S kolesom po urejenih novih poteh po Podravju

25 septembra, 2020

Je mogoče sožitje kolesarjev, pešcev in kmetov? Že urejeni odsek kolesarsko-traktorske poti kaže, da gre tudi tako, za varnost pa morajo poskrbeti vsi udeleženci v prometu

Gradnja regionalne kole­sarske povezave od Ptuja mimo Hajdine in Kidriče­vega do Majšperka v skupni dolžini dobrih 26 kilometrov je del širšega spodnjepodravskega projekta, s ka­terim želijo tod kolesarsko povezati Ptuj kot regijsko središče z izobra­ževalnimi, upravnimi, storitvenimi dejavnostmi z okoliškimi občina­mi na Dravskem polju in zahodnem koncu Haloz. Že dolga leta načrtova­ni in varni kolesarski povezavi nihče ne nasprotuje, a se, kot po navadi, zatika pri zagotavljanju zemljišč za gradnjo po načrtih.

Od Ptuja do Majšperka

Nazadnje se je zalomilo v občini Ki­dričevo, kjer so občinski svetniki pred mesecem sklenili, da bodo lastnike zemljišč, po katerih naj bi potekala kole­sarska pot, če bo treba, tudi razlastili.

“Odsek kolesarske povezave, ki poteka tudi po naši občini, je del celostne prometne strategije Mestne občine Ptuj, ki je bila spre­jeta v letu 2017. Trasa je razdeljena na dva dela, in sicer glavni del, ki poteka od Majšperka do Ptuja, drugi pa predstavlja izgradnjo kolesarske poti iz naše občine v smeri Sloven­ske Bistrice. Dolžina glavne trase, torej s Ptuja do Majšperka, meri dobrih 17 kilometrov, trasa v smeri Slovenske Bistrice, mimo Lovrenca na Dravskem polju in Pragerskega, pa dobrih devet kilometrov. Načr­tovane kolesarske poti so v prete­žni meri enostransko dvosmerne in dvostransko enosmerne, na nekate­rih odsekih pa naj bi po novozgra­jeni cesti lahko vozili tako kolesarji kot kmetje s traktorji, saj gre za kme­tijsko območje, kjer kaže nekatere cestne povezave preprosto združiti,” razlaga Damjan Napast, direktor ob­činske uprave v Kidričevem.

Dodaja, da večina trase ob kme­tijskih zemljiščih poteka po obstoječih traktorskih poteh, ki jih tako spreminjajo v kolesarsko-traktorske poti. Te naj bi bile široke 3,5 metra, asfaltirane, namenjene v prvi vrsti kolesarjem, kmetom pa bi bil po teh cestah omogočen dostop do njiho­vih kmetijskih zemljišč. Kot dodaja Napast, je ocenjena vrednost pro­jekta 8,7 milijona evrov. “Trenutno imamo zagotovljene dobre štiri mi­lijone evrov evropskih sredstev, a pričakujemo, da bo sofinanciranje projekta z evropske strani večje, saj bodo nekateri projekti v Podravju odpadli in se bodo sredstva delila med projekte, ki se bodo izvajali. Prav tako upamo na nižje cene na razpisu za izvajalce;« pravi Napast.

Zemljo bi jim kar vzeli

Prav odziv kmetov, ki ne soglašajo s posegom v njihova kmetijska ze­mljišča, je ta čas predmet nesogla­sij v občini Kidričevo. “Ko nam je občina poslala v podpis pogodbo o služnosti in nas postavila pred dej­stvo, da jo moramo podpisati, sicer se bo odločila za razlastitve, smo bili kmetje užaljeni. Mar nismo nič vredni in je mogoče našo zemljo, pa čeprav gre za majhne kvadra­ture, kar vzeti?” sprašuje domačin Milan Unuk, sicer predsednik območne enote Kmetijsko-gozdarske­ga zavoda Ptuj.

Po njegovem gradnja kolesar­skih poti skupaj s traktorskimi ni najboljša rešitev, saj kmetje ob spra­vilu pridelkov, še posebej ob dežju, ne morejo dovolj hitro počistiti z zemljo onesnaženih cest, kar pa lahko predstavlja veliko nevarnost za kolesarje. Da z načrtovano traso kolesarskih povezav posegajo na 211 parcel, pravijo na kidričevski občini in dodajajo, da je velika večina la­stnikov pogodbe že overila.

