Športno-rekreacijski center Pleterje bo odprt maja

november 16, 2018

Po osmih letih prizadevanj so se dela v gramozni jami v Pleterjah končno začela in so trenutno v polnem teku. Nastajajoči Športno-rekreacijski center Green Lake že ima skoraj dokončane tribune ob prireditvenem prostoru, postavlja pa se tudi žičnica za smučanje in deskanje na vodi. Gradbena dela bodo predvidoma končana aprila, v maju prihodnje leto pa je planirano odprtje.

Že pred objavo javnega razpisa je Občina Kidričevo sprejela OPPN in pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo, kasneje pa je v korist koncesionarja – konzorcija podjetij Športno rekreacijski center – ustanovila stavbno pravico na delu parcel, kjer bo potekala izgradnja projekta. Po pogodbi koncesija traja 25 let, investicija koncesionarja pa je ocenjena na 1,7 milijona evrov. »V izgradnji tega kompleksa smo videli priložnost, zato smo se na razpis prijavili kot konzorcij treh podjetij. Na enem mestu bomo tako poskrbeli za pestro športno dogajanje, investicijo pa bomo izvedli v treh fazah,« pojasnjuje Martin Turk, direktor Cestnega podjetja Ptuj, ki je eno od partnerskih podjetij. V konzorciju sta še podjetje Betonarna Kuhar in podjetje CWS Cablesistems.

Do odprtja, ki bo predvidoma maja, bo postavljena 420-metrska žičnica za smučanje in deskanje na vodi za šest obiskovalcev hkrati, urejeno bo območje za kampiranje za približno 70 šotorov ter parkirišče za postavitev 10 avtodomov, prireditveni prostor s tribuno za 1400 obiskovalcev, igrišče na mivki, otroško igrišče, fitnes na prostem, sprehajalne poti, parkirišča, postavljeni bodo sanitarni prostori in recepcija za kamp, gostinski obrat s hrano in pijačo ter razgledni plato.

Več v Štajerskem Tedniku

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13191-kidricevo-sportno-rekreacijski-center-pleterje-bo-odprt-maja

Več o novinarski konferenci:

V Kidričevem danes novinarska o poteku izgradnje centra Green Lake

V prostorih Občine Kidričevo bo danes ob 10.30 uri novinarska konferenca na temo Aktivnosti izgradnje Športno rekreacijskega centra Green Lake. Aktivnosti izgradnje in načrte po odprtju sodobnega Športno rekreacijske centra v Pleterjah bodo javnosti predstavili predstavniki družbenikov podjetja Športno rekreacijski center Pleterje in župan Občine Kidričevo Anton Leskovar.

Izgradnja Športno rekreacijskega centra Green Lake je namreč v polnem teku. Skoraj dokončane so tribune ob prireditvenem prostoru, postavlja pa se tudi žičnica za smučanje in deskanje na vodi, so med drugim zapisali v izjavi za javnost. Nadaljujejo se gradbena dela, ki bodo končana aprila 2019, v maju prihodnje leto pa je planirana otvoritev Športno rekreacijskega centra Green Lake, kar bo nedvomno velika pridobitev za širšo okolico in obogatitev turistične in športno-rekreacijske ponudbe Občine Kidričevo.

Na enem mestu bo poskrbljeno za pestro športno in kulturno dogajanje

Športno rekreacijski center Green Lake bo edini tovrstni center v Sloveniji, saj bo na enem mestu poskrbljeno za pestro športno in kulturno dogajanje, namenjeno različnim starostnim in interesnim skupinam. Vsakodnevno športno dogajanje na vodi, ob vodi ter zabavni in kulturni dogodki bodo omogočali kvalitetno preživljanje prostega časa in nudenje sprostitve ter zabave v neokrnjeni naravi vsem prebivalcem Podravja in obiskovalcem iz celotne Slovenije ter tujine.

Prostor za kampiranje bo omogočil postavitev 70 šotorov, parkirišče za 10 avtodomov

Do odprtja bo postavljena 420 metrska žičnica za smučanje in deskanje na vodi, ki bo omogočala smučanje ali deskanje na vodi šestim obiskovalcem hkrati, urejeno bo območje za kampiranje za postavitev približno 70 šotorov in nekaj že postavljenih šotorov ter parkirišče za postavitev 10 avtodomov, prireditveni prostor s tribuno, ki sprejme med 1300 in 1400 obiskovalcev, igrišče na mivki, otroško igrišče, fitnes na prostem, sprehajalne poti, parkirišča, postavljeni bodo sanitarni prostori in recepcija za kamp, gostinski obrat s hrano in pijačo ter razgledni plato.

