Deskanje na vodi v gramoznici v Kidričevem še to poletje

maj 24, 2018

V Kidričevem so le začeli dolgo napovedovano urejanje gramoznice Pleterje. Poleg vlečnice za deskanje in smučanje na vodi tudi kamp, igrišča in gostinska ponudba.

Po dveh letih napovedi so končno zabrneli stroji v gramoznici Pleterje v Kidričevem. “Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za postavitev vlečnice za deskanje na vodi in ureditev brežine z okoljevarstvenim dovoljenjem Arso,” je potrdil direktor uprave Občine Kidričevo Damjan Napast. Zato so po sedmih letih, odkar se je pojavil prvi zainteresirani investitor in so začeli pripravljati dokumentacijo, končno lahko pričeli delati.

Občina sedaj zaključuje z urejanjem vodovoda in kanalizacije, saj so morali napeljavo vleči dva kilometra daleč. Z urejanjem dovozne ceste je prav ta teden začel tudi izbrani ponudnik, ki mu je občina podelila koncesijo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje površin za šport, rekreacijo in turizem za obdobje 25 let.

Gre za konzorcij treh podjetij. CP Ptuj in Betonarni Kuhar, ki imata tudi koncesiji za izkopavanje gramoza na tem območju, se je pridružilo še hrvaško podjetje CWS Cable Wake System, ki ureja wake parke oziroma parke za deskanje in smučanje na vodi po vsem svetu. Letos tako odpirajo skupno kar pet takih parkov, poleg gramoznice Pleterje med drugim tudi v Splitu, Romuniji in Italiji.

Projekt za 1,1 milijona evrov

Na občinskem zemljišču na severnem delu gramoznice, kjer izkopavanja že kakšno desetletje ne potekajo več, naj bi tako do konca julija uredili športno-rekreacijski center, ki naj bi zasebne investitorje stal okoli 1,1 milijona evrov. Dovoz do centra bo urejen z državne ceste Kungota-Brunšvik. Ob gramoznici naj bi zraslo večje parkirišče, cesta, ki so jo že začeli graditi, pa bo nato po brežini jezera vodila do parkirišča za avtodome in kamp, ki bo postavljen na terasah.

Uredili bodo brežine, ob jezeru bodo po vzoru Bleda postavili še letni oder, igrišča za odbojko na mivki, predvidenih je tudi pet lokacij za gostinske objekte. Do odprtja bodo postavili eno krožno vlečnico na vodi v dolžini 420 metrov.

Še eno enake dolžine naj bi investitorji postavili v prihodnosti. “Zdaj naj bi bile namreč v modi manjše in hitrejše vlečnice, ki ob padcu uporabniku omogočajo tudi hitrejše vračanje na start. Vlečnico naj bi pripeljali že prihodnji teden. Gradbena dela naj bi po predvidevanjih potekala dober mesec dni. Seveda bo nato treba počakati še na vsa dovoljenja za delovanje,” pojasni Napast.

Tretjina naravovarstvena

Dobršen del sicer okoli dva hektarja velike vodne površine, ki bo sodila k parku, morajo na zahtevo Zavoda RS za varstvo narave pustiti nedotaknjen. Ta severovzhodni del bo od preostanka ločen z več kot sto dvajset metrov dolgim plavajočim pomolom, saj nasip zaradi globine več kot deset metrov ni bil mogoč. Občina bo tudi ta del uredila z učno krožno potjo, za kar upajo, da bodo kmalu pridobili evropska sredstva.

Že letos bodo začeli tudi triletni monitoring vode, s katerim bodo lahko gramoznico Pleterje uradno uvrstili med kopalne vode, čeprav že leta med poletnimi popoldnevi in konci tedna tam naštejejo okoli 500 kopalcev. “Kopališče bo pravzaprav urejeno na severozahodnem delu gramoznice, ki sodi v občino Starše, a na tem območju trenutno podjetja še izkopavajo gramoz,” pojasni Napast. Kljub temu so tudi v Staršah občinski podrobni prostorski načrt za ta del gramoznice že sprejeli.