“Z ostalimi še zmeraj tečejo pogo­vori in verjamemo, da bomo uspe­šno zaključili zadevo. V skrajnem primeru bomo proti koncu leta pri­siljeni uporabiti tudi postopek razla­stitve,” še dodaja direktor občinske uprave. Župan Anton Leskovar pa, da se mudi, saj je črpanje evrop­skih sredstev omejeno do konca leta 2022: “Zemljišča moramo kar se da hitro pridobiti, saj sicer lahko pro­jekt izgradnje kolesarske ceste na Dravskem polju pade v vodo. Pri la­stnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagaja­nje, in njihovega nasprotovanja ne razumem, saj gre za skupno prido­bitev.”

Izvirno objavljeno v Večeru, 24.9.2020

Slavica Pičerko Peklar


Občina bo kmete kar razlastninila

14 septembra, 2020

Večina občin Spodnjega Podravja, zlasti podeželskih, je v finančni perspektivi, ki se izteka, počrpala izjemno malo ali pa celo nič evropskih sredstev. Doslej niso izvedle niti enega regijskega projekta. Sedaj lovijo zadnji vlak, da bi z evropskim denarjem zgradile regionalne kolesarske povezave. A tudi pri tem projektu se zatika na številnih področjih. Zato nekatere občine posegajo po različnih mehanizmih, tudi razlastitvi zemljišč.

Za takšen ukrep so se na avgu­stovski seji odločili svetniki občine Kidričevo. S tem so županu Antonu Leskovarju in občinski upravi dali zeleno luč, da lahko pri lastnikih, ki svojih zemljišč ne želijo prodati za gradnjo regionalne kolesarske steze, začneta razlastitvene po­stopke. Župan Leskovar je na seji pojasnil, da se s projektom zaradi črpanja evropskih sredstev mudi. »Zelo je pomembno, da pridobimo zemljišča, četudi z razlastitvijo, saj nam sicer lahko pade celotna tra­sa kolesarske steze na Dravskem polju. Pri lastnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagajanje. Največje nestri­njanje je v naseljih Cirkovce, Pon­grce in Jablane, dejansko na trasi ob Framskem potoku. Nam pa tudi že – iskreno povedano – teče voda v grlo, saj se aktualno finančno obdobje EU izteka. Novega poziva po mojih informacijah ne bo, kar pomeni, da bi za gradnjo kolesarke lahko pridobili tudi do 85-odstotni sofinancerski delež,« je svetnikom pred odločanjem o sklepu, ki je podlaga za začetek razlastitvene­ga postopka, razlagal župan Le­skovar. Dodal je razmišljanje, da si morda kdo na račun kljubovanja občini med kmeti nabira volilne točke. »Vemo, da so volitve v KGZS in da si nekdo išče politične točke. Cesta na lokacijah, ki jih odkupuje­mo, že poteka. Mi bi jo v širini 3,5 metra asfaltirali. Kmetovalcem do­stopa do njiv ne bomo ovirali. Naša naloga je, da kolesarsko stezo pri­peljemo do mostu. Ne želimo, da bi bila zaradi težav v naši občini prikrajšana tudi sosednja občina Majšperk.«

Občina bi služnost kar čez celotno parcelo

Milan Unuk iz Zgornjih Jablan je poudaril, da je kmete v postop­ku pridobivanja zemljišč marsikaj zmotilo. Z načinom dela, kot ga lokalna skupnost pelje v njihovem primeru, se pač ne strinjajo. Svoje nezadovoljstvo so strnili v dopisu, ki so ga naslovili na občino. V njem med drugim opozarjajo na pomanjkljivo komunikacijo in slabo informiranost o projektu. »Občina v pogodbi predvideva služnost na celotni parceli. Odmere bi izvajali naknadno. Želimo, da se zemljišča odmerijo, se oblikuje nova parcel­na številka in je predmet obravna­ve samo odmerjeni del zemljišča in ne parcela v celoti. Na vpis služ­nosti na celotni parceli ne moremo pristati, ker lahko zemljiško-knjižni postopki potem trajajo nekaj let, v tem času pa imaš nepremičnino zaradi vpisane služnosti na nek na­čin zaplombirano, z njo ne moreš prosto razpolagati,« je opozoril Unuk.

