Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj

avgust 2, 2019

Kidričevo se je v minulih 60 letih, odkar je v kraju vrata odprla tovarna glinice in aluminija, danes Talum, razvijalo kot industrijsko območje. Tovarna je skozi desetletja dajala kruh več generacijam delavcev.

Po eni strani je zaposlovala in bila generator razvoja, po drugi strani pa je industrijska dejavnost terjala tudi ekološki davek. V zaledju tovarne sta se ustvarili dve odlagališči: rdečega blata in pepela. Obe odlagališči sta v neposredni bližini vasice Strnišče, kraja z okoli sto prebivalci. Žal pa je življenje v tem kraju vse prej kot idilično. Krajani že sedaj čutijo negativne vplive iz okolja, ki so posledica industrializacije. Na severnem delu vasi je železnica, na zahodnem odlagališče rdečega blata in na južnem odlagališče pepela. V prihodnje bo njihovo bivanjsko okolje še bolj obremenjeno, saj bo vzhodno od vasi tekla nova kidričevska obvoznica, ob kateri se bo širila industrijska cona Talum. Na drugi strani obvoznice in južno od Strnišča bo na dobrih 25 hektarjih zrasla še ena poslovna cona, za katero občina v sodelovanju z državo ta čas izvaja postopke za sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN). Cono bodo urejali na zemljiščih, kjer danes raste gozd. Krajani Strnišča so upravičeno zaskrbljeni, kako bosta nova cesta in širitev poslovnih dejavnosti vplivali na bivanje. Skrbijo jih hrup, onesnaženje zraka, tal … Območje je zaradi posledic intenzivne industrije že sedaj degradirano, ponekod tudi kontaminirano.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/16536-kidricevo-strnisce-obmocje-ze-degradirano-v-prihodnje-bo-se-bolj

Mojca Zemljarič

Advertisements

Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

julij 16, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci


Največji namakalni sistem v državi

junij 27, 2019

Vodstvo občine Kidričevo si je zadalo cilj, da na poljih, ki se raztezajo na Dravskem polju, uredijo namakalni sistem, ki bi bil največji v državi. Zajemal bi območja Starošinc, Stražgonjce in Lovrenca, kasneje tudi Apač.

Prvi preizkus k uresničitvi tega ambicioznega načrta so uspešno prestali. Zbrali so dovolj soglasij lastnikov zemljišč, da lahko začnejo nadaljnje postopke. „Namakalni sistem bi gradili na komasacijskih območjih Dravsko polje 1, 2 in 3. Zbrali smo podpise kmetovalcev za 800 hektarjev površin, s Skladom kmetijskih zemljišč smo dogovorjeni za 250 hektarjev. Za namakanje je zainteresirana tudi Perutnina Ptuj, ki ima v najemu Skladova zemljišča. Trenutno imamo zbranih soglasij za 1.100 hektarjev. Računamo, da bi sistem gradili na 1.500 hektarjih, toliko je namreč potencialnih zemljišč, ki bi jih lahko opremili. To bi bil največji namakalni sistem v Sloveniji. Vodo za namakanje bi zajemali iz kanala reke Drave. Z državo se dogovarjamo, da bi zgradila glavni vod od kanala do lipe – križišča med glavno cesto Ptuj–Slovenska Bistrica in cesto za Cirkovce. Vse ostale veje sistema bi gradila občina. Prizadevali si bomo, da bi za projekt pridobili evropska sredstva. S pridobitvijo soglasij lastnikov zemljišč smo prvi korak uspešno izvedli. Državi smo dokazali, da je interes kmetovalcev za gradnjo sistema resno izkazan,“ je pojasnila Mojca Meško iz uprave Občine Kidričevo.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16225-kidricevo-najvecji-namakalni-sistem-v-drzavi