Z ureditvijo gramoznice se po besedah Napasta tudi Kidričevo vpisuje na turistični zemljevid Slovenije. Tako bodo ob otvoritvi predstavili turistični katalog, v katerem bodo zbrani različni ponudniki v občini.

Športno-rekreacijski center je le začetek urejanja gramoznice. Po vzoru predvsem severnih sosedov si želijo v prihodnosti urediti vso okolico skupno kar 30 hektarjev velikega jezera. Na južni strani bi tako lahko po idejnih zasnovah zrasle počitniške hišice, tudi večje športne površine in objekti ter restavracije. A kdaj bo to, za zdaj ne more reči nihče, saj bo širše območje gramoznice Pleterje tudi v bližnji prihodnosti predvsem v južnem delu še naprej namenjeno izkopavanju gramoza.

Vir: https://www.vecer.com/deskanje-na-vodi-v-gramoznici-pleterje-se-to-poletje-6466951

Hojka Berlič

Advertisements

Osvežitve v gramoznici še ne bo

junij 20, 2017

Na Ptuju skok v vodo v termah, v ormoškem kopališču prvič počitnice za otroke

Gramozno jamo Pleterje ob vročih koncih tedna, ko se ustavijo stroji, ki tam še vedno kopljejo, za osvežitev izkoristi kakih 500 kopalcev. Znano je, da se zaradi dolgotrajnega pridobivanja dovoljenj niso uresničile lanske napovedi kidričevske občine, da bo to poletje obiskovalce pričakal wake park in urejena infrastruktura. A so v ponedeljek le dobili tudi okoljevarstveno soglasje, danes pa naj bi oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. Wake park bo gradil konzorcij treh podjetij CP Ptuj, Betonarna Kuhar in hrvaški CWS Cable Wake Systems. Otvoritev zdaj napovedujejo za prihodnje poletje.

Vode v gramoznici sicer še niso analizirali, a je, kot zatrjuje Napast, podtalnica, zato zdravje kopalcev, ki se sicer tam še vedno kopajo na lastno odgovornost, naj ne bi bilo ogroženo. Uradno pa v gramoznici kopanje tudi prihodnjem letu še ne bo mogoče, saj se bodo zaradi zahtevnosti šele zdaj lotili postopka za urejanje kopalnih vod. Za obiskovalce pa bodo uredili brežine. Občina Starše, s katero si delijo projekt urejanja gramoznice, se je sicer dolgotrajnega postopka urejanja kopalnih voda lotila že pred časom.

Za prebivalce Ptuja in okolice, ki se želijo osvežiti v urejenih kopalnih vodah, so tako edina možnost Terme Ptuj, ki so sezono pričele že prvi junijski konec tedna. Poleg šestih zunanjih bazenov, počasne reke in številnih toboganov obiskovalci lahko letos privoščili še energijske masaže ob zunanjih bazenih, v termah pa vse do jeseni pripravljajo različne animacije in dogodke. To nedeljo bo družinski dan, ko bodo za družine na voljo ugodnejše vstopnice.Pretekli teden pa je zaživelo tudi letno kopališče Ormož, ki poleg kopanja v dveh bazenih v sodelovanju s knjižnico ponuja tudi zanimiv kotiček za izposojo knjig.

Kot je povedala vodja kopališča Bogdana Kolbl, pa nameravajo to poletje v sodelovanju s Klubom ormoških študentov prvič organizirati celodnevne poletne aktivnosti za otroke, stare od 5 do 14 let, ki naj bi se začele v juliju. Zvrstile pa se bodo v različnih terminih.

Hojka Berlič

Vir: http://www.vecer.com/podravje-osvezitve-v-gramoznici-se-ne-bo-6271269


Wake park Dooplek ne bo ustavil urejanja gramoznice Pleterje

maj 26, 2017

Kaže, da se po več desetletnem zaostanku za severnimi sosedi tudi na Štajerskem začenja komercialno izkoriščanje gramoznih jam napolnjenih z vodo.