Po kolesarski stezi tudi traktorji

K povedanemu je še dodal: »Iz pogodbe je razvidno, da bodo zemljišča služila kolesarski stezi. Kaj pa ostali promet? Predlagamo, da bi se zaradi večje varnosti lahko trasa kolesarske steze premaknila na drugo stran potoka. Kako bomo stezo obenem koristili traktoristi in kolesarji? Kaj bo v času sezonskega dela? Saj bomo za seboj počistili, kot to velevajo predpisi, a vedno to ni možno takoj. Kaj, če kolesar pade? Kdo bo nosil odgovornost? V pogodbi nikjer ne piše, da bo to tudi traktorska pot, kmetje po tej pogodbi nismo nikjer zavarovani. Izključno se omenja kolesarska steza.«

Razlastitve so se dogajale v nekih drugih časih …

Odgovorov na v dopisu iz­postavljena vprašanja kmetje po Unukovih besedah niso dobili. Sre­čali so se sicer z direktorjem občin­ske uprave Damjanom Napastom in podžupanom Bogdanom Potoč­nikom. Sogovornik je do načina pri­dobivanja zemljišč, kot ga je ubrala občina (razlastitve), zelo kritičen. »Tako smo delali po letu 1945 in tako delamo danes … Za današnji čas je to neživljenjsko in zelo, zelo ponižujoče. Ne razumem, zakaj se za nekaj m2, ki jih za projekt potre­buje občina, zahteva služnost na celotni parceli. Obžalujem, da je prišlo do takšnih nesoglasij, ampak druge poti za zaščito svojih pravic ne vidimo. Naj poudarim, da kme­tje ne nasprotujemo projektu. Ne strinjamo pa se z načinom komu­nikacije (da o projektu nismo imeli pravočasno informacij) in postop­kom prisilnega odvzema zemljišč.«

Oster »ne« za razlastitve

»Naziv pogodbe je ‘Prodajna pogodba namesto razlastitve in pogodba o ustanovitvi služnostne pravice’. Ko nam je občina Kidričevo to posredovala v podpis, smo se počutili užaljene. Mar naša lastnina res ni vredna nič? Po naših informacijah je pridobivanje zemljišč za gradnjo kolesarskih stez težava v številnih občinah po Sloveniji, ne samo v naši. Sploh je pa težava v zakonodaji, ki v javnem interesu omogoča postopke prisilnih razlastitev. Preko sindikata kmetov Slovenije in KGZS bomo o tem vprašanju sprožili ustavni spor in zahtevali spremembo zakonodaje. Ne pristajamo na očitek, da kmetje nismo za napredek. Podpiramo razvoj, a na način primerne komunikacije in z doseganjem soglasij med partnerji. V našem primeru nismo bili obravnavani kot enakopravni partner. V podpis smo dobili pogodbo in bili postavljeni pred odločitev: ali podpišeš ali pa te razlastimo. Gre sicer za vprašanje zelo majhne kvadrature, vendar tudi za to bi bilo treba skleniti dogovor z nami, ki smo lastniki zemljišč.« je poudaril Unuk in zanikal namigovanja župana Leskovarja, da si z nasprotovanjem občini med kmetovalci zbira točke za volitve v KGZS. »V zbornici delujem več mandatov, za novi mandat sploh ne vem, ali bom kandidiral. Nikakor ni v ozadju volilna kampanja. Jasno pa je, da kot funkcionar v KGZS in sindikatu kmetov moram zaščititi interes kmetovalcev. Kdo drug pa ga bo?«

Odločitev občinskega sveta, ki je podprl sklep o začetku razlastitvenih postopkov, je komentiral takole: »Tudi v občinski svet bodo volitve.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/22189-kidricevo-zapleti-pri-izgradnji-kolesarske-steze-obcina-bo-kmete-kar-razlastninila


OPN za gospodarsko cono pri Strnišču na majavih temeljih

22 maja, 2020

Svetniki občine Kidričevo so na februarski seji potrdili občinski prostorski načrt (OPN) za območje bodoče gospodarske cone, ki se bo oblikovala v zaledju naselja Strnišče in tovarne Talum. Približno 30 hektarjev velikemu območju so spremenili namembnost in ga iz kmetijskega prekategorizirali v industrijsko.

