Ekoregija Ravno polje, Ustanova v objemu skupnosti in Družinski center, dve leti kasneje

januar 17, 2018

Že skoraj dve leti mineva odkar smo na blogu podrobneje predstavili tri ekološko-socialne projekte, ki so se v Občini Kidričevo »rodili« na pobudo in v sodelovanju s Fundacijo in Zavodom »Nazaj na konja«. Februarja 2016 smo objavili kako so ti socialno-ekološki projekti nastali in kaj obetajo, zdaj pa lahko z določeno časovno distanco preverimo kakšno dodano vrednost so med tem prinesli ali še prinašajo v naš prostor.

Uvodoma beseda ali dve o metodologiji zbiranja podatkov. Ta zapis je imel namen nastati že lani, ob prvi obletnici objave izvirnega članka, a ga je (ne)dostopnost informacij in (ne)odzivnost odgovornih za omenjene projekte potisnila krepko v prihodnost. Po svoje to razkriva določen aspekt transparentnosti teh projektov, na katerega je naš očitek letel že v izhodišču, na žalost pa to vpliva tudi na samo objektivnost tega prispevka, ki se je tako v delu prisiljen zanašati na sekundarne vire in ugibanja. Še najbolj konkretne odgovore smo prejeli s strani direktorja občinske uprave Damjana Napasta, odgovornim Zavoda na konja pa se baje je na neki točki pokvaril računalnik[1] in od takrat, navkljub povpraševanju, z njihove strani ni bilo več odziva. So se pa v odzivu na izvirni prispevek javili nekateri drugi akterji teh zgodb in mestoma razjasnili, na drugih pa odprli povsem nova vprašanja okoli teh treh projektov, ki v veliki meri še vedno ostajajo brez odgovorov. Določeni viri ne želijo biti imenovani, zato njihovih imen tudi ne objavljamo, je pa njihova korespondenca shranjena in vsakomur, ki bi želel polemizirati, jo lahko posredujemo na vpogled.

V splošnem se zdi, da so vsi trije projekti še živi, je pa njihova dejavnost še veliko bolj odmaknjena izpred oči javnosti, kot je bil to primer za časa našega prvega preverjanja. Tudi participacija občanov se zdi, da se je temu sorazmerno znižala in na nek način se kaže, da se uresničuje ena od bojazni, ki smo jih navedli v izvirnem prispevku, da so ti projekti zgolj »lovišče za javna sredstva, ki bolj kot občanom, služijo zasebnim interesom…«

Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Članom društva Ekoregija Ravno polje smo namenili vprašanja, v katerih nas je zanimal trenuten status društva in ali je društvo v preteklem obdobju izvajalo kakšne dejavnosti? V medijih je bilo v začetku 2016 razbrati, da naj bi društvo konkretno z delom začelo aprila 2016[2].

Na povpraševanje smo do enega od članov nadzornega odbora društva prejeli informacijo, da je zaradi nedejavnosti društva decembra 2016 pozval vse nadzornike, da se sestanejo, vendar mu ni odgovoril nobeden. So pa za novo leto 2017 člani društva prejeli voščilnico z vsebino, ki povzema dejavnosti društva v letu 2016 (objavljena je tudi na Facebook strani društva)[3]:

»Zadovoljni smo, da smo skupaj z vami v letu 2016 izvedli kar nekaj odmevnih aktivnosti v okviru delovnih skupin osveščanje, mobilnost in kmetijstvo:

  • 7.2016 smo izvedli študijski obisk v Avstrijo in izvedli odmevno predavanje o humusni izboljšavi tal[4],
  • v projekt obnove humusa smo vključili kmetovalca Andreja Napasta iz Cirkovc,
  • od 15.7. do 16.7. 2016 smo se udeležili 24-urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf,
  • postavili smo dve enostavni električni polnilnici na občinski stavbi Občine Starše in novem zdravstvenem domu v Občini Kidričevo,
  • pričeli smo zahtevne dogovore z trgovino Jager v zvezi s promocijo in prodajo lokalnih eko proizvodov, ki jih bomo zaključili v začetku leta 2017.

