19 občin za zimsko službo odštelo skoraj tri milijone evrov

december 14, 2018

Čeprav znajo starejši ljudje povedati, da zime v današnjem času več niso to, kar so bile nekoč (danes naj bi bile krajše in milejše), pa je snega vsako leto še vedno precej. Lani in letos je prava zima prišla šele po novem letu. Januarja lani so bile temperature ves mesec krepko pod lediščem, letos februarja in v prvi polovici marca pa je skoraj neprenehoma snežilo.

Po podatkih meteorološke postaje na letališču Edvarda Rusjana v Mariboru je bil ta del Slovenije ves februar pod snežno odejo, snežilo je 17 od 28 dni. Najvišja debelina snežne odeje na postaji je bila 26 centimetrov, a v višjih legah, na primer v Halozah, je snežna odeja merila tudi do pol metra ali več. Snežna odeja se je obdržala do sredine marca, prav tako je v marcu sedem dni še snežilo.

Kidričevo: 93.000 evrov

Občina Kidričevo je v sezoni 2017/18 za zimsko službo porabila 93.606 evrov. „Na lokalnih cestah izvaja zimsko službo Cestno podjetje Ptuj (CPP) s podizvajalcem, za javne poti imamo sklenjene pogodbe za posamezna naselja s sedmimi izvajalci (Matej Medved, Mirko Vuk, Franc Goričan, Darko Dolenc, Primož Medved, Vzdrže­vanje in gradnje ter Štefan Predikaka),” pravijo na občini. Koliko bo predvidoma stalo izvajanje zimske službe v sezoni 2018/19, Kidričani ne želijo napovedati. „Porabe nikoli ne napovedujemo, ker je odvisna od narave. Računamo, da bo strošek v razponu med 50.000 in 100.000 evri. S prvim rebalansom stanje uskladimo z dejanskimi potrebami.”

CPP-ju letno za vzdrževanje cest blizu devet milijonov evrov

Za vzdrževanje večine cest v regi skrbi CPP. Vzdržujejo 531 km glavnih in regionalnih cest ter dobrih tisoč km občinskih cest in javnih poti. Koncesionarji so v občinah Žetale, Videm, Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Markovci, Dornava in Juršinci. Z občinami Kidričevo, Podlehnik in Gorišnica sodelujejo pogodbeno. Vzdrževanje izvajajo iz štirih cestnih baz: Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica in Maribor. CPP je v letu 2017 iz dejavnosti vzdrževanja cest (letno in zimsko) ustvarilo 8,9 milijona evrov prihodkov, kar je slab milijon evrov več od prvotno zastavljenih načrtov. „Povečan je bil obseg del na krpanju in sanaciji zmrzlinskih poškodb na državnih cestah. Razlog za povečano realizacijo je izvedba preostalih del, predvsem pri naročniku DRSI. Večji obseg realizacije je bil tudi na zaporah, ki smo jih postavljali zaradi izgradnje avtoceste Draženci-Gruškovje,” je vodstvo družbe zapisalo v poročilu o poslovanju za leto 2017. 2,6 milijona evrov so znašali prihodki za vzdrževanje državnih cest na območju Maribora in okolice ter 3,1 milijona evrov za vzdrževanje državnih prometnic na ptujsko-ormoškem območju. 1,5 milijona evrov prihodkov so ustvarili z vzdrževanjem občinskih cest (koncesije), približno enak znesek so pridelali tudi s preostalimi deli in postavljanjem cestnih zapor.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13612-spodnje-podravje-19-obcin-za-zimsko-sluzbo-odstelo-skoraj-tri-milijone-evrov

Mojca Zemljarič

Advertisements

Iz leta v leto več dimniških požarov

december 14, 2018

Kurilna sezona je v teku, še zlasti pozimi pa so dimniški požari, ki imajo lahko tudi tragične posledice, stalnica. V Sloveniji se letno zgodi več kot 500 tovrstnih požarov, njihovo število pa iz leta v leto narašča.