Krajani bližnje vasice Strnišče, ki je dejansko že v obstoječi situaciji precej degradirana, so v času prejemanja OPN izrazili kar nekaj pomislekov. Skrbi jih okoljska varnost. Že danes so v neposredni bližini naselja železniška proga in dve odlagališči industrijskega odpada, v prihodnje bodo ob njem zgradili še obvoznico in razširili industrijsko območje. Da bi zmanjšali vplive industrije na bivanjsko okolje, bodo po predlogu občine med bodočo gospodarsko cono in naseljem Strnišče uredili tako imenovani zeleni pas – nekaj metrov visok nasip, ki bi ga zasadili z drevesi ali grmičevjem in ozelenili.

Škafar opozarja na več nepravilnosti

„Direktorat za kmetijstvo trdi, da se ministrstvo v svojem drugem mnenju do pobude št. 6 ni opredeljevalo, ker v gradivu več ni bila prikazana. Če je trditev resnična, sledi, da je pripravljavec plana, to je občina Kidričevo, brez odobritve ministrstva za kmetijstvo spremenil namensko rabo iz kmetijske v stavbno. Ravno tako sledi, da ministrstvo za okolje ni strokovno in celovito ovrednotilo vseh mnenj. Ne želim razpravljati o tem, da mogoče pripravljavec plana namenoma v gradivu za pridobitev mnenja ni več prikazoval pobude št. 6 med predlogi sprememb namenske rabe, rad bi zgolj izpostavil dejstvo, da je ministrstvo za okolje opustilo dolžnostno ravnanje ugotovitve dejanskega stanja v postopku sprejemanja OPN. Menim, da bi ministrstvo za kmetijstvo moralo zahtevati ali izvzem pobude št. 6 iz odloka ali pa ponovitev postopka sprejemanja plana oz. celo uvesti kazenski postopek odgovornosti, kdo je kriv, da v gradivu za pridobitev mnenja pobuda št. 6 ni bila več prikazana med predlogi sprememb namenske rabe,“ je med drugim poudaril Škafar.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/20696-kidricevo-opn-za-gospodarsko-cono-pri-strniscu-na-majavih-temeljih

Mojca Zemljarič 


Merc ostaja direktor

12 marca, 2020

Svetniki občine Kidričevo so na februarski seji med drugim potrdili občinski prostorski načrt (OPN), ki omogoča oblikovanje obrtno-poslovne cone v Strnišču. Hkrati se z OPN dopušča vzpostavitev kmetijskih obdelovalnih površin pod daljnovodi, desno ob glavni cesti proti Slovenski Bistrici.

OPN so pripravljali dve leti, po besedah župana Antona Leskovarja pa je pomemben za razvoj gospodarskih in kmetijskih dejavnosti. Na zemljišča pod daljnovodi bodo navozili zemljino z gradbišča Magne v Hočah, jih komasirali in v prihodnosti najverjetneje tudi opremili z namakalnim sistemom.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19911-kidricevo-merc-ostaja-direktor

Mojca Zemljarič 


OPN za obrtno cono Strnišče tik pred potrditvijo

17 februarja, 2020

Svetniki občine Kidričevo bodo ta teden potrjevali občinski prostorski načrt, ki med drugim vključuje urejanje obrtno-poslovne cone v zaledju naselja Strnišče.

Nova gospodarska cona bo zrasla na okoli 25 hektarjih zemljišč, za potrebe gradnje bodo posekali tudi gozd. Po zagotovilu lokalne skupnosti naj bi med naseljem Strnišče, kjer biva okoli sto krajanov, in bodočo obrtno cono uredili zeleno pregrado, najverjetneje nasip z zasaditvijo. S potrditvijo OPN bo sedaj izpolnjen eden od temeljnih pogojev za pridobitev gradbenega dovoljenja za komunalno in infrastrukturno opremljanje območja. „Konec februarja bi OPN pravnomočno stopil v veljavo.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19570-kidricevo-opn-za-obrtno-cono-strnisce-tik-pred-potrditvijo


Požagali 861 borov, novih dreves bo 3.500

17 februarja, 2020

Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je v lasti Republike Slovenije in upravlja z državnimi gozdovi, je na območju občine Kidričevo izvedla temeljit posek dreves na površini 1,7 hektarja.