Tudi v letu 2017 si bo društvo Ekoregija Ravno polje maksimalno prizadevala ustvariti višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalstva regije za okolje ter izvajati projekte oziroma programe, ki bodo zmanjševali izpuste CO2 v regiji in povišali vezavo CO2.«

Po neodzivnosti predstavnikov društva smo vprašanja naslovili na občino. Direktor občine Damjan Napast je na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»Občina Kidričevo je sofinancer njihovih aktivnosti. Društvo je samostojno in deluje na območju občin Kidričevo in Starše. Obstaja ločena postavka v višini 6500 EUR. Do sedaj smo financirali direktno (ekskurzije, predavanja, članarino Ekoregiji Kaindorf, montažo električnih polnilnic, itd). V letošnjem letu bo razpis, če bo prišlo do realizacije aktivnosti (lansiranje domačih izdelkov v trgovski center)«[5].

Na nadaljnja podrobnejša vprašanja ni bilo več odgovora, smo pa glede financiranja dobili nekaj odgovorov v poročilu računskega sodišča, ki je svojo poročilo o delovanju občine Kidričevo objavilo konec oktobra 2017 in v katerem so med drugim ugotovili, da je Občina dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.[6] Eno od teh je tudi društvo Ekoregija Ravno polje, ki je tako prejelo 2.407 evrov.[7] To je razvidno tudi iz informacij na Supervizorju (zdaj Erar), kje so navedeni tudi drugi javni prihodki društva. Edina javna vira sta do zdaj bili občini Kidričevo in Starše, zadnje (zabeleženo) nakazilo pa sega v september 2016[8]. Zagata s financiranjem seveda priča o nenavadnem in nerazčiščenem razmerju med društvom in občinama, o katerem smo več pisali v izvirnem članku.

Spletne strani društvo še vedno nima. Dolgo je bila brez vsebine zakupljena domena http://www.ekoregija-ravnopolje.si, med tem pa so očitno izgubili tudi to, so pa kar dejavni na Facebooku, ki je praktično edini informator o dejavnosti v društvu. Na Facebooku občasno objavljajo prispevke, ki se tičejo dejavnosti društva, čeprav prevladujejo napotila in po-objave sorodnih dejavnosti in vsebin iz drugih virov. Največ informacij je s področij elektro-mobilnosti in humusne obnove tal. To sta očitno tudi dve področji, na katerih bi naj bilo društvo najbolj aktivno.

Če lahko sodimo po teh objavah, bi naj društvo trenutno aktivno sodelovalo z lokalno akcijsko skupino – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri pripravi mednarodnega projekta humusne obnove tal, ki se ima namen uresničiti v prvih mesecih leta 2018.

Ostale dejavnosti iz preteklega leta, ki so opisane na Facebook profilu, so naslednje:

  • Tudi lani so se udeležili 24 urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf, kjer je ekipa zasedla 10. mesto!
  • Pred restavracijo Pan je 30.6.2017 potekala prireditev dirke z električnimi vozili »e-via 2017«, ki je služila kot predstavitev prve izmed sedmih električnih polnilnic ponudnika Zavoda Zadihaj.[9]
  • Ekoregija Ravno polje se je 24.6.2017 udeležila 10. obletnice Ökoregion Kaindorf. Občino Kidričevo je zastopala Dr. Maja Lamberger Khatib (Kmetija Pri omi Neži).
  • Člani Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) so v okviru prireditve Pozdrav jeseni, ki je potekala v soboto, 24. septembra v Občini Starše obiskovalcem predstavili različna električna vozila (avtomobile in kolesa), finančne vzpodbude Ekosklada, pojasnili prednosti električnih vozil, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter omogočili testne vožnje z električnimi vozili.

