma, ki je začel veljati marca lani, so občine dobile možnost povišanja turistične takse do največ 2,50 evra na osebo na dan. Številne občine v Spodnjem Podravju so se takrat odločile za podražitev. Med njimi tudi občina Kidričevo. Z novim letom so k znesku turistične dodali še promocijsko takso. To pomeni, da morajo turisti v Kidričevem po novem zraven cene namestitve plačati še dodatnih 3,125 evra za noč, vendar to ne velja za turiste v kampih in avtodomih.

Lani na majski seji so takratni svetniki občine Kidričevo obravnavali odlok o zvišanju turistične takse. Sprejeli so najvišjo možno takso in jo s prejšnjih 1,3 evra zvišali na 2,5 evra. S 1. januarjem 2019 je država začela zaračunavati še promocijsko takso, kar za tiste, ki obiščejo Kidričevo, pomeni dodatnih 3,125 evra na izstavljenem računu za eno nočitev. »Sledili smo predlogu, ki ga je podala država, in se odločili za najvišjo takso. Glede na to, da imamo v občini samo 12 postelj s štirimi zvezdicami, smo pustili to takso v tej višini,« je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Vsi, ki obiščejo Kidričevo, pa ne plačajo tako visoke takse. Tistim, ki prenočijo v kampu, takse namreč sploh ne zaračunavajo. To pa zato, ker želijo privabiti čim več takih obiskovalcev. »V preteklem letu smo se pridružili mreži postajališč za avtodome. S tem smo registrirali pet postajališč, z ureditvijo Zelenega jezera ob gramozni jami v Pleterjah bomo pridobili avtokamp, prav tako v Starošincah nastaja glamping. Želimo pridobiti čim več gostov in smo se ob sprejemanju odloka odločili za oprostitev plačevanja za te skupine,« pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/politika/13902-kidricevo-dobre-tri-evre-takse-za-nocitev-v-gostiscu-pan-za-kampiranje-takse-ni

Greste v Kidričevo? Ne pozabite vzeti šotora

S prvim januarjem so zakonodajalci turistični taksi prilepili še promocijsko takso. Izplen te bo šel za promocijo slovenskega turizma, višino turistične pa bodo še naprej določale občine.

V Kidričevem se lahko taksi izognete s šotorjenjem.

Ko boste naslednjič nočili na Bledu, v Ljubljani ali Kidričevem, nikar ne poglejte predebelo, če bo računu prilepljen še znesek 3,125 evra. Gre za staro dajatev turistične takse, ki so ji dodali novo.

Višino turistične takse še vedno določa občina, zdaj pa so ji prilepili še dajatev za promocijo, iz katere se bo napajala Slovenska turistična organizacija (STO). Zakonodajalci so računali, da bodo s to dajatvijo zbrali 6,9 milijona evrov, s katerimi bo STO promovirala slovenski turizem.

Do zakonskih sprememb novembra leta 2017 je znesek turistične takse znašal največ 1,265 evra na nočitev na osebo. Po novem pa turistična taksa lahko znaša 2,5 evra. Ko k temu prištejemo še 25 odstotkov za promocijsko takso, pridemo do zneska 3,125 evra, ki je zdaj pripet na računu, ko poravnavamo nočitev v Ljubljani, na Bledu ali v Kidričevem.

V Kidričevo s šotorom

Bled in Ljubljana sta destinaciji masovnega turizma, zato navijanje turistične takse do skrajne napetosti ni nič nenavadnega. Kaj pa Kidričevo? Dolina zvezd oziroma Šterntal, kot svoj kraj radi imenujejo lokalni prebivalci, do zdaj ni bila znana po drugem kot po tovarni aluminija Talum, skriti nekje globoko v gozdu, in lokalni valuti šterntalčan, katere kovanec je iz – aluminija. Občasno smo slišali še kakšno zgodbo, kako so pred leti ukradli spomenik Borisu Kidriču in storilca nikoli ne našli, neki »šaljivec« pa je na prazen podstavek lani postavil še svinjsko glavo.