Sprostitve in zabave v neokrnjeni naravi bodo deležni obiskovalci od spomladi prihodnje leto, ko center tudi uradno odprt za obiskovalce.

Občina Kidričevo že zaključila s svojim delom pri izgradnji

Že pred objavo javnega razpisa je Občina Kidričevo sprejela OPPN in pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo, kasneje pa je v korist koncesionarja – konzorcija podjetij Športno rekreacijski center ustanovila stavbno pravico na delu parcel, kjer bo potekala izgradnja projekta. Po koncesijski pogodbi koncesija traja 25 let, investicija koncesionarja pa je ocenjena na 1.700.882,80 EUR. Občina je že zaključila z svojim delom pri izgradnji, vložek pa znaša 91.000 evrov za ureditev vse potrebne dokumentacije ter 150.000 evrov za ureditev vodovoda in kanalizacije.

Do leta 2021 predvideno odprtje urejenega kopališča

Po zaključeni prvi fazi gradnje se v obdobju med letom 2020 in 2021 predvideva odprtje urejenega kopališča, postavitev bara v kampu ob kopališču ter postavitev druge vlečnice za smučanje in deskanje na vodi. V tretji fazi projekta med letoma 2022 in 2024 je predvidena postavitev 10 mobilnih hišk, 10 lux šotorov in širjenje postajališč za avtodome za dodatnih 20 mest.

Vir: http://spodnjepodravje.si/v-kidricevem-danes-novinarska-o-poteku-izgradnje-centra-green-lake/

Advertisements

Njegovo veličanstvo asfalt

oktober 25, 2018

Te dni je po deželi začela pustošiti četrta predvolilna kampanja v zadnjih dvanajstih mesecih. Po dveh krogih predsedniške kampanje in junijskih parlamentarnih volitvah nas čez slab mesec namreč čakajo lokalne.

Kaj to pomeni v praksi? Denimo to, da bodo zapriseženi kulturni ignoranti začeli obiskovati teatre in odpirati knjižnice. Tisti z dokončano poklicno šolo bodo mlade prepričevali o pomenu znanosti in izobraževanja.

Prislovični tečneži bodo po ulicah nasmejani prežali na volivce, da bi jih spomnili, kako na glasovalnem listku velja obkrožiti prav njih. Speči profili na družbenih omrežjih pa se bodo prebudili in začeli obveščati, kako posamezni kandidat vidi razvoj svoje občine … skratka, začenja se veselica.

Novi kandidati se bodo kampanje lotili s koncepti razvoja občine, a bodo precej verjetno padli na nos. Niso namreč koncepti tisto, zaradi česar volivci obkrožijo to ali ono ime. In to župani, ki si to želijo ostati, zelo dobro vedo.

Nič ne bo volivca prepričalo bolj kot simfonija težke gradbene mehanizacije, ki vrta, koplje, zida, podira in predvsem polaga metre novega asfalta. Poleti ga je v Belgiji pred lokalnimi volitvami menda zmanjkalo, tudi pri nas se je močno podražil in ga je težko dobiti, pravijo gradbinci. Pot do src lokalnih volivcev je pač asfaltna in ne makadamska.

To je, vidite, to: za nov mandat lahko kandidira župan, ki ga ves mandat ni bilo nikjer, ali nevzgojeno teslo, ki čas namesto v službi preživlja na sodiščih, a na koncu bo znova zmagal, ker bo tik pred volitvami odprl kakšen vrtec, odsek ceste, knjižnico, bazen ali park. Lahko tudi vse našteto.

Izzivalcem tako ne ostane veliko manevrskega prostora, lahko le opozarjajo, da so v neenakopravnem položaju, da je župan lopov in da je škodljiv. Na koncu bodo odločili metri pločnika in kanalizacijskih cevi. Če jih bodo servirali na posteljici iz brezplačnih kalamarov in čevapčičev ob glasbeni spremljavi klap in trubačev, uspeh skoraj ne more izostati. Pretiravamo? Počakajte na večer 18. novembra.