Silen požar, ki je konec februarja letos zajel večstanovanjsko stavbo v Veliki Nedelji in vzel streho nad glavo ducat ljudem, se je zarezal v spomin tako njim kot gasilcem in številnim drugim. Požar je v mrzli noči povsem uničil vseh sedem stanovanj, nastalo je za 350.000 evrov škode. Do uničujočega požara pa je prišlo zaradi dotrajanosti enega izmed dimnikov. Tudi tako tragične so lahko posledice dimniških požarov.

Na leto sicer zaradi vžiga saj, iskrenja ali neustreznega stanja dimniških naprav povprečno zagori 500-krat. Število dimniških požarov iz leta v leto narašča, v lanskem letu se je pripetilo že skoraj 600 dimniških požarov, kar je največ v analiziranem obdobju od leta 2010.

V devetnajstih občinah Spodnjega Podravja je od leta 2010 zaradi dimniških požarov zagorelo 162-krat. Največkrat na Ptuju (37) in v Ormožu (27). Samo lani in letos je bilo čez 30 dimniških požarov, od tega devet na Ptuju in štirje v Ormožu.

Dimniški požari_ŠT

Več v Štajerskem Tedniku

Monika Horvat

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13613-iz-leta-v-leto-vec-dimniskih-pozarov


V Saubermacherjevem centru letos sprejeli 26.500 ton nevarnih odpadkov

december 13, 2018

Podjetje Saubermacher Slovenija je v kompleksu tovarne Talum v Kidričevem leta 2016 odprlo novozgrajeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kapaciteta centra je 51.000 ton, za takšne količine imajo pridobljena tudi dovoljenja. V prvem letu delovanja (2016) so v centru po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prevzeli 12.800, lani 24.200, letos pa že 26.500 ton nevarnih odpadkov.

Kategorija odpadkov se z razlogom imenuje nevarni, zato je treba z njimi ravnati kar se da previdno in natančno. Spomnimo se samo razsežnosti lanskega požara v vrhniškem Kemisu. Zaradi gorenja vnetljivih snovi je bilo gašenje izjemno obsežno, prišlo je tudi do onesnaženja okolja. V bližnjem potoku Tojnica je poginil ves živež. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Kidričevem?

Tveganje seveda obstaja, a v podjetju pravijo, da ga obvladujejo. „Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja lokacija v Kidričevem trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji in je v takšni obliki edinstven. Poleg tega uporablja podjetje kadrovsko in tehnično infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot sta na primer njihova gasilska in varnostna služba. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi – zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite,« so pojasnili v podjetju Saubermacher Slovenija.

Požara ni bilo, a to ne pomeni, da ni zagorelo …

Povprašali smo, koliko požarov oziroma vnetja materiala in razlitij nevarnih snovi so morebiti zabeležili v dveh letih in pol, odkar poslujejo v novozgrajenem centru. „Glede na vse zgoraj navedene ukrepe protipožarne varnosti in zaščite lahko sklepate, da smo pred tovrstnimi situacijami dobro zaščiteni. Večjih požarov in razlitij nismo beležili,“ pravijo v podjetju. V oči zbode podatek, da niso beležili večjih požarov. Ali morebiti manjše so? Zato smo o tem zastavili še dodatno vprašanje in prejeli odgovor: „Ni bilo dogodka, ki bi se štel kot razlitje ali požar.“ Tudi pri tem odgovoru se poraja rahel dvom: kaj se šteje kot požar? Vsak plamen, ki zagori, še najbrž ni požar … Zato je moč sklepati, da so se v obratu z ognjem že srečali.

Izvoz v Avstrijo in Nemčijo, sežig v Račah in Anhovem

Saubermacher Slovenija v Kidri­čevem skladišči in obdeluje nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. „Nevarne snovi, kot so kisline, fužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skla­diščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obnovijo za ponovno uporabo. Za delovanje področja zbiranja in obdelave ne­varnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Ne­varni odpadki iz Slovenije se v naj­večji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za odstranitev slednjih v Slo­veniji namreč skorajda ni. V Sloveniji imamo dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpad­kov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.”