Društvo na Facebooku vse zainteresirane občane vabi k sodelovanju, k oddaji idej, pobud. Tovrstne objave pa so se tudi na Facebooku (zaenkrat) zaključile z oktobrom 2017.

Delovanje društva se torej zdi vsebinsko precej omejeno, če smemo soditi o razkolu med člani, pa tudi nič kaj demokratično in zelo netransparentno. Rezultati v obliki električnih polnilnic in promocije elektro-mobilnosti, so predvsem posledica državnih (in drugih nevladnih) iniciativ ter smernic in imajo bolj malo opraviti z angažmajem samega društva. Vse ostalo so družabna srečanja v okviru rekreativnih prireditev, nekaj (zaprtih?) strokovnih srečanj in marketinške prireditve. Za slaba štiri leta delovanja, društvo Ekoregije zaenkrat nima veliko pokazati. Tudi če bomo občani v bližnji prihodnosti vendarle deležni kakšnih rezultatov dela društva, pa ostaja priokus, da za krinko družbeno in ekološko progresivne ideje, “rovarijo” predvsem zasebni interesi, ki javnost bolj kot ne izključujejo.

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

V zvezi z Ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, smo podobno kot leta 2015, pisali gospe Brigiti Ačimovič. Takrat nam je posredovala zgledno poročilo s pojasnili, za 2016 je obljubila podobno[10], vendar kljub vmesnim pozivom iz njene strani ni bilo več odziva.

Obrnili smo se na občino, ki je kot ena od ustanoviteljic fundacije, z delovanjem ustanove gotovo dobro seznanjena. Kot v primeru društva Ekoregija, je direktor občinske uprave Damjan Napast na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»V letu 2016 je bilo v sklopu ustanove Izvedeno:

A: Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letu 2016, je bila izvedena zdravstveno preventivna ekskurzija v Male Moravce. Udeležilo se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let.

Enaka aktivnost se je izvedla tudi 29.5.2017.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, katere se ga je udeležilo 7 udeležencev.

B: Individualni programi

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material – prvi del 225,00 EUR*
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij – prvi del 225,00 EUR*

To so sredstva v sklopu pomoči posameznih fizičnih oseb, kjer je bila izražena želja po pomoči. Denar se ne deli, ampak se plačajo konkretne zadeve. S strani občine so bila sredstva nakazana v letih 2014 in 2015. Ostalo prispevajo ostali ustanovitelji. Bili sta tudi dve akciji, kjer se pozvalo lokalne pravne osebe«.[11]

Kakšnega javnega kanala o dejavnosti Ustanove na spletu ali v medijih ni zaslediti. Samo delovanje tako ostaja misterij.

Iz posameznih objav na Facebooku in v časopisu Ravno polje je mogoče razbrati, da je članica strokovnega sveta ustanove tudi Malčka Kokol[12].

Zgodovinsko društvo je v decembru 2017 v okviru Ustanove v objemu skupnosti pripravilo predavanje o preteklosti Kidričevega in o tem objavilo tudi posnetek[13], poročilo pa je bilo objavljeno v decembrski številki Ravnega polja[14].

Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta 6. januarja 2018 v župnijski cerkvi Kidričevo organizirala dobrodelni koncert, na koncertu zbrana donatorska sredstva pa so namenili delovanju Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo[15].

Zakaj Občina od 2016 ne plačuje več dogovorjenih 2000€[16], ki bi jih naj vsak od ustanoviteljev na leto vplačal v skupni fond in s kakšnimi sredstvi Ustanova sploh razpolaga, nam kljub povpraševanju ni uspelo izvedeti.

Družinski center Kidričevo

O delovanju Družinskega centra v letu 2016 smo vprašanja naslovili na Metko Demšar Goljevšček, ki se prav tako ni odzvala.