Mojca Zemljarič


Podtalnica in tla onesnažena, raka toliko kot drugod po državi …

maj 16, 2019

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so pred dobrim mesecem objavili rezultate raziskave o prisotnosti raka na Dravskem polju. Čeprav v poročilu, ki obsega 132 strani, najdemo kar nekaj skrb zbujajočih podatkov, pa avtorji v sklepnem delu zapišejo, da Dravsko polje po pojavnosti raka v slovenskem merilu ne izstopa. Okoljevarstveniki so ob takšni ugotovitvi poudarili, da je rakavih obolenj v Sloveniji preveč, kar je skrb zbujajoče. V oči zbode tudi naročnik raziskave. To je odvetniška pisarna Gorjup iz Maribora, ki v Sloveniji zastopa kemično tovarno Albaugh – nekdanjo tovarno Pinus Rače.

„Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju delujejo industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi rak. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam rakotvornih snovi. V Sloveniji so v obdobju po letu 1945 veljali državni predpisi, iz katerih je razvidno, da so bila za uporabo v kmetijstvu registrirana številna obstojna organska onesnaževala (POP – Persistent Organic Pollutants). Slovenska tovarna Pinus Rače je za skupno jugoslovansko tržišče proizvajala posamezne POPs snovi, ki so se uporabljale kot pesticidi v obdobju od leta 1959 do 1984. Rezultati analiz ostankov pesticidov s POPs snovmi na in v kmetijskih pridelkih ter v tleh iz območja Dravskega polja kažejo na majhno onesnaženje zaradi kmetijske rabe. Problematično je točkovno onesnaženje nekaterih vodnih virov s pesticidi, ki vsebujejo POPs snovi, kot posledica nekontroliranega odlaganja kemikalij na komunalna odlagališča odpadkov v preteklosti (primer Brunšvik). Že v osemdesetih letih 20. stoletja so v zemljini divjih odlagališč na Dravskem polju odkrili različne ostanke pesticidov, ki pa niso bili posledica normalne uporabe v kmetijstvu, ampak predvsem posledica odlaganja ostankov v zapuščene gramoznice, kjer so odkrili tudi primesi iz proizvodnje pesticidov, odpadna olja in druga onesnaževala,“ navajajo v poročilu OI. O spečih ekoloških bombah, ki so skrite v gramoznicah na Dravskem polju in jih poročilo tudi obravnava, pa smo v Štajerskem tedniku nedavno obširno že poročali.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/15594-podravje-podtalnica-in-tla-onesnazena-raka-toliko-kot-drugod-po-drzavi

Mojca Zemljarič


Onesnaženost zahteva nedopusten bolezenski davek

maj 2, 2019

»Revizija računskega sodišča o nezdravi pitni vodi, analiza onkološkega inštituta o prisotnosti pljučnega raka v občini Kidričevo ter zadnje raziskave tal v letih 2005 in 2016 kažejo na zastrašujoče stanje ter zahtevajo takojšnje ukrepanje,« je prepričan Branko Štrucl iz gibanja Za Kidričevo.

»Revizijsko poročilo računskega sodišča glede pitne vode v Dravski kotlini ugotavlja presežene mejne vrednosti pesticidov in nitratov. V Kidričevem smo nekateri že dalj časa zaskrbljeni, ker vemo, da so naši vodnjaki polni tudi strupenega rdečega blata in drugih kemijskih strupov. Po sredini Kidričevega teče podtalnica, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi. V neposredni bližini te podtalnice je okrog devet milijonov ton nevarnih odpadkov in več zamaskiranih gramoznic, v katerih so skriti nevarni odpadki skupaj s kmetijskimi škropivi. Zadnje ugotovitve študije onkološkega inštituta (april 2019) razkrivajo, da je Kidričevo najbolj izpostavljeno za nastanek pljučnega raka v celotni podravski regiji, na kar opozarjamo že več kot 10 let,« pravi Štrucl.