Antiša Korljan, Studio City

Vir: http://www.rtvslo.si/kolumne/njegovo-velicanstvo-asfalt/469645


Mednarodni dan starejših v Kidričevem

september 27, 2018

Prvi oktober je mednarodni dan starejših, v enoti Kidričevo bomo v okviru tega, v tem tednu organizirali različne dejavnosti.

Ponedeljek 1. oktober: da boste začutili utrip našega Doma se bomo skupaj sprehodili po našem domu, na razpolago vam bomo med 10.00 in 16.00 uro za podrobna informacije različni strokovni delavci doma.

Medgeneracijske delavnice z osnovno šolo Borisa Kidriča v Kidričevem s pričetkom ob 10.00 uri – na temo »Spomnimo se starih iger«.

Torek 2. oktober: športne igre stanovalcev enot Doma Ptuj, ki bodo potekala v enoti Muretinci

Sreda 3. oktober: sodelovanje naše pevske skupine na Reviji pevskih zborov socialno varstvenih zavodov v Hočah.

Četrtek 4. oktober: kuhanje slivove marmelade po babičinem receptu od 10.00 ure naprej.

Petek 5. oktober: kostanjev piknik s pričetkom ob 10.30 uri.

Lepo povabljeni v našo družbo!

Dom upokojencev Ptuj, enota Kidričevo


Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, na 27. redni seji občinskega sveta

julij 27, 2018

Gospod Slavko Krajnc  je predlagal, da bi v bodoče, ko se bo planirala čistilna akcija, le ta uskladila z morebitnimi drugimi dogodki. Letos je bila ta planirana na isti dan, kot je bilo praznovanje Osnovne šole Kidričevo in je zaradi tega bila udeležba nizka.

Odgovor: V prihodnje bomo naredili več na koordinaciji posameznih inštitucij.

Drugo, ali je občina pristopila k podpisu pogodbe  obrambe proti toči.

Odgovor: Občina vsako leto sodeluje v sistemu obrambe proti toči.

Tretje, glede na to, da smo se že pogovarjali o novi celostni podobi plakatnih mest ob dejstvu, da se približujejo volitve ga zanima, ali je celostna pogodba narejena in kako je z realizacijo novih plakatnih mest.

Odgovor: Nova plakatna mesta so že bila nameščena v Pleterjah in Jablanah.

Četrtič, predlagal je, da se pristopi h košnji trave ob cestah.

Odgovor: Košnja je bila v skladu s terminskih planom opravljena. Zaradi velikosti občine se v roku 10 dni pokosi celotno območje.

Gospod  Branko Valentan: je vprašal ali je bila občina obveščena s strani Ministrstva za obrambo, da se bo ponovno pričelo s streljanjem na strelišču v Apačah.

Odgovor: Obvestila občina ni prejela.

Drugo Predlagal je, da Ministrstvo za obrambo sofinanciranja preplastitev ceste v Apačah, saj jo tudi souporablja.

Odgovor: Žal vojska ne razpolaga s sredstvi za sofinanciranje infrastrukture.

Gospod Danilo Lendero je opozoril, da se je začel okoli  kanalizacijskih jaškov odpirat asfalt.

Odgovor: Bil je opravljen terenski ogled in problematični jaški bodo sanirani.

Gospa Anja Rajher  je podala pobudo, da bi se podhod v Kidričevem uredi tako, da bi se odstranili grafiti. Prav tako je z grafiti pobarvana fasada športne dvorane. Pregledajo pa se naj tudi drugi javni objekti, in se grafiti odstranijo.

Odgovor: Grafiti bodo odstranjeni.

Gospod Srečko Lah je vprašal, ali je občinska uprava poslala pripombo glede namena zapiranja pogodbene pošte v Cirkovcah in ali je prejela kakšen odgovor. Bliža se namreč 1. 6., ko bi naj pogodbeno pošto v Cirkovcah ukinili.

Odgovor: Občina je v skladu s sprejetim sklepom občinskega sveta podala negativno mnenje, ki ne zadrži zapiranja pošte. S 1. 8. se uvaja t.i. pismonoška pošta.

Drugo, zanima ga tudi glede sanacije muzeja v Starošincah.

Odgovor: Pridobili smo predračun za sanacijo v višini 27.328 EUR, kar presega razpoložljiva sredstva.