Program družinskega centra je redno objavljen na Facebooku, drugje informacij o delu centra ni mogoče dobiti. Obrnili smo se tudi na prostovoljce, ki so v  preteklosti sodelovali s centrom in tisti, ki so se na naša vprašanja odzvali, so se pritoževali nad organizacijo centra in mačehovskim odnosom do prostovoljcev.[17]

Z letom 2017 se je po prvotnem razpisu sofinanciranje projekta s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaključilo, zato smo direktorja občinske uprave Damjana Napasta povprašali o nadaljnji usodi Družinskega centra. Na naše poizvedovanje je pojasnil naslednje:

»S 1.5.2017 je center ponovno pričel z uradnim delovanjem vse do leta 2020. Izvajalec Zavod nazaj na konja je prejel sklep o sofinanciranju s strani Ministrstva. Občina bo sofinancirala dejavnosti v višini 25%. Aktivnosti se bodo izvajale v Starošincah in v Kidričevem na lokaciji bivše občine in dnevnega centra.«[18]

Družinski center o svojih dejavnostih objavlja predvsem na Facebooku[19]. Večina dejavnost je osredotočena na delo z konji in se izvaja v Konjeniškem parku Starošince – Nazaj na konja. Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne igre za vso družino, programe počitniških aktivnosti, družinski  in sprostitveni program, občasno pa potekajo tudi predavanja za starše o konfliktih v družini, odnosih. Delo v centru je prostovoljno.

Na spletni strani Družinskega centra, ki je v sklopu spletne strani nakonju.si[20], je splošna predstavitev centra, aktualnih novic pa je malo oz. jih objavljajo zelo neredno. Novic med februarjem in novembrom 2017 na strani ni bilo. Tudi te informacije, ki na strani so, so zelo nedosledne, recimo na podstrani »lokacija centra« je naveden samo center v Starošincah, ne pa tudi ta v Kidričevem.

V pogovoru za novice.si z naslovom »Posebna ljubezen: terapija s pomočjo konj v Starošincah« je Metka Demšar Goljevšček nekaj besed namenila tudi Družinskemu centru:

»Trenutno preko projekta Družinski center, ki ga sofinancirata Občina Kidričevo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omogočamo otrokom iz socialno ogroženih družin različne oblike neformalnega druženja, brezplačne delavnice in počitniške aktivnosti, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za pozitivno starševstvo.«[21]

Če imate v zvezi z dotičnimi projekti kakšno informacijo več in ste jo pripravljeni javno deliti, nam sporočite na mail: zvezdna.dolina@gmail.com in jo bomo dodali k prispevku.

Napotilo:
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/
[1] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 14.2.2017
[2] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016
[3] Vir: https://www.facebook.com/Ekoregija-RAVNO-POLJE-664491360315395/
[4] Ekoregija Ravno polje je s skupino 24 ljudi 4.7.2016 obiskala Ökoregion Kaindorf. Srečanje je potekalo v gostišču Schneider v Sebersdorf-u. Namen srečanja je bilo ljudem predstaviti avstrijski model ekoregije (delovne skupine, projekte, ki jih izvajajo). Potekal je pogovor tudi z gospodom Geraldom Dunstom, s katerim so izmenjali informacije v zvezi s projektom obnove humusa, seznanitev s pogoji za vključitev in ogledali so si tudi kompostarno. Prvi projekt, ki so ga načrtovali izvesti v letu 2017 je bil projekt gradnje humusa.
[5] Vir: Damjan Napast 22 in 23. 6. 2017
[6] Občina je v letu 2015 štirim društvom na drugih področjih dodelila in izplačala sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki  ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih. Občina s tremi društvi ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z 229. členom pravilnika o postopkih, ki določa, da se za dodelitev sredstev med neposrednim uporabnikom in prejemnikom sklene pogodba za dodelitev sredstev.
[7] Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K574BCA2536EA3946C12581C5001C468F/$file/ObcKidricevo_PP15.pdf
[8] Vir: https://erar.si/prejemnik/38510090/#transakcije
[9] Tesla polnilnici v občini Kidričevo: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/, https://issuu.com/ravnopolje/docs/ravnopolje_april_2017_za_web
[10] Vir: Brigita Ačimovič, 23.12.2016
[11] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[12] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_julij_2017_za_splet_9-7-2017. Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Iz medijev smo do zdaj razbrali, da je ena od članic strokovnega sveta še Metka Demšar Goljevšček (Nazaj na konja), kdo so ostali, ni znano.
[13] Posnetek na: https://youtu.be/z32SM_-3LX4
[14] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_december_2017_web
[15] Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/dobrodelni-koncert-14.html
[16] Vir: https://erar.si/prejemnik/32520476/#transakcije
[17] Vir: korespondenca s prostovoljko, ki ne želi biti imenovana, 15.3.2016
[18] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[19] Vir: https://www.facebook.com/Družinski-center-Kidričevo-866023190146745/
[20] Vir: https://nakonju.si
[21] Vir: http://novice.si/page/naj-bo-dobro-pred-slabim-prav-pred-narobe-naj-bo-ljubezen-pred-sovrastvom/