Gramoznice se v naravna kopališča spremenijo ob izkopu gramoza, ko zaradi velike globine izkopa, podtalnica priteče na površje in do vrha napolni gramozno jamo. Ker gre za podtalnico, ki se skozi različne zemeljske plasti ves čas filtrira, gramoznice veljajo za čiste in tako ne čudi, da kljub statusu divjega kopališča privabljajo veliko število avanturistov.

Že preden se je pri nas začelo komercialno urejanje so ljudje gramoznice, predvsem ob koncih tednov, zasedli na črno in si v objemu narave na brežinah napajali avanturistične duše. Prav tako so svoj prostor ob oziroma v gramoznicah našli ribiči in deskarji na vodi.

V zadnjem času pa smo, predvsem na štajerskem koncu, priča pospešenemu urejanju teh naravnih kopališč v komercialne namene. Omenimo samo Wake park Dooplek in smele načrte na gramoznici Rogoza, kjer načrtujejo ureditev sprehajalne poti okoli celotnega jezera s fitnesom na prostem. Naslednja faza predvideva še ureditev poti za mlade, kjer bi radi združili športne aktivnosti s kulturnim udejstvovanjem kot je prihajajoči festival elektronske glasbe, ki se bo odvijal na brežini gramoznice.

»Želimo si, da zadeva zaživi in da je urejena, hkrati pa smo uskljaneji tako z bližnjimi stanovalci kot tudi z ribiči, ki so tam že zdaj  našli svoj prostor,« o sinergiji vseh vpletenih razlaga Vanja Jus iz občine Hoče – Slivnica.

Wake park Dooplek

S pomočjo zasebnega investitorja in poslušnostjo občine so se tega urejanja pospešeno lotili v Dupleku, kjer danes že stoji štiritočkovna vlečnica za adrenalinske navdušence vodnih športov, kjer je omogočena tudi izposoja pripadajoče opreme, plavajoča terasa, bar in urejena sprehajalna pot. Mlada ekipa Wake park Doopleka ima v načrtu še postavitev robinzonskega kampa, splava za masaže in vodnega kina.

Občina Kidričevo z dvema urejenima gramoznicama

Gre za gramoznici Strnišče in Pleterje. Gramoznica Strnišče je že dokončno urejena v tako imenovano Učilnico v naravi, kjer so prostor ponudili čebelarjem, ribičem, gozdarjem in z učnim otokom tudi okoliškim šolam. Sicer ima gramoznica urejeno sprehajalno pot in šotorišče, vendar ni namenjena komercialni dejavnosti, ampak zgolj vzgojno izobraževalni, saj z njo upravlja lokalno ribiško društvo.

Komercialno usmerjena bo gramoznica Pleterje, kjer se občina zgleduje po severnih sosedih in predvideva tam športno rekreacijski center. »Sicer nas je pri tej nameri prehitela občina Duplek, vendar naš načrt kljub vsemu ostaja enak. Morda gre pri nas nekoliko počasneje, saj želimo pred odprtjem pridobiti vsa potrebna dovoljenja, da ne bo prihajalo do kasnejših zapletov,« načrte razloži Damjan Napast iz občine Kidričevo. Dodaja, da so pravkar odprli vlogo za podelitev 20-letne koncesije za upravljavca, katera bo po pridobljenem gradbenem dovoljenju za vlečnico, ki ga trenutno še nimamo, zajemal še upravljanje s kampom in športnimi površinami.

»Naš namen je celovita urejenost, zato v sklopu javno-zasebnega partnerstva iščemo investitorja, ki bo uredil vlečnico in celotno brežino s premičnimi objekti, kampom športnimi objekti in nenazadnje pričakujemo tudi ureditev parkirišča,« želje do investitorja razjasni Napast.