Posekali so del gozda pri križišču za Kungoto ob glavni cesti Ptuj–Slovenska Bistrica. Kot so pojasnili, so odstranili 861 dreves, kar je blizu 1.100 m3 gozdnih lesnih sortimentov. »Razlog za posek je, da se v gozdnogospodarski enoti Spodnje Dravsko polje načrtuje premena gozda (to je gojitveno delo, s katerim se zamenja drevesne vrste v gozdu). V preteklosti se je namreč na tem območju načrtno sadil zeleni bor kot neavtohtona drevesna vrsta, kar ima za posledico tudi širitev bolezni, ki prizadenejo to drevesno vrsto (glive). V tej gozdnogospodarski enoti je gozdov, v katerih prevladuje zeleni bor, več, osredotočamo pa se na tiste dele, kjer je sestava gozda najmanj naravna. Vse aktivnosti SiDG se izvajajo skladno z odločbami Zavoda za gozdove Slovenije in gozdnogospodarskimi načrti za to območje,« so povedali.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19389-kidricevo-pozagali-861-borov-novih-dreves-bo-3500


O varovanju podtalnice: Najboljša rešitev je zeleni pokrov

9 januarja, 2020

Strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Ivan Brodnjak je županom občin Spodnjega Podravja na zadnji seji predstavil težave, ki se na Dravskem in Ptujskem polju pojavljajo v zvezi z onesnaženo podtalnico.

Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero.

„Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in problemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziroma zdravi pitni vodi problem? Problem so fitofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izboljšale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaženje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne uporabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupujejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo padavine, pa se izpira v podtalnico.“

Namakanje za manj onesnaženja

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19160-o-varovanju-podtalnice-najboljsa-resitev-je-zeleni-pokrov

Mojca Zemljarič 


Zakaj se občina ne strinja z agromelioracijo na njivi v Cirkovcah

9 januarja, 2020

Podjetje EM-GRAD je pri Agenciji RS za okolje (ARSO) pridobilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD), na podlagi katerega bi lahko na kmetijskem zemljišču v okolici Cirkovc v občini Kidričevo izkopali 200.000 m3 gramoza in ga nadomestili z zemljino. Gre za njivo, ki je v bližini glavne ceste Kidričevo–Slovenska Bistrica.

Na zemljišču velikosti dobrih šest hektarjev bi izvajali postopek agromelioracije do globine treh metrov: obstoječi material bi izkopali in ga nadomestili z zemljino, ki bi jo vozili iz tovarne Impol iz Slovenske Bistrice. »Namen je izboljšanje ekološkega stanja tal. Na površini se bo sprva odstranila zgornja plast humusa, ki se ga bo začasno odrinilo na rob. Izkopalo se bo matični material do globine treh metrov (200.000 m3) in se ga zamenjalo z zemeljskim izkopom, ki ima boljšo sposobnost zadrževanja vode,« je med drugim zapisano v OVD, na katerega je občina Kidričevo podala pritožbo. Na občini so mnenja, da je odločba ARSA nepravilna in nezakonita. Skrbi jih, da bo izvajalec agromelioracije s tako obsežnim posegom poškodoval lokalno cestno infrastrukturo. Po mnenju občine naj bi tudi zaobšel predpise, ki urejajo črpanje gramoza. »ARSO je z OVD dejansko dovolil izkop 200.000 m3 gramoza, pri tem pa iz njegove odločbe sploh ni razvidno, na kakšni podlagi lahko vlagatelj izkop izvede, iz odločbe prav tako ne izhaja, kako mora vlagatelj z izkopom ravnati. Za izvedbo del, ki so predvidena, je potrebna rudarska pravica (koncesija), saj predstavlja gramoz v skladu z zakonom o rudarstvu mineralno surovino.« Občino skrbi, da bi jama, ki bi nastala, ostala »odprta«, stroški sanacije pa bi potem bremenili državni ali občinski proračun. Lokalna skupnost ima tudi pomisleke glede pravilnosti postopkov za načrtovano agromelioracijo – ali je zadoščeno vsem zakonskim pogojem. Sprašujejo se, kaj se bo zgodilo, če izvajalec dela ne bi končal in kdo bo kril stroške sanacije občinskih cest, ki bi bile zaradi posega poškodovane oziroma uničene.