Gospod Milan Strmšek  že na nekaj sejah je povedal, da je v Šikolah na zemljišču KZ Sloga odprtina in prosi, da se to asfaltira.

Odgovor: Sanacija bo v kratkem opravljena.

Gospod Slavko Krajnc  je predlagal, da se od Mercatorja do Taluma uredi kolesarska pot, s talnimi označbami in prometno signalizacijo.

Odgovor: Občina se skupaj z ostalimi občinami v Sp. Podravju pripravlja na razpis za izbiro projektanta, ki bo predpisal ukrepe na celotni trasi Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk. V naslednjem letu bomo lahko generalno pristopili k urejanju kolesarskih poti.

Vir: http://www.kidricevo.si


Klepet v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo

maj 11, 2018

V petek, 20. aprila 2018, smo člani Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo v društvenih prostorih pripravili dogodek z naslovom Klepet v knjižnici. Ker društvo letos praznuje 70-letnico delovanja, si člani prizadevamo obuditi in zabeležiti že marsikatere pozabljene spomine na kulturno dogajanje v našem kraju. Kot je uvodoma že povedala predsednica društva ga. Majda Klemenčič Vodušek, se žal v uvodnih 50 letih delovanja društva ni vodil arhiv dogajanja, zato bi bila potrebna temeljita raziskovalna ali diplomska naloga, ki jo prepuščamo še našim zanamcem. S povabljenimi gosti smo v snemanem pogovoru poskušali razjasniti in obuditi dragocene spomine, uskladiti datume in osebnosti, ki so zaznamovale delovanje DPD Svobode Kidričevo. Posnete podatke bomo uporabili v priložnostni publikaciji ob praznovanju naših 70 let.

Že v zborniku 60 let DPD Svoboda Kidričevo, ki je izšel ob 60. jubileju, sta v intervjuju obujala spomine na njuno udejstvovanje in delovanje društva, častna člana društva, g. Franc Vreže in g. Anton Banko. V zborniku je tudi kratek zgodovinski oris delovanja društva v prvih petdesetih letih, predstavljene pa so sekcije društva zadnjih 10 let.

In kaj so nam v klepetu zanimivega povedali naši gostje, člani in kulturni zanesenjaki:

Čeprav Rajko Topolovec v svoji knjigi z naslovom Kidričevo, kraj prišlekov, navaja, da je bilo proletarsko Kidričevo  že od samega začetka kulturno naselje in da je že leta 1947 bilo  ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško društvo Strnišče, ki se je leta 1952 preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Svoboda, so se zbrani strinjali, da podatek leto 1947 verjetno ne drži. Tudi sekcija pevski zbor je v raziskovanju ob petdesetletnici v svojem zborniku navedli letnico ustanovitve leto 1948, kot nam je predstavil g. Boris Urbančič član MPZ Talum Kidričevo. Iz ekonomskih razlogov sta sekciji godba na pihala v letu 1962 in moški pevski zbor v letu 1979 prešli iz okrilja DPD Svobode pod takratno Tovarno aluminija in glinice (TGA). Godbeniki in pevci so bili aktivni na vsaki proslavi, izvedli pa so veliko domačih in tujih gostovanj. V arhivu društva smo našli zahvale, priznanja, spomine, diplome pevskega zbora, katere smo tudi priložnostno razstavili v knjižnici.

Najdlje sežejo spomini g. Maksa Jabločnika, ki se spomni, da je prišel v Kidričevo leta 1949 in da je takrat kulturno in športno društvo spadalo pod sindikat takratne TGA. Spominja se dramske skupine, delovanja g. Černeta, g.Vrežeta, g. Lipuša,  sam pa je bil aktiven kot pevec moškega in mešanega pevskega zbora, kasneje pa je bil kratek čas tudi podpredsednik in predsednik društva. V svojem pripovedovanju se mu je najbolj vtisnil v spomin koncert v Pragi.