Napast na koncu še doda, da se občina s pridobitvijo gradbenega dovoljenja trudi že od leta 2011, kar kaže na izjemno počasne postopke, ki jih ovira predvsem birokracija.

»Tako se je pač zgodilo, da so nas v občini Duplek prehiteli, vendar nas to ne bo ustavilo. Imeli smo težave s pritožbami ribičev in Agencije za javno zdravstvo, ki nas je ustavila pri neurejeni kanalizaciji in javnega vodovoda predvidenega turističnega kampa,« pogovor zaključi Napast.

Vir: http://ptujinfo.si/novica/lokalno/wake-park-dooplek-ne-bo-ustavil-urejanja-gramoznice-pleterje/86


Anton Leskovar: »Na namigovanja in želje gospoda Branka Štrucla se ne oziramo«

januar 16, 2017

Trenje in iskrenje med Brankom Štruclom iz Gibanja ZA Kidričevo in kidričevskim županom Antonom Leskovarjem se nadaljuje. Tokrat je kamen spoti­ke industrijska cona Njiverce.

V Gibanju ZA Kidričevo na­sprotujejo še eni obrtni coni v Občini Kidričevo. Menijo, da je občina že sedaj obremenjena z in­dustrijo in da še ena dodatna po­slovna cona ni potrebna, saj da bo krajanom poslabšala zdravje in ži­vljenjske razmere. »V to smo pre­pričani, kajti zaradi povečanega hrupa in emisij izpušnih plinov tovornjakov bodo ogrožene tudi stanovanjske hiše v neposredni bližini, ne glede na obljube ob­čine o njihovi zaščiti,« je zapisal Štrucl in navrgel še nekaj ostrih kritik zoper župana Antona Le­skovarja in mu med drugim pripi­sal še podkupljivost.

Namesto poslovne cone si želijo kopališče

Dodal je, da so v gibanju še posebej zaskrbljeni zaradi ugo­tovitev nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki kažejo, da je v Kidričevem delež možganskih kapi, prejemnikov zdravil zaradi povišanega tlaka in proti strje­vanju krvi višji od slovenskega povprečja. Štrucl še je izpostavil, da naj bi bila tudi astma pri kidri­čevskih otrocih in mladostnikih precej pogostejša od slovenske­ ga povprečja (glede na podatke nacionalnega inštituta je ta delež v Kidričevem 1,4, kar je 0,2 nad slovenskim povprečjem). »Prav zaradi takšnih in drugačnih pro­blemov, ki ogrožajo zdravje naših ljudi, zahtevamo od občinskih oblastnikov, da zaustavijo posto­pek izgradnje obrtne cone v na­selju Njiverce v občini Kidričevo in začnejo razmišljati o vrnitvi letnega kopališča in rekreacijske­ga centra, kar smo pred 50 leti že imeli in kar si želi vsak občan Kidričevega, predvsem pa mladi,« je svojo zahtevo predstavil Štrucl.

Natolcevanja so neresna

Za pojasnilo in komentar smo zaprosili tudi župana Antona Le­skovarja. »Naše delo je odločno za razvoj in odpiranje novih delov­nih mest. Vsi postopki potekajo v skladu z zakonodajo in so javnosti dostopni in vsem dajemo ena­ke možnosti sodelovanja, odprti smo za predloge in sugestije. Natolcevanja, nepreverjena namigo­vanja in posploševanja gospoda Štrucla so pa vedno zelo neresna. V zadevi obrtne cone se ni odzval niti enkrat, čeprav je imel mo­žnost že v postopku sprememb in dopolnitev družbenega plana za območje občine Kidričevo, še pred sprejetjem, to je bilo leta 2007. Kar se tiče zdravstvenih podatkov za naše območje, pa jih ne komentiramo, saj javno objavljeni podatki kažejo drugačno statisti­ko glede Kidričevega, kakor jo na­vaja Štrucl. Očitno je pismo zgolj publiciteta, da opomni nase,« je poudaril župan.