»Sledili smo predlogu, ki je bil podan s strani države, in se odločili za najvišjo takso. Glede na to, da imamo v občini samo 12 postelj s štirimi zvezdicami, smo pustili to takso v tej višini, oprostili pa smo takso za kamp in avtodome, kjer pričakujemo največ nočitev,« nam je po telefonu pojasnil župan Kidričevega Anton Leskovar (SDS).

»Če se bo teh postelj pojavilo več, bomo razmišljali naprej,« je še namignil Leskovar. Gre za Prenočišča Pan, ki so v lasti skupine Talum. Za komentar smo se obrnili nanj in na krovno podjetje, vendar z zadevo še niso seznanjeni in je ne želijo komentirati.

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c2fa530e878f/greste-v-kidricevo-ne-pozabite-vzeti-sotora


19 občin za zimsko službo odštelo skoraj tri milijone evrov

december 14, 2018

Čeprav znajo starejši ljudje povedati, da zime v današnjem času več niso to, kar so bile nekoč (danes naj bi bile krajše in milejše), pa je snega vsako leto še vedno precej. Lani in letos je prava zima prišla šele po novem letu. Januarja lani so bile temperature ves mesec krepko pod lediščem, letos februarja in v prvi polovici marca pa je skoraj neprenehoma snežilo.

Po podatkih meteorološke postaje na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru je bil ta del Slovenije ves februar pod snežno odejo, snežilo je 17 od 28 dni. Najvišja debelina snežne odeje na postaji je bila 26 centimetrov, a v višjih legah, na primer v Halozah, je snežna odeja merila tudi do pol metra ali več. Snežna odeja se je obdržala do sredine marca, prav tako je v marcu sedem dni še snežilo.

Kidričevo: 93.000 evrov

Občina Kidričevo je v sezoni 2017/18 za zimsko službo porabila 93.606 evrov. „Na lokalnih cestah izvaja zimsko službo Cestno podjetje Ptuj (CPP) s podizvajalcem, za javne poti imamo sklenjene pogodbe za posamezna naselja s sedmimi izvajalci (Matej Medved, Mirko Vuk, Franc Goričan, Darko Dolenc, Primož Medved, Vzdrže­vanje in gradnje ter Štefan Predikaka),” pravijo na občini. Koliko bo predvidoma stalo izvajanje zimske službe v sezoni 2018/19, Kidričani ne želijo napovedati. „Porabe nikoli ne napovedujemo, ker je odvisna od narave. Računamo, da bo strošek v razponu med 50.000 in 100.000 evri. S prvim rebalansom stanje uskladimo z dejanskimi potrebami.”

CPP-ju letno za vzdrževanje cest blizu devet milijonov evrov

Za vzdrževanje večine cest v regi skrbi CPP. Vzdržujejo 531 km glavnih in regionalnih cest ter dobrih tisoč km občinskih cest in javnih poti. Koncesionarji so v občinah Žetale, Videm, Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Markovci, Dornava in Juršinci. Z občinami Kidričevo, Podlehnik in Gorišnica sodelujejo pogodbeno. Vzdrževanje izvajajo iz štirih cestnih baz: Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Maribor. CPP je v letu 2017 iz dejavnosti vzdrževanja cest (letno in zimsko) ustvarilo 8,9 milijona evrov prihodkov, kar je slab milijon evrov več od prvotno zastavljenih načrtov. „Povečan je bil obseg del na krpanju in sanaciji zmrzlinskih poškodb na državnih cestah. Razlog za povečano realizacijo je izvedba preostalih del, predvsem pri naročniku DRSI. Večji obseg realizacije je bil tudi na zaporah, ki smo jih postavljali zaradi izgradnje avtoceste Draženci-Gruškovje,” je vodstvo družbe zapisalo v poročilu o poslovanju za leto 2017. 2,6 milijona evrov so znašali prihodki za vzdrževanje državnih cest na območju Maribora in okolice ter 3,1 milijona evrov za vzdrževanje državnih prometnic na ptujsko-ormoškem območju. 1,5 milijona evrov prihodkov so ustvarili z vzdrževanjem občinskih cest (koncesije), približno enak znesek so pridelali tudi s preostalimi deli in postavljanjem cestnih zapor.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13612-spodnje-podravje-19-obcin-za-zimsko-sluzbo-odstelo-skoraj-tri-milijone-evrov

Mojca Zemljarič


Iz leta v leto več dimniških požarov

december 14, 2018

Kurilna sezona je v teku, še zlasti pozimi pa so dimniški požari, ki imajo lahko tudi tragične posledice, stalnica. V Sloveniji se letno zgodi več kot 500 tovrstnih požarov, njihovo število pa iz leta v leto narašča.