V Kidričevem od lani sprejemajo tudi odpadke, ki so jih poprej v Ke­misu. „Ko je v podjetju Kemis lansko leto izbruhnil požar, smo seveda zaznali povečano povpraševanje povzročiteljev odpadkov. Je pa res, da podjetje Saubermacher Slovenija ne more in ni mogel preko noči na­domestiti teh količin, saj je bilo treba skleniti ustrezne dogovore s prevze­mniki, nato pa pridobiti še potrebna dovoljenja, kar traja nekaj časa.”

Lani v Sloveniji pridelali 133.000 ton nevarnih odpadkov in jih 35.000 ton uvozili

V Sloveni je v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega 75% v proizvodnji, 22% v storitvenih dejavnostih in 4% v gospodinjstvih. V okviru proizvodnih dejavnosti je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin (približno 27.000 ton) ter v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (skoraj 19.800 ton).

Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Slovenji, se povečuje. V letu 2017 jih je količinsko nastalo za 32% več kot v 2007. Skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov je Slovenja v 2017 tudi uvozila (za predelavo), 58.000 ton nevarnih odpadkov pa je v tem letu izvozila v druge države članice EU. Vir: SURS

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13577-kidricevo-v-saubermacherjevem-centru-letos-sprejeli-26500-ton-nevarnih-odpadkov

Mojca Zemljarič


Nogometni klub NK Aluminij Kidričevo

december 10, 2018

Zgodovinski oris nogometne igre v Kidričevem od nastanka 1950 do 2010

Diplomsko delo Gregorja Dončeca o nogometnem klubu Aluminij, ki je leta 2016 preraslo v lepo oblikovano monografijo.

“Poglavitni namen diplomskega dela je bilo proučiti in opisati delovanje NK Aluminij iz Kidričevega od nastanka pa vse do leta 2010. Prav zaradi dejstva, da o NK Aluminij v strnjeni obliki ni ničesar napisanega, me je pritegnilo k pisanju te diplomske naloge. V prvem delu naloge sem opisal zgodovino Kidričevega in organiziranost športa v Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni. Vse to z namenom, da bi lažje razumeli zapletene začetke NK Aluminij. V drugem delu diplomske naloge sem pisal o ustanovitvi NK Aluminij in orisal njegovo delovanje, vzpon in padce v različnih tekmovalnih sistemih in ligah, v političnih in gospodarskih razmerah ter delovanje med vojno za samostojnost Slovenije. Največ podatkov sem pridobil s pomočjo Branka Dončeca in Alojza Vinklerja. Slednji je bil dolgoletni igralec in član kluba in ima ogromno slikovnega materiala ter mnogo dragocenih podatkov o dogajanju v klubu. Te podatke pa sem nadgradil z razgovori s še živečimi igralci in člani kluba, s članki iz lokalnih časopisov in iz strokovne literature. V tretjem delu sem opisal, kako je klub deloval v različnih prostorskih, organizacijskih, materialnih in finančnih pogojih, kako je reševal problematiko okrog kadrov, saj se je zamenjalo veliko igralcev, trenerjev in odbornikov. V zaključku pa sem zapisal še perspektive kluba, ki so zelo pomembne, ker bodo v prihodnje krojile usodo kluba.”

Diplomska naloga (PDF)
https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22050540DoncecGregor.pdf

Monografija (PDF)
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT/6c27aed6-65d3-4720-9124-aa5a9a2eb3fe/PDF

Napotilo:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT


Konstrukcija resničnosti – Kidričevo

december 10, 2018

Dokument o ustvarjanju enega od mogočih svetov  

Na spletni strani hrvaškega fizika Antonia Šiberja, najdemo podrobno in bogato vizualno predstavitev zgodovine in sodobnosti Kidričevega, ki je nastala tekom njegovega obiska kraja marca leta 2017.

Kot zapiše avtor, se spletna stran »Konstrukcije stvarnosti« ukvarja s prostorom na meji med znanostjo, percepcijo in ilustracijo.

Povezavi:
http://www.antoniosiber.org/kidricevo.html
http://www.antoniosiber.org/kidricevo_2.html


Številne načrte bodo snovali in uresničevali v lastnih prostorih

november 16, 2018

Športna zveza občine Kidričevo (ŠZOK) je bila letos sprejeta v Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez Slovenije. S tem je bil storjen še zadnji veliki korak k popolni uveljavitvi. Zadnja tri leta je njena predsednica Simona Gaiser, pod svojim okriljem pa združuje 16 športnih društev iz občine Kidričevo.