Vsi so imeli možnost sodelovati

Ob tem je spomnil, da je bila že leta 2007 v prostorskem načr­tu občine določena proizvodna cona Njiverce. »Torej, še preden sem postal župan, se je govorilo o tem. Vsi postopki so bili vodeni v skladu z zakonodajo in predpi­si in javno objavljeni s pravili,« je povedal. Dodal je, da je javna razgrnitev potekala od 30. no­vembra do 31. decembra 2015 in da je imela javnost možnost, da se vključi v odločanje in sodelova­nje. »Krajevni odbor Njiverce je pri tem opravil pomembno vlo­go, saj so se aktivno vključevali med postopkom, podali pripom­be na javno razgrnitev in sode­lovali pri pripravi odloka. Njihovi sklepi so bili argumentirani, volja je bila izkazana … Občinski svet je podprl stališča Krajevne­ga odbora Njiverce, tudi sam jih zagovarjam. Njihova iniciativa je pristopila resno, z argumenti, predlogi in z njimi dobro sode­lujemo. Takšno skupno sodelova­nje je potem tudi učinkovito. Zato ponavljam, da se na namigovanja in želje gospoda Štrucla ne ozira­mo, saj prvič ni naš občan; civilna iniciativa ni izkazala nobene re­snosti; problema ne konkretizira, temveč posplošuje, kategorično je proti vsemu; če rezultat nečesa ni po njegovi želji, je definitivno narobe …,« je sklenil župan.

Mojca Vtič

Objavljeno v Štajerskem Tedniku, v petek, 13. januarja 2017

Vir: http://www.tednik.si/politika/4019-kidricevo-gibanje-za-kidricevo-ostro-proti-poslovni-coni-njiverce


Kopališče bo v gramoznici

julij 1, 2016

Na ptujskem območju že več kot desetletje ni javnega kopališča. Ohladitev tako ponujajo le terme. Ob visokih cenah vse več kopalcev tudi na divjih kopališčih

Številni Kidričani izgubljajo upanje, da bo njihovo kopališče, ki že več kot deset let sredi naselja propada, kdaj znova zaživelo. “To bi lahko bilo ure­jeno že davno. Vedno znova se govori, da bodo bazen dali nekomu v najem. Lepo bi bilo, če bi bilo tukaj kopališče kot nekoč. A meni se zdi, da bazena tu ne bo nikoli več,” je prepričan upoko­jenec Ivan Kmetec. Z družino se poleti kopa v Termah Ptuj in Biotermah Mala Nedelja. “Pa na morje gremo za nekaj dni,” še dodaja.

Javno kopališče je preteklost

Z njegovo bojaznijo, da kopališča, kot je bilo, v Kidričevem verjetno več ne bo, se strinja tudi direktor občin­ske uprave Damjan Napast. Študije namreč kažejo, pravi, da bi bilo tako kopališče nerentabilno. Zato so s pod­jetjem Talum, ki je lastnik kopališča, pristopili k projektu izgradnje špor­tnega hotela na tem območju.

Hotel naj bi izkoristil nogometna igrišča NK Aluminij, ki so do zdaj že gostila številne nogometne repre­zentance, in vse povezal v objekt za priprave športnikov. Kot pojasnju­je Napast, iščejo investitorja, bančno okolje pa žal trenutno pri nas ni na­klonjeno gradnji turistične infrastruk­ture.

(Pre)drage terme in morje

Ne bazenov ne morja si s 500 evri plače ne more privoščiti Anka Horvat s Ptuja. “Karte za terme so predra­ge. Sicer pa me bazeni tako ne zani­majo, saj imam občutek, da se v isti kadi kopa sto ljudi. Tudi če rečejo, da je čisto in razkuženo. Jaz sem za morje, to je čudovito, to si želim, ampak ne gre,” razlaga Horvatova.