Advertisements

Predstavitev idejnega projekta ureditve spominskega parka in vabilo na razpravo

januar 5, 2018

Kje: Dvorec Sternthal, Kopališka ulica 14, 2325 Kidričevo
Kdaj: 10.01.2018, 18:00 – 19:00

Občina Kidričevo obvešča zainteresirano javnost, da bo dne 10.1.2018 ob 18. uri v Dvorcu Sternthal javna predstavitev idejnega projekta ureditve spominskega parka. Na javni predstavitvi bo sodeloval krajinski arhitekt g. Boštjan Vauda, ki je izdelal idejno zasnovo.

Vljudno vabljeni!

Več na: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/predstavitev-idejnega-projekta-ureditve-spominskega-parka-in-vabilo-na-razpravo.html

Vir: http://www.kidricevo.si


Uredili bodo spominski park

januar 5, 2018

Občina Kidričevo namerava urediti spominski park vzdolž ob Tovarniški cesti in ob Mercatorjevi trgovini. Raztezal se bo na 3.000 m2 površin.

»Pristopili smo k odkupu zemljišč, povezali smo se z lastnikom, to je NLB. Uskladili smo ceno za odkup, znašala bo okrog 20 evrov po kvadratnem metru. Za ime parka se še nismo odločili. Poimenovali ga bomo ali Park spominov ali pa Park sprave. Zastavili ga bomo kot spominsko obeležje za udeležence vseh narodnosti, ki so bili na tem območju soudeleženi v prvi svetovni vojni (Rusi, Poljaki …). Obstoječo živo mejo in zarast bomo odstranili, zasaditev bomo uredili, speljali sprehajalne poti in namestili klopce. Postavili bomo spominska obeležja.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/8841-kidricevo-uredili-bodo-spominski-park

Mojca Zemljarič


Neznanci s svinjsko glavo oskrunili kip Borisa Kidriča

januar 2, 2018

Ponoči so neznanci oskrunili kip Borisa Kidriča v središču Kidričevega. Na podstavek spomenika so postavili svinjsko glavo.

Delavci občinskega komunalnega podjetja so jo do opoldneva že odstranili, o dogodku je bila obveščena tudi policija in ga že preiskuje, je za MMC poročal radijski dopisnik RTV Slovenija Danijel Poslek.

Spomenika na podstavku sicer ni že osem let, saj je med novoletnimi prazniki 2010 bronasti doprsni bronasti kip politika nekdo odnesel, policiji pa storilca ni uspelo izslediti.

Spomenik revolucionarju, narodnemu heroju in predsedniku prve povojne slovenske vlade Borisu Kidriču, po katerem se kraj tudi imenuje, je pred tremi desetletji izdelal akademski kipar Viktor Gojkovič s Ptuja. To je bil eden prvih javnih spomenikov tega avtorja. Odkrili so ga aprila 1973.