Branko Tonejc se med leti 1953 do 1960 spominja delovanja godbe na pihala – pleh muzike, majskih budnic med bloki, pevskega zbora, ki je bil redno na proslavah in veliko koncertov. Spominja se delovanja dramske sekcije, veliko so nastopali doma in gostovali v okolici. Sam je sodeloval tudi v dramski sekciji. V njegovem času je bila zelo aktivna lutkovna sekcija, ki je bila v kletnem prostoru prvega bloka. Dejavnosti so se odvijale najprej v zgradbah okrog gradu (šola, knjižnica), kasneje se knjižnica preseli v prizidek samskega bloka, nato v prostor v prvem nadstropju stare občinske zgradbe. Ostale sekcije so imele svoje prostore za delovanje in druženje po kleteh v blokih. Spomni se tudi delovanja fotokluba, ki pa ni bil pod okriljem društva, uspešno so igrali tudi šah. Društveno delovanje in posamezniki, predvsem prosvetni delavci, so s podmladki delovali v šoli. Iz delovanja in druženja otroških pevskih zborov in folklornih skupin (Pionirski festivali) so nastali zametki za kasnejše območne revije. V dvorani, današnjih upravnih prostorih Revitala, je bil velik oder na katerem so se zvrstili številni dogodki, proslave in nedeljske filmske matineje, ki so jih organizirali dramska, lutkovna in kino sekcija.

O knjižnični dejavnosti se je obudila spomine tudi ga. Mira Jevšovar, ki je v svojem dijaškem času nadomeščala in pomagala ga. Katici Stupan. Vodili so se kartončki in spiski knjig. Ker še v šoli knjižnica ni delovala, so izposojo vršili šolarji, ki so za izposojo tako kot zamudnino morali plačati. Knjižnica je bila vedno dobro obiskana.

O folklorni skupini je spregovoril g. Martin Ozmec in poudaril, da so za svoje nastope  pridobili gorenjsko narodno nošo, veliko so nastopali in leta 1969, ob otvoritvi Hidroelektrarne Zlatoličje so sprejeli takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Najbolj uspešni so bili v času vodenja ga. Marije Visenjak.

Pavla Gombač se spominja prvega občnega zbora Svobode Kidričevo in pravi, da je bila kino dvorana nabito polna. Tudi prva proslava v dvorani, v času, ko je začela tovarna delovati, je bila polna, Svoboda pa je bila pokrovitelj programa. Kljub spominom ali nespominu, se ji zdi zanimiv pojav, da so ljudje z vseh koncev sveta prihajali sem. Čeprav so bile velika večina delavske družine, so čutili potrebo in željo, se kulturno-umetniško udejstvovati in se družiti. Ta potreba človeka je tako elementarna, da ljudje želijo videti kaj lepega, dobrega, zabavnega, smešnega; saj takrat televizije še ni bilo. Spominja se, da je tudi Svoboda imela kasneje prvo televizijo, v samski blok so jo hodili gledat. Takrat je bilo v novem kraju, kot je Kidričevo, ki je nastajalo med in po vojni, vse v nekem pričakovanju, da bo boljše, da bo lepše, da bomo nekaj ustvarili. Če bi danes nastajal ta kraj, bi nastajal drugačen kraj, saj bi bile drugačne potrebe. Pozdravlja zanesenjaštvo društvenih članov, ki se trudijo ohraniti knjižnico in bralno kulturo. Vse kar pa je bilo, pa je seme nekje le pustilo, ker tako gre v ljudeh, pa četudi greš v druge kraje se tega spominjaš in to pripoveduješ naprej. Tako nastane tisto največje izročilo – ljudsko blago, ki je nevidno, ima pa svoje korenine, svoje temelje. Kidričevo ohranja duh kraja in duh časa ohranja Kidričevo. To je neprimerljivo, kako svet hiti in živi, ampak kulturno umetniško življenje se še vedno goji, čestitke tistim, ki ga še držijo, in verjetno ne bo nikoli umrlo. Ker potreba po lepem najbrž v človeku nikoli ne umre.

O potrebi društvenega kulturnega življenja, ohranjanju ljubiteljske kulture, o modelu, ki bi ga morali širiti iz svoje prakse slovenski kulturni zanesenjaki v svetu, je spregovorila tudi ga. Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj in urednica zbornika ob letošnji 60-letnici delovanja zveze, v katerem najdemo pregled podatkov delovanja društev na širšem ptujskem področju. Poudarila je,  da so v preteklosti  Družbeno-politične organizacije vedno spodbujale kulturno-umetniško dogajanje in druženje, danes pa jo skrbi, da žal tega ni več.

