Sežigalnice niso in nikoli ne bodo del družbe brez odpadkov

maj 20, 2015

V članku “Namesto centrov odličnost odnosov”, objavljenem v Večeru dne, 7. 3. 2015, dr. Niko Samec trdi, da so sežigalnice del Zero Waste koncepta, ker odpadke izrabijo kot energent. Sežigalnice odpadkov niso in nikoli ne bodo del družbe brez odpadkov, kar je jasno opredelila Mednarodna Zero Waste zveza v definiciji: “ … Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov, ohranja ter predela vse materiale in se jih ne sežiga ali odlaga …” Tisto, o čemer govori dr. Samec je nič odpadkov na odlagališča in raba imena Zero Waste v takšnem kontekstu je zgolj “greenwashing”, s katerim proizvajalci sežigalnic opravičujejo velike investicije v tovrstno infrastrukturo.

Nadaljevanje na: http://ebm.si/o/sl/component/content/article/80-novice/592-sezigalnice-niso-in-nikoli-ne-bodo-del-druzbe-brez-odpadkov

Erika Oblak, Ekologi brez meja

Napotilo:
Namesto centrov odličnost odnosov
http://www.vecer.com/clanek/201503076100814

Advertisements

Onesnaženo okolje?

april 24, 2015

V Kidričevem naj bi bil velik del občine, tudi rodovitna kmetijska zemljišča, po mnenju Civilne iniciative prekrit s približno 6 milijoni ton strupenega blata in 3 milijoni ton radioaktivnega pepela iz tamkjanjšnjih industrijskih obratov. Vse to ogroža tudi podtalnico. Z Ministrstvom za okolje in prostor so zdaj, po lanski pritožbi na Evropsko komisijo (konkretno takrat na Janeza Potočnika) dogovorjeni za analizo zemlje. Za to, da se sanacija ne izvaja, pa krivijo župana.

Posnetek na http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174332150

Ana-Marija Boska, Tele M


Centri za zbiranje odpadkov

april 9, 2015

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174329419

V osmih občinah spodnjega Podravja z več kot 3000 prebivalci bodo konec meseca začeli delovati novi zbirni centri za ločeno zbiranje odpadkov. Deset ur na teden bodo lahko občanke in občani odlagali skoraj vse vrste odpadkov. S tem se bo – upajo v občinah – zmanjšalo število divjih odlagališč.

Gabrijela Milošič, Tele M


So prebivalci spodnjega Podravja preplačali center za ravnanje z odpadki?

april 7, 2015

Višje sodišče potrdilo dvojno zaračunavanje naložbe

Ptujsko podjetje Čisto mesto je, kot izhaja iz odločitve sodišča, prebivalcem spodnjega Podravja dvakrat zaračunalo gradnjo centra za ravnanje z odpadki, cena pa prav tako ni bila skladna z veljavnim pravilnikom.

Ptujski center za ravnanje z odpadki vnovič vzbuja sum o nezakonitih zneskih na položnicah za komunalne storitve. Mariborsko višje sodišče je pred časom namreč potrdilo sodbo ptujskega okrajnega sodišča, po kateri je podjetje Čisto mesto nepravilno obračunavalo naložbo v gradnjo centra za ravnanje z odpadki. “Ključna stvar je v tem, da bi v delu cene, ki je navedena za odlaganje odpadkov, morala biti vključena tudi naložba. V položnicah, ki so jih prejemali prebivalci spodnjega Podravja, pa je bila navedena ločeno. In na koncu se je tudi sodišče postavilo na stališče, da je bilo to zaračunano dvakrat – najprej v postavki za odlaganje odpadkov, nato pa še v postavki za gradnjo centra za ravnanje z odpadki,” sporno prakso podjetja Čisto mesto pojasnjuje ptujski odvetnik Tomaž Alič, ki obenem poudarja, da je bil prav tako kršen pravilnik, ki določa strukturo cene za pobiranje in odlaganje smeti, saj ta jasno določa, katere postavke mora vsebovati položnica.

Sodni postopek je bil sicer posledica dejstva, da eden izmed občanov – Gorazd Ledinek ni želel plačevati prej omenjene naložbe, saj je bil prepričan, da mu podjetje Čisto mesto to neupravičeno zaračunava. “Ugotovil sem, da se krši zakon o samoprispevku, cena pa tudi ni bila prikazana v skladu z veljavnim pravilnikom. Nehal sem plačevati ta del zneska in potem je Čisto mesto izvedlo izvršbo. Na njo sem se pritožil in začel se je sodni postopek, ki je pripeljal do prej navedene odločitve sodišča,” pojasnjuje Ledinek, ki je tudi prepričan, da je bilo v preteklih dvanajstih letih iz tega naslova preplačanih za 20 milijonov evrov.