Emeršič: »Izboljšali bomo rodovitnost tal«

Občina: »Odločitev ARSO je nepravilna in nezakonita«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/19140-kidricevo-zakaj-se-obcina-ne-strinja-z-agromelioracijo-na-njivi-v-cirkovcah

Mojca Zemljarič 


Visit Ravno polje: Doživetja, dobra hrana in prijazni domačini

9 januarja, 2020

Visit Ravno polje povezuje lokalne turistične ponudnike, tudi Konjeniški park Starošince. 

Slabo leto je, kar je zaživela turistična destinacija, ki povezuje občini Kidričevo in Starše. Zdaj se jima pridružuje Miklavž na Dravskem polju, kar bo turistično ponudbo še obogatilo.

Ko je januarja letos zaživela turistična destinacija Visit Ravno polje, ki tačas povezuje občini Kidričevo in Starše, pridružuje pa se jima občina Miklavž na Dravskem polju, so lahko svojim obiskovalcem ponudili 54 prenočitvenih zmogljivosti, zgolj v slabem letu se je število postelj povečalo na kar 140. K temu je treba prišteti še možnosti, ki jih turistom ponujajo štiri postajališča za avtodome. Z ureditvijo Zelenega jezera na območju gramoznice Pleterje se bodo tovrstne prenočitvene zmogljivosti povečale, saj bo tam možnost kampiranja, ali dopustovanja v glamping hiškah.

Pet tematskih doživetij

“V turistično destinacijo Visit Ravno polje želimo povezati podravske občine in lokalne ponudnike, smo za vse odprta destinacija, zdaj se nam pridružuje občina Miklavž na Dravskem polju, s čimer bo naša turistična ponudba bogatejša še za 14 turističnih ponudnikov. Kot kaže, pa se nam bosta pridružili še dve občini, Videm in Makole, kar bo našo dosedanjo ponudbo dodatno obogatilo,” pravi Sonja Breznik, oblikovalka in koordinatorka turistične destinacije Visit Ravno polje. V prvem letu delovanja so odprli tudi prvo info točko v muzeju Zbirka podeželja v Starošincah, pripeljali sedem avtobusov izletnikov in več kot 800 individualnih obiskovalcev, obiskalo jih je 70 avtodomarjev.

“Naš cilj je povezovanje lokalnih ponudnikov, pri tem pa stavimo na butični turizem, ki ga bogatimo z doživetji, kar smo pokazali tudi z izpeljavo strokovne ekskurzije za regionalne turistične vodnike in zvezo turističnih vodnikov z državno licenco. Povezujemo se s sosednjimi destinacijami, oblikovali pa smo že tudi pet tematskih izletov, ki so pisani na kožo novodobnemu turistu. Te vabimo po poti Pavline Starošine, na kulinarični izlet po Ravnem polju, razkrivamo zaklade od pradavnine do danes, se podamo na kulturno potepanje in obujamo tradicijo naših babic,” razkriva del turistične ponudbe Sonja Breznik.

Gramoznica jih je povezala

Da z Visit Ravno polje počnejo prav to, za kar so si že leta prizadevali v občini Kidričevo, a se prepogosto ustavili že pri snovanju projektov, ugotavlja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Kar takoj smo se povezali s sosednjo občino Starše, s katero sodelujemo že v nekaterih okoljevarstvenih projektih in s katero nas povezuje tudi gramoznica Pleterje, ki dobiva podobo turistično privlačnega Zelenega jezera. Našim 17 lokalnim ponudnikom se je tako pridružilo tudi devet iz te občine, zdaj bomo s 14 ponudniki iz občine Miklavž našo ponudbo še dodatno obogatili.” Egon Repnik, župan občine Miklavž na Dravskem polju: “Naša občina se kar ni (z)našla na mariborskem turističnem zemljevidu. Ostajali smo na obrobju, a imamo kaj pokazati in v destinacijo Ravno polje prinašamo naše krajevne znamenitosti, od gomil, do miklavških ribnikov, kjer bomo uredili prav posebno sprehajalno pot. Partnerstva se veselijo lokalni ponudniki, ki so v preteklosti ostajali neopaženi.”