Kmetje so pridelek morali uničiti

V gibanju Za Kidričevo dodajajo, da raziskave tal iz let 2005 in 2016 kažejo, da so bile nekatere njive tako kontaminirane, da so morali kmetje že siliran pridelek takoj uničiti. Zraven teh strupenih deponij je več 10 hektarjev kmetijskih površin pomešanih s tem strupenim rdečim blatom in kurilniškim pepelom, v katerem so prisotni anodna masa, žlindra, koks, natrijev lug in drugi kemijski strupi. Onesnaženost okolja še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen tudi v prepogosto prezgodaj končanih življenjih. »Onesnaženost skupaj s kemičnimi, fizikalnimi, mikrobiološkimi dejavniki ter v seštevku z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na vse več resnih težav in konkretnih obolenj,«še opozarja Štrucl, ki je na občino, župana in občinski svet naslovil zahtevo s tremi točkami pobud.

Katere so tri pobude oziroma zahteve

Prva je ta, da se občina poveže z zavodom za varovanje zdravja in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Priključi naj se projektu Živimo zdravo, v okviru katerega bi se izvedle raziskave o pogostosti bolezni otrok in mladostnikov. Druga pobuda se glasi, naj občina vztraja, da država območje čim prej vključi v statistično obdelavo biomonitoringa kemikalij v ljudeh, ki ga koordinira urad RS za kemikalije. S pobudo pod točko tri pa Štrucl na občino apelira, da skupaj z največjimi onesnaževalci financira celostno študijo zdravstvenih in okoljskih dejavnikov ter s tem pridobi oceno povezanosti med boleznimi in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka (prisotnost pljučnega raka in drugih bolezni).

»Zgradili smo kanalizacijo, obnavljali bomo vodovod«

Za komentar na navedbe gibanja Za Kidričevo smo zaprosili kidričevskega župana Antona Leskovarja. Pravi, da je kakovost življenja ljudi Občini Kidričevo na prvem mestu. »Že desetletje v okviru občinskega proračuna načrtujemo in izvajamo investicije, s katerimi izboljšujemo in varujemo stanje okolja. Med prvimi v Podravju smo zgradili kanalizacijsko omrežje po celotni občini. S tem smo zamejili ponikanje odplak v podtalnico in onesnaževanje zemljine. Pristopili smo k projektu gradnje novega vodovodnega sistema za celotno občino. Urejamo v preteklosti degradirana območja, izvajamo energetsko sanacijo na stavbah, ukvarjamo se s projekti, s katerimi želimo javnosti posredovati pravo informacijo o varovanju okolja, kot so denimo nakup električnih koles in električnega avtomobila, postavitev električnih polnilnic, izvajamo čistilne akcije, zamenjali smo kurilne peči v šolah in vrtcih, urejamo in zasajamo nove zelenice ter drevesa, sofinanciramo nakupe individualnih čistilnih naprav … V Gramoznici Pleterje zadnja leta izvajamo redni monitoring kakovosti voda. Trenutni okoljski projekt je tudi urejanje vrtičkov na Kolodvorski in urejanje vzhodnega dela gramoznice v naravoslovne namene.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cc04e189f083/kidricevo-onesnazenost-zahteva-nedopusten-bolezenski-davek


Občina Francu za kontejner zaračunava 80 evrov mesečno

marec 27, 2019

Franc je več let živel v razpadajoči hiši na svoji domačiji. V času zime je bilo njegovo domovanje mrzlo, takrat je zbolel in reševalci so ga komaj rešili. Na to situacijo se je odzvala občina in Francu postavila moderno opremljen bivalnik, a kaj, ko mora zanj plačevati najemnino v višini 80 evrov na mesec.

78-letni Franc, ki boleha za sladkorno boleznijo, živi sam. Nikoli ni imel svoje družine, niti partnerice. Ker je bil edinec, je ostal na domačiji in se preživljal s kmetijstvom. Danes prejema kmečko pokojnino in v moderno opremljenem bivalniku živi še s štirimi mački. »Mačke imam rad, delajo mi družbo, tudi na sprehod grem pogosto. To je pač treba, da ostaneš fit. Druge družbe pa nimam, večino časa sem sam,« je povedal in potarnal, da mu v življenju nikoli ni bilo lahko. Ko je bil še mlad, je oče prisegal na konje in ni dopustil modernizacije, traktor je zato šele čez leta kupil sam. Vmes je želel novo življenje začeti v Nemčiji, a se je hitro vrnil domov. »Tja sem šel na črno, ni­sem imel dokumentov, zato nisem mogel ostati in si poiskati dela. Ni bilo druge, kot da se vrnem,« je povedal.