Ga. Majda Klemenčič Vodušek je spregovorila tudi o izvoru, ustanovnem kongresu Delavsko-prosvetnega društva Svoboda v Trbovljah iz leta 1953, o pomenu imena Svoboda in ohranjanju tega imena. Naše DPD Svoboda je bilo prvo v našem okraju.

Gostje so ob koncu poudarili pomen  ustnega izročila, obujanja spominov in zapisov le-teh. Da se vodijo arhivi, posnetki, zapisi o življenju nekoč in danes za naše zanamce.

Če se vam v domačih arhivih skrivajo fotografije, zapisi, listine, če bi radi z nami delili spomine o kulturnem življenju v Kidričevem preteklega stoletja ali se aktivno vključili v sekcije našega društva, se v času ponedeljkovih uradnih ur oglasite v naših društvenih prostorih, v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo (v pritličju stare občinske zgradbe), kjer bomo z vami z veseljem poklepetali, sodelovali in soustvarjali.

Po posnetku povzela: Aleksandra Vidovič

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/drustva/klepet-v-knjiznici-dpd-svoboda-kidricevo.html


V Kidričevem sprožili ogorčenje z odstranitvijo ostanka spomenika Borisu Kidriču

april 17, 2018
Zavod za varstvo kulturne dediščine je podal prijavo inšpektoratu

Občina Kidričevo je pred nekaj dnevi začela urejati območje, kjer načrtujejo spominski park, a pri tem naletela na ogorčenje javnosti, ker so ob urejanju odstranili ostanek spomenika Borisu Kidriču. Zavod za varstvo kulturne dediščine je podal prijavo inšpektoratu, župan pa pravi, da gre le za šum v komunikaciji in da se skulptura po čiščenju vrača v park.

Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika, zato smo podali prijavo na inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine,” so po poročanju časnika Večer povedali na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Spomenik okrnjen že pred sedmimi leti

Nad dogajanjem je presenečen tudi kipar Viktor Gojkovič, ki je izdelal spomenik, odkrit leta 1972. Njegova hči Janja Gojkovič je v javnem pismu opozorila, da je bil spomenik okrnjen že pred sedmimi leti, ko so neznanci odstranili portretno doprsje Borisa Kidriča.

Spomenik ni bil z repliko nikdar saniran. Že ta odločitev lokalne oblasti, torej neupoštevanje spomenika kot celote in posledično večletno umanjkanje saniranja, je zelo vprašljiva in seveda problematična,” se je protestu pridružila ljubljanska Moderna galerija kot matični javni zavod za umetnost 20. in 21. stoletja.

Ostale dele spomenika – podstavek in spremljajočo abstraktno skulpturo – je občina dala odstraniti pred dnevi v sklopu urejanja načrtovanega spominskega parka.

Upajo, da bo javni spomenik saniran z repliko

“Kakšna bo usoda spomenika nam kljub nekaterim izjavam ostaja neznanka, četudi dobro vemo, da mora biti vključena v prostorski načrt. Vsi skrbimo za vse oblike dediščine oziroma za naravno in kulturno dediščino nasploh. Tako nalaga ustava Republike Slovenije,” so opozorili v Moderni galeriji, kjer upajo, da bo javni spomenik saniran z repliko in ohranjen kot celota “na ustreznem mu javnem mestu”.

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je pojasnil, da so skulpturo strokovno odstranili in odpeljali na čiščenje. “Potem pride nazaj v park, ki ga bomo na novo uredili. Sicer ne bo postavljena na isto mesto kot doslej, ker to ni možno, a bo postavljena nazaj v parku,” je povedal.

“Ves postopek smo peljali skupaj z zavodom za varstvo kulturne dediščine Maribor. Oni so nam predlagali to lokacijo, ker je naselje Kidričevo spomeniško zaščiteno. Januarja smo imeli javno predstavitev, okroglo mizo s predstavitvijo načrta krajinskega arhitekta Boštjana Vaude, sprejet je bil sklep na občinskem svetu. Vse je potekalo po načrtih, zdaj, ko se je park začel urejati, pa je nemir,” je še pojasnil.

Doprsni kip stoji pred upravno stavbo podjetja Talum

Poudaril je, da kipa Borisa Kidriča na tem mestu že dolgo ni več. “Doprsni kip Borisu Kidriču stoji pred upravno stavbo podjetja Talum, tukaj pa sta ostala podstavek in aluminijasta skulptura v obliki drevesa. In ta bo ostala,” je zatrdil.