Novi kip postavili pred Talum

Po omenjeni kraji so se maja leta 2011 v družbi Talum odločili postaviti nov kip, ker pa je “župan Občine Kidričevo zavrnil predlog za vrnitev kipa ob primerni skromni slovesnosti”, so se v podjetju odločili, da ga postavijo pred svojo upravno stavbo, je takrat poročal STA.

“Pristati na tiho vračanje doprsnega kipa na njegovo prvotno mesto bi pomenilo, da se enačimo s tistimi, ki so ga na tiho in na skrivaj ukradli,” so ob tem sporočili iz družbe, kjer so bili prepričani, da bo na novem mestu kip varen pred tatovi kovin, pa tudi pred “tatovi zgodovine”.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/neznanci-s-svinjsko-glavo-oskrunili-kip-borisa-kidrica/441962

Več na:
Primer svinjska glava v rokah policije (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2011-primer-svinjska-glava-v-rokah-policije
Na mestu Kidriča – svinjska glava (Radio Ptuj)
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2006-na-mestu-kidrica-svinjska-glava


V Kidričevem polno drsališče

december 29, 2017

V Poročilih TV Slovenija so poročali o dogajanju na in ob drsališču v Kidričevem.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174510727

Napotilo:
https://www.facebook.com/events/808616129194692/


Odgovori na vprašanja na 23. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo

december 8, 2017

Gospod Slavko Krajnc je na prejšnji seji predlagal, da se uredijo talne označbe za kolesarsko pot od Mercatorja do Taluma, ter da bi jo povezali tudi od Boxmarka do Lovrenca.

Povedal je, da s tem odgovorom ni zadovoljen: za te ki se vozijo oziroma sprehajajo od Lovrenca do Kidričevega, za delavce:

– da se bo zgradila povezava od krožišča do Lovrenca razumem, da se dela hkrati s traktorsko cesto;

– kako bomo rešili težavo pri avtobusnem postajališču pri Boxmarku ?

Odgovor: Za prehod mimo postajališča, se bo koristil obstoječi pločnik.

– Talne označbe za kolesarje od Taluma do Mercatorja pa mislim da ni težava rešit (vemo in moramo razumeti, da je varnost na prvem mestu in se peljati po cesti s kolesom ali po kolesarski cesti zgoraj je neprimerno varnejša. To mislim da ni potrebno veliko, prav tako pa postaviti znake), ker drugače so v prekršku vsi ki se vozijo po pločniku.

Odgovor: Znaki so naročeni in bodo še v tem letu postavljeni.

V Lovrencu imamo še cesto, ki je neasfaltirana. Res je to do ene hiše (v mislih ima cesto na koncu Lovrenca od Serdinšeka do Pišeka). Na samem odboru smo so se o tem pogovarjali. Je bil komentar, da ta cesta ni prioritetna mislim pa da to ni odgovor.

Odgovor: Ceste se rekonstruirajo po planu odbora za infrastrukturo.

Gospod Branko Valentan Cesta v Apačah od Veita do Lancove vasi. Apeliral je, da se uredijo cestne ovire. Radar bomo postavili, ljudje pa bodo plačevali kazen. Nujna bi bilo postavitev hitrostne ovire.

Odgovor: Cestne hitrostne ovire bodo v kratkem prepovedane na ravni EU. Opažamo, da z opozorilnimi tablami in občasnimi meritvami hitrosti zmanjšujemo povprečne hitrosti.

Dobil je odgovor na vprašanje glede ponovne postavitve oglasne table – kozolca v Apačah pri Capriju. Prijavo, da nimajo storilca. Lahko bi dali poročilo, da je storilec neznan in pristopili v ponovni postavitvi tega kozolca.