Na morju niso bili že več let. Vse več je tistih, ki si kart za kopanje v termah ali počitnic na morju ne morejo pri­voščiti. In ker javnih bazenov na Ptujskem že dolgo ni, iščejo možnost za brezplačno kopanje na divjih ko­pališčih v gramoznicah, v jezerih in v rekah. V zadnjih letih je ena bolj obiskanih še vedno delno delujoča gramoznica Pleterje na meji med obči­nama Kidričevo in Starše. Kljub opozorilom, da je kopanje prepovedano, se tam v vročih dneh v na pogled kri­stalno čisti vodi hladi tudi petsto ko­palcev.

“Strah nas je, da se bo zgodila kakšna nesreča. Vidljivost v vodi je precej slaba. Saj smo jih poskušali pre­ganjati, a je to na 30 hektarjih vodne površine skoraj nemogoče. Zato smo se raje odločili, da gremo v drugo smer, v spremembo namembnosti v turistično dejavnost,” začetek priza­devanj za ureditev športno-rekreacij­skega centra na tem območju opisuje Napast.

Gramoznico bodo uredili

Pri projektu so se zgledovali po lepo urejenem centru Schwarzlsee pri Gradcu v Avstriji, ki je tudi vedno bolj priljubljen počitniški cilj Štajercev s slovenske strani meje. Kot pojasnjuje Napast, je bilo zbiranje potrebne do­kumentacije dolgotrajno in naporno – tudi zato, ker gre za prvi tak projekt pri nas.

Na severnem delu gramoznice naj bi tako zgradili “wake park” s krožno vlečnico, prvo pri nas. Postaviti name­ravajo še pomole, zagotoviti gostinsko ponudbo in odpreti manjši kamp. Tre­nutno iščejo investitorje za ta 700.000 evrov vredni projekt, ki naj bi ga izpe­ljali v javno-zasebnem partnerstvu.

Občina tako namerava podeliti kon­cesijo za upravljanje gramoznice za 20 let. Do jeseni naj bi pridobili grad­beno dovoljenje. Interes investitorjev, tako na domačem kot na tujem trgu, pa po besedah Napasta nedvomno ob­staja. »99-odstotno sem prepričan, da bomo naslednje poletje v Kidričevem smučali na vodi,« je odločen direktor občinske uprave.

K projektu so pritegnili tudi občino Starše, ki namerava na seve­rozahodnem delu gramoznice urediti še kopališče. In kot pravi župan Bojan Kirbiš, računajo, da bodo lahko jeseni tudi oni začeli iskati vlagatelje, ki jih zanima ta del projekta. Ureditev gra­moznice pa v veliki meri pozdravlja­jo tudi prebivalci Kidričevega. “Če bi uredili gramoznico, bi se šli zagotovo kopat. Verjetno še raje kot v toplice, saj ga ni čez naravno kopališče,” zatrjujeta Danica in Miran Kureš iz Njiverc.

Terme od 30 do 40 evrov

Družinska vstopnica v Termah Ptuj, ki vključuje kopanje za dva odrasla in dva otroka, stane okroglih 40 evrov. Za popoldansko karto morajo od­rasli odšteti 11 evrov, otroci pa 7. Najceneje se lahko v zunanjih bazenih kopamo po 18. uri, in sicer odrasli za 8 evrov ter otroci za 5,50. Bioterme Mala Nedelja družinske vstopnice nimajo. Celodnevno kopanje družino z dvema otrokoma stane 33,50 evra. Popoldanska karta za odrasle stane 7,50 evra in za otroke 5,50. Najceneje se lahko kopamo po 19. uri, ko velja enotna cena 4,80 evra.