Na zavodu za varstvo kulturne dediščine po njegovih besedah priznavajo, da je prišlo do nesporazuma. Napako priznava tudi župan. “Je pa res, da smo na občini storili napako, da jih nismo obvestili o začetku del, da bi bili oni prisotni pri strokovni odstranitvi spomenika. Vsekakor pa jih bomo povabili zraven, ko bomo postavljali nazaj spomenik, in sicer tako zavod za varstvo kulturne dediščine kot kiparja Gojkoviča,” je orisal prihodnje poteze občine.

Spomenik padlim ruskim vojakom

Spominski park, ki ga nameravajo urediti še letos, bo namenjen žrtvam vseh vojn. Med drugim naj bi tu stal spomenik padlim ruskim vojakom, za katerega se zavzema rusko veleposlaništvo v Sloveniji. “Delamo na dolgi rok. Sam se z likom Borisa Kidriča, njegovo osebnostjo ali dejanji sploh ne obremenjujem,” je še pristavil Leskovar.

N. Š.
Vir: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/v-kidricevem-sprozili-ogorcenje-z-odstranitvijo-ostanka-spomenika-borisu-kidricu/452241
Več o tej temi:
https://www.delo.si/kultura/razno/obcina-kidricevo-odstranila-kidricevo-obelezje-javnost-ogorcena.html
https://www.tednik.si/tednik/30-spodaj-rotator-desno/10390-kidricevo-kidric-pokopan-65-let-a-se-vedno-dviguje-prah-in-sproza-vihar
http://www.levica.si/kidricevo-nedopustna-odstranitev-spomenika-in-zabrisovanje-zgodovine/
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/30-spodaj-rotator-desno/2265-kidrica-so-ukradli-skulpturo-pa-odzagali

Sporna odstranitev kipov v bodočem parku spominov v Kidričevem

april 16, 2018

Občina brez vednosti ZVKDS odstranila spomenika. Dejanje nerazumljivo tudi za avtorja kipov Viktorja Gojkoviča

Akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču aktualno dogajanje v Kidričevem ni niti malo všeč: “Ne vem, kdo je odločil, da se ostanek spomenika Borisu Kidriču odstrani. In ne vem, kaj na občini mislijo narediti s skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde, ki je predstavljala tukajšnjo glavno industrijo. Oboje je bilo v središču Kidričevega postavljeno pred 45 leti – in to so ljudje plačali in je v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.” Dodaja, da ga kot avtorja obeh obeležij nihče nikdar ni povprašal za kakšno mnenje: “Doprsni kip je bil odstranjen že pred sedmimi leti. In nisem prepričan, da je šlo za krajo, pač pa za premišljeno dejanje, ker pač spomenik nekomu ni bil pogodu. Tudi nedavna ponovna skrunitev kaže na to.”

Nad preteklost z brisanjem?

Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri v Kidričevem veliko razpravljali o tem, da bi kraj preimenovali. A je obdržal svoje ime, so pa na predlog župana in s podporo občinskega sveta leta 2015 iz naziva osnovne šole izbrisali ime Borisa Kidriča. Denar za spomenik, ki je do leta 2011 stal na mestu, kjer je zdaj občina Kidričevo začela urejati spominski park, so zbrali krajani s samoprispevkom, velik delež je prispevala takratna Tovarna glinice in aluminija, ki se je od leta 1953 prav tako imenovala po Borisu Kidriču (1912-1953), prvem predsedniku slovenske vlade.