»Seveda smo najbolj ponosni na naš prvoligaški klub NK Aluminij, vendar se lahko pohvalimo tudi z ostalimi športnimi društvi, ki na rekreativnem področju delujejo zelo kakovostno. Za nas je pomembno delo vsakega društva, saj se zavedamo, da se vrhunski športniki kalijo ravno v takšnih društvih. Zato se trudimo ustvariti pogoje, ki bodo povečali razvoj množičnega športa,« v uvodu pove Simona Gaiser.

V četrtek, 15. 11., imajo pred sabo nov mejnik, saj bodo v prostorih bivše policijske postaje (Ulica Borisa Kraigherja 25 v Kidričevem) ob 17. uri odprli lastne prostore.»V zadnjih letih se je zaradi povečanega obsega dela in števila projektov, ki jih izvajamo, pokazala potreba po lastnih prostorih, ki pa jih bomo ponudili v souporabo tudi drugim športnim društvom v občini. Ne nazadnje so športna društva osnovni temelj športne zveze kot take,« pove Gaiserjeva.

Letos so prvič samostojno izvedli prireditev Športnik leta občine Kidričevo (to sta postala Tilen Pušnik in Katja Babič), pohvalijo pa se lahko tudi z uspešno kandidaturo na razpisih, s pomočjo katerih so nato gradili oz. obnavljali športno infrastrukturo v občini. Pridružili so se tudi Športni uniji Slovenije, ki deluje na področju športne rekreacije in športne vzgoje. S tem so se vključili tudi v projekte, ki jih izvajajo: Slovenija v gibanju in Veter v laseh.

Za konec se je predsednica ŠZOK ozrla k načrtom za prihodnost.

Več v Štajerskem Tedniku

Jože Mohorič

Vir: https://www.tednik.si/sport/13222-kidricevo-stevilne-nacrte-bodo-snovali-in-uresnicevali-v-lastnih-prostorih


Občina se je lotila urejanja vrtičkarske anarhije

oktober 9, 2018

Vrtičkarsko anarhijo v Kidričevem namerava občina do spomladanskih mesecev rešiti s pomočjo evropskih sredstev. V ta namen je pripravila projekt, ki predvideva ureditev vrtov v obsegu 2,83 hektarja na parcelah od naselja Njiverce do ceste proti železniški postaji Kidričevo. Kakšno (če sploh) najemnino bo treba plačati, še ni znano.

Za vrtove v Kidričevem (za trgovskim centrom proti železniški postaji) je značilno, da so nenačrtovani, neoblikovani in brez kakršnihkoli omejitev. Oblikujejo jih zelenjavne gredice; majhne počitniške hiške ali lope, sestavljene iz različnih materialov in odpadkov; ograje; zatočišča; ter drugi nenačrtovani elementi za zbiranje vode, odpadkov in skladiščenje. Takšna (ne)urejenost vrtov predstavlja izrazito prostorsko (so brez vsakršne prostorske kakovosti) in ekološko problematiko, ob enem pa so v ozadju teh prostorov močne skupnosti uporabnikov vrtov, ki jih na vrtičke veže močna navezanost in izrazita osebna nota, so v opisu projekta Urbani vrtički Kidričevo zapisali na občini.

Kot so še ugotovili, obstoječe vrtičke obdeluje raznolika skupina vrtičkarjev z nižjimi dohodki in socialno ogroženi, mlade družine in upokojenci, ki z vrtički ne le pridelujejo zelenjavo za lastne potrebe, temveč se tudi povezujejo in družijo. In ohranjanje teh dveh poslanstev na urejeni in zaokroženi površini je tudi namen projekta. Na občini so prepričani, da bodo s projektom dosegli, da vrtovi ne bodo samo prostor, kjer si bodo vrtičkarji pridelali okolju prijazno zdravo hrano z nizkim ogljičnim odtisom, ampak prostor za druženje, kjer se tkejo nova poznanstva in prijateljstva.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/12723-kidricevo-obcina-se-je-lotila-urejanja-vrtickarske-anarhije