Silen požar, ki je konec februarja letos zajel večstanovanjsko stavbo v Veliki Nedelji in vzel streho nad glavo ducat ljudem, se je zarezal v spomin tako njim kot gasilcem in številnim drugim. Požar je v mrzli noči povsem uničil vseh sedem stanovanj, nastalo je za 350.000 evrov škode. Do uničujočega požara pa je prišlo zaradi dotrajanosti enega izmed dimnikov. Tudi tako tragične so lahko posledice dimniških požarov.

Na leto sicer zaradi vžiga saj, iskrenja ali neustreznega stanja dimniških naprav povprečno zagori 500-krat. Število dimniških požarov iz leta v leto narašča, v lanskem letu se je pripetilo že skoraj 600 dimniških požarov, kar je največ v analiziranem obdobju od leta 2010.

V devetnajstih občinah Spodnjega Podravja je od leta 2010 zaradi dimniških požarov zagorelo 162-krat. Največkrat na Ptuju (37) in v Ormožu (27). Samo lani in letos je bilo čez 30 dimniških požarov, od tega devet na Ptuju in štirje v Ormožu.

Dimniški požari_ŠT

Več v Štajerskem Tedniku

Monika Horvat

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13613-iz-leta-v-leto-vec-dimniskih-pozarov


V Saubermacherjevem centru letos sprejeli 26.500 ton nevarnih odpadkov

december 13, 2018

Podjetje Saubermacher Slovenija je v kompleksu tovarne Talum v Kidričevem leta 2016 odprlo novozgrajeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kapaciteta centra je 51.000 ton, za takšne količine imajo pridobljena tudi dovoljenja. V prvem letu delovanja (2016) so v centru po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prevzeli 12.800, lani 24.200, letos pa že 26.500 ton nevarnih odpadkov.

Kategorija odpadkov se z razlogom imenuje nevarni, zato je treba z njimi ravnati kar se da previdno in natančno. Spomnimo se samo razsežnosti lanskega požara v vrhniškem Kemisu. Zaradi gorenja vnetljivih snovi je bilo gašenje izjemno obsežno, prišlo je tudi do onesnaženja okolja. V bližnjem potoku Tojnica je poginil ves živež. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Kidričevem?

Tveganje seveda obstaja, a v podjetju pravijo, da ga obvladujejo. „Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja lokacija v Kidričevem trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji in je v takšni obliki edinstven. Poleg tega uporablja podjetje kadrovsko in tehnično infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot sta na primer njihova gasilska in varnostna služba. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi – zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite,« so pojasnili v podjetju Saubermacher Slovenija.

Požara ni bilo, a to ne pomeni, da ni zagorelo …

Povprašali smo, koliko požarov oziroma vnetja materiala in razlitij nevarnih snovi so morebiti zabeležili v dveh letih in pol, odkar poslujejo v novozgrajenem centru. „Glede na vse zgoraj navedene ukrepe protipožarne varnosti in zaščite lahko sklepate, da smo pred tovrstnimi situacijami dobro zaščiteni. Večjih požarov in razlitij nismo beležili,“ pravijo v podjetju. V oči zbode podatek, da niso beležili večjih požarov. Ali morebiti manjše so? Zato smo o tem zastavili še dodatno vprašanje in prejeli odgovor: „Ni bilo dogodka, ki bi se štel kot razlitje ali požar.“ Tudi pri tem odgovoru se poraja rahel dvom: kaj se šteje kot požar? Vsak plamen, ki zagori, še najbrž ni požar … Zato je moč sklepati, da so se v obratu z ognjem že srečali.