“Naše zgodovinsko društvo je iz vsega dogajanja odrinjeno. Od lanskega januarja nismo bili več povabljeni na noben sestanek, povezan z urejanjem spominskega parka in s postavitvijo spomenika ruskim vojnim ujetnikom ter ruskim kadetom, ki so po ruski državljanski vojni našli zatočišče v Strnišču. Občina se glede vsega sama dogovarja z ruskimi predstavniki – in kolikor vemo, naj bi spomenik stal v tem parku. Na edinem sestanku, ki smo ga imeli januarja 2017, sem predlagal, da se spomenik ruskim kadetom postavi v bližini dvorca Sternthal, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno poveljstvo taborišča, ali pa na lokacijo taborišča ruskih vojnih ujetnikov. Prav tako Zgodovinsko društvo Kidričevo ni nikoli dalo predloga za postavitev parka spominov. Tudi o rušenju spomenika Borisu Kidriču nismo ničesar vedeli in se s tem ne strinjamo. O tem tudi na predstavitvi dokumentacije parka spominov, kolikor se spomnim, ni bilo govora. Osebno sem proti rušenju spomenika Borisu Kidriču ter tudi rušenju kateregakoli drugega spomenika ali objekta, povezanega z našo zgodovino. V tej smeri smo člani društva pred leti dali pobudo za zavarovanje treh objektov nekdanjega taborišča v Strnišču iz druge svetovne vojne in bili uspešni,” razlaga Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, ki deluje že pet let, a kot poudarja Pulko, sodelovanja z županom niso uspeli vzpostaviti.

“Osebno mi nikakor ni všeč, kar se dogaja, saj dejanja, kot je zdajšnja odstranitev spomenikov, nikakor ne vodijo v spravo in sožitje ter ohranjanje spominov, kar naj bi novi park predstavljal. To, kar se dogaja zdaj, je svojevrsten vandalizem in po mnenju nas, zgodovinarjev, bi morali ohraniti obe Gojkovičevi upodobitvi. Žal so zdaj oboje odstranili,” dodaja Pulko.

Župan: delamo po dogovoru

Župan Kidričevega Anton Leskovar pravi, da park, ki so ga te dni začeli urejati delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, še nima končnega imena: “Sam bi si želel, da je to park, ki bo združeval naše ljudi vseh generacij. Nikakršnih sporov si ne želim. Mi smo zdaj začeli urejanje, kot je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi v začetku leta in po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Nič samosvojega ne počnemo. A dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več in so to leto neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo. Ker so spomenik Borisu Kidriču pred svojo upravno stavbo postavili v podjetju Talum, menim, da je spomin ohranjen. Skulpturo iz aluminijastih cevi pa bomo očistili in postavili nazaj v urejeni park. Tja bomo v prihodnje postavili še kak spomenik.”

Leskovar dodaja, da so za ureditev parka – ta naj bi zaživel že v času letošnjega občinskega praznika konec junija – iz občinskega proračuna namenili 100 tisoč evrov: “Z Novo ljubljansko banko smo se dogovorili za odkup 20 arov zemljišča po ceni 16 evrov za kvadratni meter in DDV, ostali denar bomo namenili za urejanje parka, kjer bomo med zelenjem – ohranjamo stara drevesa in dodajamo nove zasaditve – postavili klopi, pitnik, uredili sprehajalne poti in javno razsvetljavo. V prihodnje bomo tam postavili spominska obeležja, med njimi zdaj odstranjeno skulpturo iz aluminijastih cevi Viktorja Gojkoviča.”

Spomenike je treba varovati

Slavko Kranjc, občinski svetnik SD in član Zgodovinskega društva: “Če imamo spomenike, je treba za njih tudi primerno skrbeti. V letu 2011 je bil odstranjen kip Borisa Kidriča in v začetku letošnjega leta postavljena svinjska glava na podstavek. Sam sem na občinsko vodstvo naslovil vprašanje, ali bo kip odstranjen ali obnovljen. Dobil pa odgovor, da občina ureditev opravlja v sodelovanju z ZVKDS in bo aluminijasta skulptura prestavljena na drugo lokacijo v parku, novi spomenik Borisu Kidriču se ne bo postavljal, pač pa bo v parku prostor za umeščanje novih kipov in spomenikov.”

O tem niso govorili

“Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika. Zato smo podali prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine. Z avtorjem odtujenega bronastega doprsja smo se dogovarjali o repliki. Prav tako smo tvorno sodelovali z občino Kidričevo o izbiri lokacije nastajajočega parka, ki bo predvidoma stal v neposredni bližini varovanega območja in katerega sestavni del bi bil tudi porušeni spomenik,” sporočajo iz ZVKDS.

Park spominov?

Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, je zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravil, a poudaril, da je treba dobro premisliti, kako in kaj.

Vir: https://www.vecer.com/sporna-odstranitev-kipov-v-bodocem-parku-spominov-v-kidricevem-6447292

Slavica Pičerko Peklar