Če izhajamo iz podatkov Skupne občinske uprave, je bilo preplačil vseh občanov občin, ki so v tem sistemu, za 20 milijonov evrov. Povprečna štiričlanska družina je preplačala torej nekaj manj kot tisoč evrov,” konkretne izračune navaja Ledinek, ki ob tem opozori, da so se po sodnih odločitvah položnice za ravnanje z odpadki bistveno znižale, čeprav Čisto mesto nepravilnosti še vedno ne priznava.

Del preplačil naj bi v preteklosti po Ladinekovih besedah končal v proračunu ptujske mestne občine, kar pa na občini zanikajo. “To ni končalo v proračunu mestne občine, ampak v skladu, ki skrbi za nemoten potek naložbe, tako v CERO Gajke kot v druge zbirne centre v drugih občinah skupne občinske uprave,” pojasnjuje ptujski župan Miran Senčar, ki dodaja, da so mu v podjetju Čisto mesto zatrdili, da nepravilnosti ni bilo, bo pa skupaj s sodelavci poiskal odgovorne, še zatrjuje.

Za pojasnila smo prosili tudi direktorja Čistega mesta Janeza Letnika, a jih še čakamo.

Danijel Poslek, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/so-prebivalci-spodnjega-podravja-preplacali-center-za-ravnanje-z-odpadki/362298

Prispevek iz Slovenske kronike na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174329263


Tožba EU zaradi gum

marec 27, 2015

Država se je odvažanja gum iz gramoznice na Dravskem polju po mnenju evropske komisije lotila preveč ležerno, s tem pa ogroža zdravje ljudi in okolje

Leta 2006 je podjetje Albin Promo­tion z Brega pri Majšperku pridobilo okoljevarstveno dovoljenje za prede­lavo izrabljenih avtomobilskih gum na drobilniku. Z njimi naj bi napolni­lo opuščeno gramoznico pri Lovren­cu na Dravskem polju, jih prekrilo z zemljino in gramoznico saniralo. Po podatkih podjetja naj bi v gramozni­ci prevzeli kar 48.180 ton izrabljenih gum. Ogromni kupi gum v gramozni­ci so zagoreli dvakrat; poleti 2007 in 2008, ogromni oblaki dima pa onesna­žili širšo območje Dravskega in Ptuj­skega polja. Policija je podala sum, da so bili požari podtaknjeni, a krivca do zdaj ni našla.

Sredi junija 2012 je podjetju Albin Promotion prenehala pravica skladi­ščenja izrabljenih gum na območju gramoznice, zato mu je pristojni in­špektor za okolje septembra tega leta izdal odločbo, da odstrani tiste izra­bljene gume iz opuščene gramoznice, ki niso prekrite z zemljino. Ker podje­tje tega ni storilo, je gume pričela od­važati država, račun pa naj bi izstavila podjetju.

Evropska komisija je zdaj proti Slo­veniji vložila tožbo na evropsko sodi­šče, češ da še ni odstranila zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik. Obra­zložitev: gume ogrožajo zdravje ljudi in okolje, krši se evropska zakonoda­ja o odpadkih. V Bruslju so še opozorili, da je območje zlasti neprimerno za odlagališče zaradi neposredne bližine visokonapetostne električne napeljave in enega največjih sladkovodnih virov v državi.

Evropska komisija je postopek proti Sloveniji zaradi odpadnih pnev­matik v Lovrencu na Dravskem polju sprožila že oktobra 2012 s prvim opo­minom, drugi opomin je sledil marca 2013. Slovenija je predstavila časovni načrt za očiščenje in sanacijo odlagali­šča, vendar da ga ni spoštovala. Oblju­bila je, da bo težavo odpravila, vendar naj bi pri tem napredovala tako počasi, da se je komisija zaradi resnega ogro­žanja zdravja in okolja odločila za tožbo. Da se je država odvoza gum res lotila zelo ležerno, pričajo besede Antona Leskovarja, župana občine Ki­dričevo, kjer je gramoznica; le kakšnih tisoč ton naj bi jih letno odpeljali.

Albin Brencl, ki smo ga včeraj po­klicali, pravi, da se ga gramoznica v Lovrencu več ne tiče, ampak da bo I svoj prav dokazoval na sodišču. Ves ta čas je namreč trdil, da gramoznica v času, ko je tam odlagal gume, ni bila divje odlagališče, saj je za to pridobil potrebna dovoljenja. Ko so mu dovoljenja odvzeli, pa da so pnevmatike v jami postale nikogaršnje blago oziroma stvar države.

Slavko Podbrežnik

Objavljeno v Večeru, v petek, 27.3.2015

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201503276105673


Bruselj zaradi odpadnih gum v Kidričevem toži Slovenijo

marec 26, 2015

Na odlagališču že dva velika požara

Evropska komisija je proti Sloveniji vložila tožbo na Sodišče EU-ja, ker še vedno ni odstranila zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju.