Sodelovanje v turistični destinaciji Visit Ravno polje, dodaja Breznikova, je odprto za vse, ki lahko s svojo ponudbo obogatijo doživetja novodobnemu turistu, takemu, ki išče doživetja, si želi širiti obzorja, poskusiti lokalno hrano. “Mnogi Kidričevo povezujejo z industrijo, Dravsko polje s kmetijsko dejavnostjo, mi v svojo turistično ponudbo vključujemo tudi to in prepričana sem, da bo odmevala skorajšnja možnost odkrivanja tukajšnjih znamenitosti s kočijo in konjsko vprego, kar bomo ponujali skupaj s Konjeniškim parkom Starošince. Pri tem se ne bomo krajevno omejevali, saj bo novodobna kočija, ki je oblikovana tako, da se lahko z njo zapeljejo tudi gibalno ovirani, omogočala tudi daljše izlete po prekmurskih ravnicah, celo do Blatnega jezera,” dodaja Breznikova, ki pravi, da so v turistično ponudbo vključili tovarno Talum in ogled obnovljenega dvorca Sternthal.

Vir: https://www.vecer.com/visit-ravno-polje-dozivetja-dobra-hrana-in-prijazni-domacini-10101504

Slavica Pičerko Peklar


Komunala o možnih rešitvah za zagotavljanje čiste pitne vode

18 decembra, 2019

Računsko sodišče je letos objavilo dve poročili, v katerih opozarja na problematiko onesnaženosti podtalnice na območju Dravskega in Ptujskega polja. Situacija je skrb vzbujajoča, ker se s to podtalnico napaja ptujski vodooskrbni sistem. Zato je Računsko sodišče zapisalo, da bi lahko območje v nekaj letih ostalo brez pitne vode.

Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec tem navedbam oporeka, saj po njegovih trditvah v analizo niso bili vključeni najnovejši rezultati meritev, ko sta bila v omrežje že priključena dva nova globinska vodnjaka. Širec meni, da je Računsko sodišče zaključke in napovedi oblikovalo na osnovi parcialnih rezultatov. »Upoštevali so rezultate meritev do vključno leta 2017, čeprav so bili rezultati iz leta 2018 že na razpolago pred izdajo poročila, a niso bili upoštevani. Ti namreč kažejo drugačno, boljšo sliko o kakovosti globinske podtalnice.«

Podtalnica naj ne bi bila povsod enako onesnažena

Tega, da je podravska podtalnica onesnažena, v KP Ptuj sicer ne zanikajo. »Rezultatom predstavljenih meritev ne oporekamo, saj jih je ARSO pridobil iz programa spremljanja podzemne vode v Sloveniji in so ves čas javno dostopni. Vendar pa opozarjamo, da ti podatki ne veljajo za kakovost distribuirane pitne vode v sistemu ptujskega vodovoda. Rezultate meritev podtalnice ARSO pridobiva na celotnem področju Dravskega polja, pri čemer so nekatera merilna mesta tudi neposredno na kmetijskih področjih. Tam so lahko meritve nitratov v plitvi podtalnici zaradi intenzivnega kmetijstva in vnosa gnojil na območje veliko višje kot na območju, kjer se izvaja črpanje pitne vode. Poleg tega je bil v meritev globinske podtalnice zajet obstoječi globinski vodnjak na območju črpališča Skorba, v katerem kot posledica vzdrževalnih del in čiščenja vrtine prihaja do vdora plitve podtalnice v globinsko. Zaradi tega dejavnika je vsebnost nitratov in pesticidov presežena pri treh vodnjakih. Meritve na preostalih 10 novejših globinskih vodnjakih so bistveno nižje. Za distribucijo pitne vode tako črpamo površinsko podtalnico, ki je navadno na globini okrog 30 metrov, in globinsko podtalnico, ki jo črpamo do globine 200 metrov in ima minimalne vsebnosti nezaželenih elementov. S takšnim načinom mešanja lahko v omrežje distribuiramo kakovostno vodo, ki ustreza vsem zahtevam.«

Še naprej bo nujno kombiniranje plitve in globinske vode

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18759-podravje-komunala-o-moznih-resitvah-za-zagotavljanje-ciste-pitne-vode

Mojca Zemljarič