Hojka Berlič

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 30.6.2016

Vir: http://www.vecer.com


Kopališče v Kidričevem propada

junij 14, 2016

Za prvi dnevnik TV Slovenija, v ponedeljek, 13.6.2016, je mariborski studio in novinar Matej Korošec pripravil prispevek na temo zgodovine in trenutnega propadanja kopališča v Kidričevem.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-prvi-dnevnik/174410961


Poskusno in z vodo iz omrežja

marec 9, 2016

Te dni bo v gramoznici Pleterje začela delovati premična betonarna podjetja Tlakovci Podlesnik. Gramoznico bi domačini radi uredili v rekreacijsko območje

V občini Kidričevo, kjer so pred leti, tudi s prostovoljnimi akcijami do­mačinov, najprej očistili, potem pa v učilnico v naravi uredili gramoznico v Strnišču, se že nekaj let pripravljajo tudi na ureditev gramoznice Pleterje. Ta leži ob cesti med Kungoto in Brunšvikom in v poletnih mesecih je sre­čati okoličane, ki se tam kopajo, del gramoznice pa je še vedno aktiven in namenjen izkoriščanju gramoza.

Rekreacija z naravoslovjem

“V delu te gramoznice želimo uredi­ti rekreacijsko-turistično območje, vzhodni del pa nameniti tudi naravo­slovnemu izobraževanju. Pri spreje­manju občinskega prostorskega načrta smo načrtovane dejavnosti že vnesli v sprejete načrte, poskrbeli za izdelavo vseh strokovnih podlag in dovoljenj, zdaj pripravljamo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, imamo tudi vodno dovoljenje, ki nam omogoča načrtovane posege v prostor in izko­riščanje vode za športne namene. Zato ne razumemo ravnanja tistih, ki so tod dovolili postavitev premične betonar­ne – in to en meter nad podtalnico, za katero vemo, da je vir pitne vode, s katero se oskrbuje velik del Dravske­ga polja z okolico;” razlaga Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, in poudarja, da v občinskih prostorskih načrtih ni predvidena postavitev betonarne, pa četudi je ta premična.

Vprašanje delovanja betonarne v gramoznici, kjer naj bi bila v pri­hodnje rekreacija tudi dovoljena, je postalo aktualno po tem, ko je na do­mnevno sporno delovanje premične betonarne podjetja Podlesnik opozo­ril anonimni občan, ki je prepričan, da to pomeni zastrupljanje vodovarstve­nega območja.

Ministrstvo: Lahko brez dovoljenja

Kako je z dovoljenji in ali lahko delo­vanje premične betonarne tudi zares vpliva na okolje, srno preverili na mi­nistrstvu za okolje in prostor, kjer pojasnjujejo: “Betonarna potrebuje okoljevarstveno dovoljenje za emi­sije v zrak, če znaša kapaciteta proi­zvodnje več kot 100 kubičnih metrov na uro, betonarna Podlesnik v Ple­terju pa ima kapaciteto 40 kubičnih metrov na uro. Okoljevarstvenega dovoljenja taka betonarna ne potre­buje, prav tako ne dovoljenja za od­padne vode, saj voda na tej lokaciji ne ponika. Odpadne vode, ki nastajajo pri pranju betonarne, se namreč zbi­rajo v dveh vodotesnih betoniranih usedalnikih in se ponovno uporabijo pri proizvodnji betona. Usedline zavezanec odvaža na lokacijo na Pobrežju, kjer ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov,” so v odgovo­ru zapisali na okoljskem ministrstvu ter dodali, da “za obratovanje betonar­ne v gramoznici Pleterje, ki se nahaja na tretjem vodovarstvenem območju zaščite podtalnice Dravsko-Ptujskega polja, podjetnik tudi ne potrebuje vo­dnega soglasja”.

Obenem na ministrstvu ugotavlja­jo, da zavezanec nima vodnega dovo­ljenja za rabo vode, zato se zoper njega vodi prekrškovni postopek. Konec lanskega leta je izreden inšpekcijski pregled v gramoznici Pleterje opravil okoljski inšpektor, ki zaključuje, da je bilo “iz predložene dokumentacije za postavitev betonarne s strani inve­stitorja in preverbe dejanskega stanja na terenu nedvoumno ugotovljeno, da gre v danem primeru za postavitev mobilne tehnološke naprave za pripravo betonov, ki, glede na določ­be, ni objekt oziroma stavba, ki bi bila povezana s tlemi na stalno določenem mestu in zato inšpektor nima zakon­ske osnove za izrek kakršnegakoli in­špekcijskega ukrepa”.