Tožba se nanaša na nezakonito odlagališče, kjer se od leta 2006 skladišči več kot 40.000 ton odpadnih pnevmatik. Te so zelo lahko vnetljive, v letih 2007 in 2008 sta na odlagališču izbruhnila velika požara, so pojasnili v komisiji. To je grožnja zdravju ljudi in okolju ter kršitev evropske zakonodaje o odpadkih, so sporočili iz Bruslja.

Poleg nevarnosti požara je to območje še zlasti neprimerno za odlagališče zaradi neposredne bližine visokonapetostne električne napeljave in enega največjih sladkovodnih virov v državi, opozarjajo.

Sanacija traja predolgo
Evropska komisija je postopek proti Sloveniji zaradi odpadnih pnevmatik v Lovrencu na Dravskem polju sprožila že oktobra 2012 s prvim opominom, drugi opomin je sledil marca 2013.

Slovenija je predstavila časovni načrt za očiščenje in sanacijo odlagališča, vendar ga ni spoštovala. Obljubila je, da bo težavo odpravila, vendar je pri tem napredovala tako počasi, da se je komisija zaradi resnega ogrožanja zdravja in okolja odločila za tožbo.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je prepričan, da tožba potrjuje dejstvo, da birokratski mlini v Sloveniji meljejo prepočasi. Čeprav je že dolgo točno znano, čigave so pnevmatike in kdo bi jih moral odpeljati, ker ni vse narejeno v skladu s pravili, se ta zdaj navzven kaže kot zmagovalec oziroma celo kot žrtev.

“Občina je podjetniku res dala zemljišče v najem, a ko se sanacija jame ni izvajala v skladu s projektno dokumentacijo, smo zahtevali, da se dovažanje pnevmatik prekine in se odpeljejo iz jame. Inšpekcijski nadzor je potrjeval kršitve, država pa je po svoji odločitvi zadnji dve leti vsakič odpeljala od tukaj okoli tisoč ton odpadnih gum. S takim tempom bi sanacija trajala še 20 ali 30 let, zdaj pa bo očitno moralo to potekati hitreje, kar je tudi prav,” je dejal Leskovar.

Slovenijo že toži tudi Brencl sam
Neposredni krivec za razmere v Lovrencu naj bi bil podjetnik Albin Brencl, lastnik podjetja Albin Promotion, ki je pnevmatike kopičil v jami. A kot sam pravi, razlogi za tožbo, ki so zapisani v odločbi Evropske komisije, ne pijejo vode. Po njegovem namreč ne gre za “zelo lahko”, pač pa prej “sila težko” vnetljive stvari, ki jih lahko zažge samo požigalec.

Ob tem Brencl še vedno trdi, da ne gre za divje odlagališče, pač pa je to včasih bilo, nato pa je za svoje projekte dobil potrebna dovoljenja. Ko so mu dovoljenja pozneje odvzeli, so pnevmatike v jami postale nikogaršnje blago oziroma stvar države. Da bi ga še dodatno privili, jih zdaj prek javnih razpisov odvažajo na njegove stroške. Ker gre za veliko denarja, tudi sam toži državo in se obenem skuša poravnati, a se stvari po njegovem mnenju nikakor ne premaknejo.

Ravnanje z odpadki ne sme ogrožati zdravja ljudi
Ravnanje z odpadki v EU-ju sicer opredeljujeta dva kosa zakonodaje – okvirna direktiva o odpadkih in direktiva o odlagališčih. Okvirna direktiva o odpadkih določa načela ravnanja z odpadki, na primer načelo “onesnaževalec plača”, in zavezujočo hierarhijo za ravnanje z odpadki.

Članice obvezuje k takšnemu ravnanju z odpadki, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne škoduje okolju, torej ne pomeni tveganja za vodo, zrak, tla, rastline ali živali ter ne povzroča škode zaradi hrupa ali vonjav in za krajino ali kraje posebnega pomena.

Direktiva o odlagališčih pa določa varne pogoje delovanja za odlagališča za zaščito zdravja ljudi in okolja pred negativnimi vplivi zbiranja, prevoza, skladiščenja, predelave in odlaganja odpadkov.

Komisija je sicer danes v rednem mesečnem svežnju postopkov zaradi kršenja evropske zakonodaje sprejela 98 odločitev, od tega enajst drugih opominov, v osmih primerih pa se je odločila za tožbo na sodišču.

T. H.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/bruselj-zaradi-odpadnih-gum-v-kidricevem-tozi-slovenijo/361431

Prispevek v Odmevih: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174327268


Vandalizem, antisemitizem – vsega po malo

marec 25, 2015

Kdaj bomo izvedeli resnico o uničenju judovskega nagrobnika iz prve svetovne vojne na pokopališču v Kidričevem, nad katerega naj bi se (menda) spravili van­dali – kar postaja stereotipni odgovor, ko gre za takšna in podobna dejanja?