Novi dom, ki mu ga je priskrbela občina, mu je všeč, a potarna nad stroški, ki jih ima z njim. »Plačujem 80 evrov najemnine, tudi položni­ce za elektriko in vodo so višje kot prej,« je povedal. Županu je zato predlagal, naj prodajo nekaj nje­govih zemljišč, da bo s tem lahko odplačal stroške bivalnika. Kot so zagotovili na občini, o tej možnosti že razmišljajo. »Občina je za kon­tejner odštela 25.000 evrov in sta­novalec pač mora plačevati neko najemnino. Sicer pa je Franc tudi v dolgovih. Občina ima plombo na njegovem premoženju,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast.

Je najemnina za kontej­ner pomoč brezdomcu?

V celotni zgodbi je zanimivo tudi dejstvo, da je župan Kidričevega Anton Leskovar na zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja zavrnil finančno podporo zaveti­šču in dnevnemu centru za brez­domce Kamra, češ da v Kidričevem take probleme rešujejo sami in da so ravno to zimo postavili kon­tejner enemu občanu. Ob tem je zamolčal, da uporabniku občina zaračunava najemnino, kar ni obi­čajna praksa, saj občine po navadi zavetišča brezdomcem zagotovijo brezplačno.

Franc sicer ostaja v novem domu, s katerim je kljub ceni za­dovoljen. Ima skromno, a lepo opremljeno kopalnico, spalnico in predprostor, ki združuje kuhinjo in dnevno s kavčem. Ravno tam naj­raje poseda in se ozira skozi okno proti stari propadajoči domačiji, kjer je odraščal in živel vse svoje življenje. »Življenje prinese marsi­kaj,« je sklenil pogovor.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/14964-kidricevo-obcina-francu-za-kontejner-zaracunava-80-evrov-mesecno

Vida Božičko


Farsa, imenovana Magna: kaj vse je šlo narobe

februar 19, 2019

Kdo vse je zatajil v primeru neustrezne umestitve tovarne Magna Steyr na vodovarstveno območje v Hočah? Ne morem se spomniti nobenega primera iz preteklosti, v katerem bi generalno odpovedali kar vsi »deležniki« po vrsti: najprej država, konkretno tedaj še Cerarjeva in sedanja vlada, s svojim izigravanjem zakonov in specialnim Lex Magna, ustrežljivo serviranim investitorju v zameno za politične točke, ponujajočim najboljšo možno lokacijo ob vseh potencialnih drugih, s katerimi bi bili pri Magni tudi zadovoljni, nato okoljevarstveniki, ki se niso znali postaviti proti kršitvam zakonodaje in v bran varstvu okolja in narave, končno pa še Gorazd Marinček, tisti aktivist, ki je bil leto in več deležen številnih nedopustnih pritiskov, norčevanja in posmeha s strani najširše javnosti, navdušene nad bleščečim investitorjem in novimi delovnimi mesti, a je potem predlagal napačen korak: še dodatno poglobitev problema z izigravanjem zakona.

Na koncu je tu še mnenje široke javnosti, ki je brez resne globine presojalo nastali konflikt le po občutkih in tem, kar intonirajo mediji: koncept zaščite vode je za državljane nadvse abstrakten, novih delovnih mest pa zelo konkreten, zato s strani Magne najeti piarovci v humusu ljudskih populizmov niso imeli preveč težkega dela. Pojdimo po vrsti.

Nadaljevanje na: https://vezjak.com/2019/02/18/farsa-imenovana-magna-kaj-vse-je-slo-narobe/

Boris Vezjak