Podlesnik čaka na vodno dovoljenje

“Ko smo začeli postavljati betonar­no v gramoznici Pleterje, nas je ki­dričevski župan poklical in zahteval takojšnjo odstranitev. Nastopil je na­padalno in zagrozil, da bo našo gospodarsko dejavnost na tem mestu preprečil. Mi smo premično betonar­no, ki naj bi začela poskusno obra­tovati konec tega tedna, postavili izključno v namene dobave betonov v projektu gradnje avtoceste Dra­ženci-Gruškovje. Inšpekcijske službe glede postavljene betonarne niso ugo­tovile nobenih kaznivih dejanj, tudi gradbeni inšpektor je postopek zoper naše podjetje ustavil, saj je ugotovil, da pridobitev gradbenega dovoljenja za mobilno betonarno ni potrebna, vodno dovoljenje pa je že od lanske­ga leta v postopku pridobivanja, do takrat nam bo vodo dovažalo Pro­stovoljno gasilsko društvo Miklavž. Inšpektor Inšpektorata za okolje in prostor je ugotovil, da tudi okolje­varstvenega dovoljenja betonarna ne potrebuje,” razlaga Rok Podlesnik iz podjetja Tlakovci Podlesnik. “V gramoznici Pleterje delujemo na podlagi sklenjene 20-letne koncesijske pogod­be in dodeljene koncesije, ki določa letno dovoljeno količino izkopanega materiala, rudarsko koncesnino bomo plačevali na osnovi izkopane količi­ne, in sicer državi in občini Kidriče­vo, občini plačujemo še odškodnino za obremenitev okolja, ki znaša polo­vico koncesnine, na nas je tudi plači­lo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Dejavnost betonarne nikakor ni strupena, to je zaprt sistem, brez izpušnih plinov, nafte ali kakr­šnihkoli drugih negativnih vplivov na okolje. Betonarna je samo mešalni stroj, ki pesek, cement, vodo in dodat­ke zmeša v beton. Zemljišče, na kate­rem betonarna stoji, je stavbno, poleg tega spada v eksploatacijsko območje, kjer je predvideno črpanje mineralnih surovin. Občina Kidričevo je v svojih prostorskih aktih predvidela postavi­tev betonarne na tem območju, kjer je že pred leti tudi stala betonarna propadlega podjetja MTB.«

Rekreacijsko po avstrijskem vzoru

“Sredi marca se bo iztekel razpis, s katerim občina išče potencialne zaseb­ne partnerje, ki bi sanirali sedanjo gramoznico, poskrbeli za ustrezno in­frastrukturo ter nato tudi upravljali zgrajeno infrastrukturo v gramoznici, kjer se poleti že zdaj zbirajo vodne osvežitve željni obiskovalci. To sicer tre­nutno počnejo na lastno odgovornost, saj je gibanje na tem območju ome­jeno,” pojasnjuje Damjan Napast, direktor kidričevske občinske uprave, ki dodaja, da imajo v občini ogromno gramoznic, ki so v preteklosti služile kot ilegalna odlagališča odpadkov, zdaj pa bi želeli tovrstno početje preprečiti prav z novimi dejavnostmi: “Sami denarja za tovrstne investicije nimamo, zato iščemo zasebnike, ki bi bili pripravljeni vlagati v skupne projekte, tako naj bi v gramoznici Pleterje postavili kamp, uredili parkirišča, poskrbeli za varno kopanje in postavili vlečnico na vodi. Zamišljamo si urejanje, kot ga poznajo v sosednji Avstriji, za omenjeno investicijo pa bi zasebni investitor potreboval – po naših predvidevanjih – dober milijon evrov.”

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/poskusno-in-z-vodo-iz-omrezja-6194708