Še vedno sem zgrožen nad infor­macijo, da je nekdo v Kidričevem uničil judovski nagrobnik in daje vsaj za zdaj dejanje ostalo nepojasnjeno. Predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo mag. Radovan Pulko mi je prijazno posredoval informacijo, da je bil spomenik od vandalov polomljen že oktobra lani. To so opazili člani Zgodovinskega društva med vode­njem učencev osnovne šole na poko­pališču. Zadevo so nemudoma prijavili Policijski postaji Kidričevo, Občini Ki­dričevo in Zavodu za varstvo kulture, OE Maribor. Da ne bi nastalo popol­no uničenje (spomenik je odlomljen v spodnjem delu), so ga člani Zgodo­vinskega društva začasno shranili v vojaško kapelo na omenjenem poko­pališču. Gospod Pulko mi je še sporo­čil, da uničeni judovski nagrobnik ni bil edino dejanje objestnežev na tem pokopališču. Srčno upam, da bodo pri­stojni našli krivca ali krivce, saj je bil ta nagrobnik (v spodnjem Podravju nasploh) eden redkih ostankov judo­vske dediščine in zato toliko bolj dra­gocen. Grob in nagrobnik nista bila nikomur v napoto, zato se postavlja resno vprašanje, koga je ta sicer osa­mljeni kulturni spomenik motil. Gaje bilo treba odstraniti, uničiti, zabrisa­ti vse sledi za njim, kot so to počeli še pred 70 leti nacistični oficirji in pazni­ki v koncentracijskih taboriščih, ko so se približevali zavezniški osvoboditelji z vzhoda in zahoda? Njihovo početje na neki način (še) lahko razumemo, ne moremo pa razumeti, da se odstrani redek ostanek kulturne dediščine. Za lažje razumevanje moje obsodbe tega nečastnega dejanja naj poudarim, da je judovski nagrobnik iz prve svetov­ne vojne v Kidričevem (tedaj Strni­šče/Šterntal pri Ptuju) edini tovrstni primer v celotni osrednji Sloveniji. Nagrobnik je imel Davidovo zvezdo, v grobu pa počiva Isidor Lowy, ki je umrl avgusta 1916. V Kidričevem je bilo med prvo svetovno vojno tabo­rišče za ruske vojne ujetnike, voja­ška bolnišnica, begunsko taborišče in druge zaledne ustanove.

Zaradi krepitve vseh vrst nestrpno­sti, ksenofobije in sovražnega govora po vsej Evropi in tudi pri nas moramo vedno in povsod javno obsojati vse primere še tako navideznega antisemi­tizma, kot se morda komu zdi primer uničenega groba in nagrobnika v Ki­dričevem. In zahtevati, da pristojni organi odkrijejo krivce in jih ustre­zno kaznujejo. Zanikanje holokavsta je diskurz in propaganda, ki zanika zgodovinska dejstva ter razsežnost iztrebljanja Judov, to je šoe oziroma holokavsta, ki so ga nacisti in njihovi pomagači izvedli med drugo svetov­no vojno. Zanikati holokavst konkre­tno pomeni trditi, da se ta ni zgodil, a tudi javno zanikati ali dvomiti, da so se ključni načini iztrebljanja (npr. plinske celice, množični poboji, stra­danje, mučenje) resnično uporabljali, ali da je bil genocid nad Judi nename­ren. Različni načini zanikanja holoka­vsta so izraz antisemitizma. Zanikanje genocida nad Judi je poskus nacional­ni socializem in antisemitizem oprati krivde ali razbremeniti odgovornosti za genocid nad judovskim ljudstvom. To preprosto ne vzdrži nobene resne in argumentirane presoje in zgodovino­pisje je holokavst oziroma šoo postavi­lo tja, kamor sodi. To je bil, preprosto povedano, zločin brez primere – naj­večji genocid doslej in najhujša oblika kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin.

Zgodba iz Kidričevega ima daljšo brado, kot menijo nekateri, ki upo­rabljajo stereotipni besednjak, da so tega nečastnega dejanja enostavno krivi – vandali. Pa so tudi res? Odgo­vora najbrž ne bomo nikoli izvedeli, tako kot še danes ne vemo, kdo je pred nekaj leti popisal pročelje obnovljene mariborske Sinagoge. Juden raus je med drugim pisalo na njej … Na začet­ku 21. stoletja, ko menda kaj takega ni več mogoče. Pa očitno je!

Dr. Marjan Toš, Lenart v Slovenskih goricah

Objavljeno v Večeru, v sredo, 25.3.2015

Vir: http://www.vecer.com/