Odgovor: K sanaciji bomo pristopili v naslednjem letu, saj želimo enoten izgled oglasnih tabel.

Predlagal je, da bi se z Ministrstvom za obrambo spogajali, da se strelišče prestavi v hrib, kot je bilo že planirano.

Odgovor: Trenutno v državnem NRP ni namenjenih sredstev za rekonstrukcijo strelišča.

Predlagal je, da se Ministrstvo za obrambo pozove, da sodeluje pri obnovi ceste.

Odgovor: Poslali bomo dopis za sofinanciranje.

Merilce hitrosti, ki je sedaj postavljen, je postavljen na mestu, kjer je omejitev hitrosti 70 km/h. predlagal je, da se ta merilec hitrosti prestaviti na del, kjer je omejitev hitrosti 50 km/h.

Odgovor: Pri merilcu je omejitev 50.

Gospod Milan Strmšek je povedal, da v Šikolah nimajo več avtobusnega postajališča. Predlagal je, da bi se našel prostor, kjer bi postajališče lahko postavili.

Odgovor: Odprti smo za predloge lokacij. V Šikolah trenutno ne obstaja krajevni odbor, ki bi lahko podal predloge. Lahko pa kdorkoli poda predlog.

Merilec hitrosti, ki je postavljen v Mihovcah, se kaže kot dober za umiritev hitrosti. Predlagal je, da se še nabavi eden takšen merilec in se postavi  pri Cesarju v Zg. Jablanah.

Odgovor: Trenutno smo se prijavili na razpis za dodatni merilec hitrosti.

Gospod Bogdan Potočnik  Kar se tiče oglaševalnih tabel jih marsikje ni, zato predlaga, da se obnovijo.

Odgovor: Odprti smo za ideje kako celotno rešitev oglasne table v občini.

Gospod Danilo Lendero je povedal, da v krožišču na Lovrenški cesti v Kidričevem, ni nobene table za Apače. Prosil je, če se da kaj urediti glede tega.

Odgovor: Krožišče se že nahaja v samih Apačah in bi potrebovali smiselno poimenovanje preostalega dela.

Gospod Srečko Lah je zanimalo, če je v Pongrcah ureditev ceste v planu.

Odgovor: Na drugem branju proračuna bo priložen seznam in prioriteta obnove cest v letu 2018.

Vir: http://www.kidricevo.si


Regijska tematska razstava Velika črta

december 5, 2017

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) je v dvorcu Sternthal v Kidričevem pripravil regijsko tematsko razstavo likovnih del. Poimenovali so jo Velika črta.

»Velika črta je naslov tematskih razstav, ki jih je za sezono 2017/18 razpisal JSKD. Sklad želi v obliki tematskih razstav prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske likovne ustvarjalnosti ter spodbuditi razvoj in kakovostno rast likovne produkcije. Celoten projekt ima predvsem izobraževalni značaj. Razstave so rezultat daljšega procesa, ki se začne s predavanji in delavnicami, selekcioniranimi območnimi, regijskimi in končno državno razstavo s katalogom. V sklopu projekta Velika črta bo organiziranih deset regijskih razstav likovnih del, do konca letošnjega leta si bo vse ogledal državni selektor Janez Zalaznik. Ker je tema določena, je selektorjeva naloga izbrati tista najboljša dela, s katerimi so se avtorji kar najbolj približali razpisani temi. Po ogledu vseh razstav bo selektor izbral dela za razstavo, ki bo postavljena prihodnje leto,« je od odprtju razstave v Kidričevem povedala vodja območne izpostave JSKD Ptuj Iva Ferlinc in dodala, da so se ustvarjalci lahko svobodno odločili za vsebino, slogovni izraz, tehniko in prostorski način oblikovanja: od risanja, slikanja, grafike, kiparjenja, keramične tehnike do fotografije in novih medijev.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/kultura/8438-kidricevo-regijska-tematska-razstava-velika-crta

Mojca Zemljarič