Izvoz v Avstrijo in Nemčijo, sežig v Račah in Anhovem

Saubermacher Slovenija v Kidri­čevem skladišči in obdeluje nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. „Nevarne snovi, kot so kisline, fužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skla­diščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obnovijo za ponovno uporabo. Za delovanje področja zbiranja in obdelave ne­varnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Ne­varni odpadki iz Slovenije se v naj­večji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za odstranitev slednjih v Slo­veniji namreč skorajda ni. V Sloveniji imamo dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpad­kov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.”

V Kidričevem od lani sprejemajo tudi odpadke, ki so jih poprej v Ke­misu. „Ko je v podjetju Kemis lansko leto izbruhnil požar, smo seveda zaznali povečano povpraševanje povzročiteljev odpadkov. Je pa res, da podjetje Saubermacher Slovenija ne more in ni mogel preko noči na­domestiti teh količin, saj je bilo treba skleniti ustrezne dogovore s prevze­mniki, nato pa pridobiti še potrebna dovoljenja, kar traja nekaj časa.”

Lani v Sloveniji pridelali 133.000 ton nevarnih odpadkov in jih 35.000 ton uvozili

V Sloveni je v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega 75% v proizvodnji, 22% v storitvenih dejavnostih in 4% v gospodinjstvih. V okviru proizvodnih dejavnosti je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin (približno 27.000 ton) ter v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (skoraj 19.800 ton).

Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Slovenji, se povečuje. V letu 2017 jih je količinsko nastalo za 32% več kot v 2007. Skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov je Slovenja v 2017 tudi uvozila (za predelavo), 58.000 ton nevarnih odpadkov pa je v tem letu izvozila v druge države članice EU. Vir: SURS

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13577-kidricevo-v-saubermacherjevem-centru-letos-sprejeli-26500-ton-nevarnih-odpadkov

Mojca Zemljarič


Nogometni klub NK Aluminij Kidričevo

december 10, 2018

Zgodovinski oris nogometne igre v Kidričevem od nastanka 1950 do 2010

Diplomsko delo Gregorja Dončeca o nogometnem klubu Aluminij, ki je leta 2016 preraslo v lepo oblikovano monografijo.

“Poglavitni namen diplomskega dela je bilo proučiti in opisati delovanje NK Aluminij iz Kidričevega od nastanka pa vse do leta 2010. Prav zaradi dejstva, da o NK Aluminij v strnjeni obliki ni ničesar napisanega, me je pritegnilo k pisanju te diplomske naloge. V prvem delu naloge sem opisal zgodovino Kidričevega in organiziranost športa v Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni. Vse to z namenom, da bi lažje razumeli zapletene začetke NK Aluminij. V drugem delu diplomske naloge sem pisal o ustanovitvi NK Aluminij in orisal njegovo delovanje, vzpon in padce v različnih tekmovalnih sistemih in ligah, v političnih in gospodarskih razmerah ter delovanje med vojno za samostojnost Slovenije. Največ podatkov sem pridobil s pomočjo Branka Dončeca in Alojza Vinklerja. Slednji je bil dolgoletni igralec in član kluba in ima ogromno slikovnega materiala ter mnogo dragocenih podatkov o dogajanju v klubu. Te podatke pa sem nadgradil z razgovori s še živečimi igralci in člani kluba, s članki iz lokalnih časopisov in iz strokovne literature. V tretjem delu sem opisal, kako je klub deloval v različnih prostorskih, organizacijskih, materialnih in finančnih pogojih, kako je reševal problematiko okrog kadrov, saj se je zamenjalo veliko igralcev, trenerjev in odbornikov. V zaključku pa sem zapisal še perspektive kluba, ki so zelo pomembne, ker bodo v prihodnje krojile usodo kluba.”

Diplomska naloga (PDF)
https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22050540DoncecGregor.pdf

Monografija (PDF)
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT/6c27aed6-65d3-4720-9124-aa5a9a2eb3fe/PDF

Napotilo:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT