Poročilo o delovanju ustanove V objemu skupnosti Kidričevo

april 12, 2018

Leta 2014 so OBČINA KIDRIČEVO in gospodarski družbi BOXMARK LEATHER d.o.o. ter TALUM d.d. Kidričevo ustanovili Ustanovo v objemu skupnosti Kidričevo, katere namen je dobrodelnost, splošna koristnost in trajnost. Poslovni naslov ustanove je Kopališka ulica 14, Kidričevo.

V letih 2016 in 2017 so s finančno pomočjo nevladne organizacije iz občine Kidričevo, ki so izvedle skupinske programe in individualne programe pomoči, realizirale sedem programov za skupine in sedem individualnih programov pomoči.

Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letih 2016 in 2017 sta bili izvedeni dve zdravstveno preventivni ekskurziji v Male Moravce. Prve se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let. Druge se je udeležilo več kot 30 udeležencev. Enak program nameravamo izpeljati tudi v letu 2018.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, ki se ga je udeležilo 7 udeležencev. Skupaj smo odkrivali preteklost krajev Občine Kidričevo, česar se je udeležilo 35 občank in občanov, ki so z veseljem prisluhnili dogodkom iz polpretekle zgodovine. Programa aktivnosti s pomočjo konj se je udeležilo več kot 30 občank in občanov različnih starosti. Njihovo navdušenje nad možnostmi, ki jim jih omogoča druženje s konji, je bilo neizmerno in nepozabno.

Občani in občanke imajo tudi možnost, da se redno udeležujejo programa Bralne urice, ki se izvaja v Domu upokojencev v Kidričevem. Želeli bi si, da bi bilo zanimanje za ta program večje kot je bilo v preteklih letih.

Zelo dobro sprejet je bil program za družine z naslovom Spoznajmo svet konj. Družine, ki so se ga udeležile, so bil vesele možnosti, da lahko prepoznavajo dinamiko medsebojnih odnosov in da jo lahko s pomočjo konj tudi izboljšujejo.

Individualni namenski programi pomoči

Ustanova je na osnovi predloga Strokovnega sveta ustanove, ki ga mora potrditi tudi uprava ustanove, v sklopu individualnih namenskih programov pomoči, dodelila naslednje vsebinsko različne pomoči:

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material 450,00 EUR
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij 450,00 EUR
Fizična oseba Nevrofizioterapevtska obravnava 450,00 EUR
Fizična oseba Dodatno mnenje tujina 500,00 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR

Iz opisa posameznega individualnega namenskega programa pomoči izhaja, da v teh primerih ne gre za kakršnekoli direktne finančne pomoči, ampak za plačilo točno določenih konkretne proizvodov ali storitev za osebe, ki so na osnovi predvsem njihovega zdravstvenega stanja te pomoči potrebni in jim s tem izboljšamo njihovo kvaliteto življenja in polepšamo vsakdan.

Izkušnje nam kažejo, da smo si v okviru ustanove zadali precej težko nalogo, saj resnično gre za unikom v Sloveniji. Želimo si, da bi več nevladnih organizacij kot do sedaj pripravilo ustrezne strokovne programe za ranljive skupine in posameznike. Ob tem moramo imeti ves čas v vidu, da gre za ciljno populacijo ranljivih skupin in da programi niso namenjeni vsem. Cilj je pomagati pomoči potrebnim skupinam in posameznikom iz občine Kidričevo.

Kidričevo, 9. 4. 2018

Pripravila: Brigita Ačimovič

Napotili:
https://sterntal.wordpress.com/2018/01/17/ekoregija-ravno-polje-ustanova-v-objemu-skupnosti-in-druzinski-center-dve-leti-kasneje/
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/

Advertisements

26. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

april 11, 2018

29. marec 2018

Dnevni red:

1. Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2017
2. Zaključni račun podjetja Vzdrževanje in gradnje d.o.o. Kidričevo za leto 2017
3. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
4. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za vzhodni del poseljenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park)
6. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava
7. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava,
8. Pravilnik o žepninah v Občini Kidričevo, prva obravnava
9. Sprememba normativov v enoti Vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2017/2018
10. Predlog za podelitev občinskih priznanj Občine Kidričevo v letu 2018
11. Predlog o nakupu nepremičnine, parc. št. 1011/121 k.o. Lovrenc na Dr. polju
12. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


Bo strenthaler možno dvigniti tudi na bankomatu?

april 11, 2018

Kidričevska lokalna valuta sternthal je stara leto dni. Vrednostne bone izdaja in trži občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Pred letom dni so jih natisnili tisoč v skupni protivrednosti 10.000 evrov.

Župan Anton Leskovar poudarja, da je namen uvedbe lokalne valute potrošnja v domačem okolju – da denar ostaja doma. Vrednostni bon je možno unovčiti pri 27 ponudnikih v kidričevski občini, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi: avtoservis, avtoličarstvo, računovodstvo, čebelarstvo, prodaja domačih izdelkov na kmetiji, frizerstvo, gostinstvo, mesarija, mizarstvo, glasbena šola, gradbeništvo, fotografska dejavnost, vrtnarija, zavarovalništvo, prevozi, kmetijska mehanizacija … Prvi mesec, ko so bili boni v obtoku (april 2017), so jih prodali 51. Najmanj so jih prodali v času poletnih počitnic, julija in avgusta. Septembra se je prodaja dvignila in bila v lanskem letu s 149 prodanimi boni najvišja. Največ bonov doslej so prodali letošnjega marca – 152. „Odziv občanov je zadovoljiv in sčasoma raste. Mogoče smo pričakovali več in hitrejše zanimanje.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/10234-kidricevo-bo-strenthaler-mozno-dvigniti-tudi-na-bankomatu

Mojca Zemljarič


Občina za žepnine dijakov in študentov rezervirala 100.000 evrov letno

april 11, 2018

V razpravi o žepninah, ki jih bo občina Kidričevo začela podeljevati v šolskem / študijskem letu 2018/19, je svetnik Slavko Krajnc (SD) izpostavil, zakaj je pogoj za pridobitev žepnine članstvo v društvu.

Vprašal je, kako bo z morebitnim vračanjem „štipendije“ ob neizpolnjevanju pogojev, če dijak oz. študent ne bi izdelal letnika ali dosegel določenega učnega uspeha. Znesek mesečne žepnine, 20 evrov za dijake in 30 za študente, je ocenil kot prenizek. Zanimalo ga je, zakaj bo občina žepnine izplačevala v vrednostnih bonih in zakaj bo v tem primeru znesek izplačan 12-krat mesečno, v primeru izplačevanja v gotovini pa samo 10-krat. Svetnika Stanislava Lampiča (SD) je zanimalo, kje v občini Kidričevo imajo mladi priložnost občinski vrednostni bon unovčiti. „Cilj uvedbe žepnin je, da spodbudimo mlade k aktivnemu udejstvovanju v društvih in se naučijo družbene odgovornosti. Ker želimo spodbuditi uporabo bonov, da denar od potrošnje ostaja v domači občini, smo se odločili, da bo žepnina v Sterntalčanu izplačana v višjem znesku kot v evrih. Da mladi bonov ne bi potrošili, ne gre skrbeti. Konec koncev jih lahko s starši zamenjajo za evre, starši pa bone potrošijo pri katerem od ponudnikov. Prejemniki žepnin ne bodo vračali, ker ne gre za štipendije. Naš namen ni ugotavljati šolskega uspeha. Cilj je, da se mladi vključijo v društva in se aktivno udejstvujejo po svoji moči ali volji.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/10152-kidricevo-obcina-za-zepnine-dijakov-in-studentov-rezervirala-100000-evrov-letno

Mojca Zemljarič


Čistilna akcija 2018

marec 14, 2018

Bliža se dan, ko bomo na območju naše občine znova izvedli skupno čistilno akcijo. Prijazno vas vabimo, da se je udeležite v čim večjem številu in da tudi tako poskrbimo za zdravo in čisto okolje.

Čistilna akcija bo potekala v soboto, 7. aprila 2018, od 9. do 12. ure, ko bodo naše LD pripravile topel obrok za udeležence.

Udeleženci čistilne akcije se zjutraj zberejo na zbirnih lokacijah, ki so navedene v tabeli. Tam bodo predstavniki krajevnih odborov razdelili nekaj vreč in rokavic. Vse udeležence prosimo, da si priskrbijo primerno obleko, obutev in opremo.

Zbirna mesta:

– v Kungoti pred domom krajanov
– v Njivercah pri avtobusni postaji
– v Kidričevem pri restavraciji PAN
– v Apačah pred gasilskim domom
– v Lovrencu pred gasilskim domom
– v Župečji vasi – vaška gmajna
– v Pleterjah pred gasilskim domom
– v Dragonji vasi pred gasilskim domom
– v Cirkovcah pri gostilni Korže
– v Jablanah pred gasilskim domom
– v Pongrcah pri vaškem domu
– v Stražgonjci v športnem parku
– v Starošincah pri gasilskem domu
– v Strnišču v športnem parku

Vir: http://www.kidricevo.si


Podobe, ki izginjajo: 70 let DPD Svoboda Kidričevo

marec 14, 2018

Ob jubileju društva: NAŠIH 70 LET – DPD Svoboda Kidričevo in razstava fotografij Stojana Kerblerja

Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo letos praznuje 70 let. V ta namen se bodo v letošnjem letu zvrstili številni kulturni dogodki. Uvod v praznovanje se je zgodil v ponedeljek, 5. februarja 2018, v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal z odprtjem samostojne razstave fotografij častnega člana društva Stojana Kerblerja. S tem smo počastili tudi njegov osebni jubilej, uvod v 80-letnico življenja ter slovenski kulturni praznik.

Praznovanju so se s pesmijo pridružili tudi pevci Moškega pevskega zbora Talum iz Kidričevega, ki so tako kot v »starih« časih skupaj prelistali knjigo zgodovine, za slovensko glasbo pa je s harmoniko poskrbel devetošolec OŠ Kidričevo Simon Žnider.

Predsednica društva Majda Klemenčič Vodušek je številne goste spomnila na pomen društva, ki ima bogato zgodovino in tradicijo ter močne korenine in nas seznanila o začetkih kulturnega dogajanja v Kidričevem: »Naše društvo DPD Svoboda Kidričevo je nastalo v okolju, kjer so se prepletale različne kulture, interesi in potrebe, ter se razvijalo glede na zmožnosti in želje posameznikov. Začetki kulturnega življenja so bili tako tesno povezani z izgradnjo TGA v takratnem Strnišču. Leta 1948 so ustanovili Sindikalno kulturno-umetniško društvo Strnišče, ki pa se je zaradi širjenja naselja Kidričevo 1953. leta preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo. V njem so zelo uspešno delovale različne sekcije: godba na pihala, pevska, dramska, tamburaška, šahovska, pozneje še folklorna skupina, lutkovna sekcija in kino. V tem času so razvili tudi svoj prapor, kar je bilo za takratne čase velika pridobitev. Sčasoma sta se sekciji godba na pihala in pevci osamosvojili in prešli pod okrilje TGA Kidričevo, danes Taluma, kjer še vedno delujeta. Leta 1952 je pričela s svojim poslanstvom tudi knjižnica in je bila nekaj desetletij glede na število knjig, izposojo in strokovno vodenje takoj za ptujsko knjižnico. Knjižnica je s svojo dejavnostjo kljub težavam, ki so jo pestile, delovala nepretrgoma.

Leta 1998 smo obnovili prostor in sodobno opremili knjižnico ter tako počastili petdesetletnico delovanja društva. V zadnjih dvajsetih letih je tako knjižnica s svojim knjižničnim bogastvom in sodobno opremljenim, a že premajhnim prostorom postala in ostaja »srce« društva, saj nudi zatočišče vsem dejavnostim, ki bogatijo in širijo obzorje prebivalcev Občine Kidričevo. Tako se v knjižnici odvijajo kreativne delavnice za odrasle, ustvarjalne delavnice za otroke, likovna sekcija za odrasle s podmladkom, literarna sekcija, bralna značka za odrasle in knjižnična izposoja.

Meseca maja 2008 smo ob šestdesetletnici društva izdali zbornik z naslovom 60 let Delavskoprosvetnega društva Svoboda Kidričevo. Med povabljenimi, ki so počastili naš jubilej, je bila tudi ga. Nataša Petrovič, vodja OI JSKD Ptuj, ki je zapisala: »Človek z veliko začetnico je človek kulturnega ustvarjanja in sprejemanja. Del tega je tudi DPD Svoboda Kidričevo!«

Nekoč in danes in po vsej verjetnosti še tudi jutri bodo obstajali ljudje zanesenjaki, zaljubljeni v kulturo, prepričani v vrednote in poslanstvo lepe slovenske besede ter ljudskega izročila z željo, da v današnjem svetu širimo oaze kulturnega in duhovnega življenja ter narodne identitete, prostor, ki naj združuje vse generacije.«

Ob odprtju razstave je o avtorju in njegovih delih spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, v priložnostnem katalogu pa zapisala»Stojan Kerbler je bil rojen na Ptujski Gori (1938), kjer je preživel otroštvo in mladost, delo energetika v tovarni aluminija pa ga je tesno povezalo s Kidričevim in sprožilo pomemben del njegovega opusa, ki ga navadno označujemo z izrazom »tovarniška fotografija«. Za potrebe tovarniškega glasila je dokumentiral dogodke v tovarniškem okolju, pritegnile pa so ga tudi svojevrstne likovne prvine specifičnega prostora. Tovarniške fotografije so nastajale več desetletij in na določen način zaznamujejo Kerblerjev umetniški razvoj, kar smo lahko opazovali leta 2012 na razstavi Tovarniška fotografija 1965–2007 v galeriji FO.VI v Strnišču.

V slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okolju pa je Stojan Kerbler zaslovel zlasti s podobami Haložanov, ki jih je od začetka sedemdesetih let 20. stoletja fotografiral na ptujskih ulicah, kamor so se odpravljali po opravkih in na sejme, ter v njihovem domačem okolju v Halozah. Sledil jim je pri vsakdanjih opravilih v vinogradih, na poljih, tudi v hlevih in skromnih hišah, in se z njimi družil ob praznikih.

V Kerblerjevem opusu so tudi fotografije z drugačno vsebino. Omenimo najnovejša dela, na katerih ni več ljudi, zaznavamo pa njihove sledi ali njihovo simbolno minevanje, ko upodobljeni prostor prerašča gosto rastlinje. Jedro Kerblerjevega opusa pa vendar predstavljajo podobe Haložanov, s katerimi je osvojil največ domačih in mednarodnih priznanj, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1979.«

V Dvorcu Sternthal Stojan Kerbler samostojno razstavlja prvič. S svojimi fotografijami se je večkrat pridružil razstavam likovnih kolonij, ki jih pripravlja društvo, velik prispevek pa je tudi njegova večletna dokumentarna fotografija  društvenih dejavnosti. Razstava je prva v vrsti prireditev, ki bodo v letu 2018 obeležile njegovo osemdesetletnico, v mesecu novembru pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani pregledna razstava Kerblerjevih fotografij. Za tokratno razstavo se je odločil za skupino 28 fotografij na temo Kmečka opravila, od teh je 6 fotografij, ki dotlej še niso bile na ogled. DPD Svoboda Kidričevo je za to priložnost izdalo tudi katalog Naših 70 let z reprodukcijami razstavljenih fotografij, ki prav gotovo za našo pokrajino pomenijo velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, saj moramo priznati, da način življenja in dela, ki je prikazan na Kerblerjevih fotografijah, izginja.

Razstavo je slavnostno odprl župan Občine Kidričevo, gospod Anton Leskovar, ki se je ob tej priložnosti zahvalil in čestital avtorju razstave ter predsednici in članom DPD Svoboda Kidričevo. Ob tem pa poudaril pomen slovenskega jezika, knjige, glasbe in ohranjanja slovenske kulturne dediščine.

Iz knjige vtisov DPD Svoboda Kidričevo, dne 5. 2. 2018:

 »Majda, celoten program je bil navdihujoč. Hvala, da se trudiš in vodiš kulturno društvo Svoboda. In hvala vsem mentorjem, Ireni, Ivanki, Aleksandri… To je neizmerno plemenito delo, popotnica mladim ustvarjalcem in kot je dejal župan – vaše delo, knjižnica – za ohranjanje slovenskega  jezika in posledično naroda!

Rekla si majhno društvo, skromno društvo – jaz  pa verjamem, da lahko majhna skupina ozaveščenih ljudi spremeni svet, pogled na svet – na kulturo. Pravzaprav so se v zgodovini vse spremembe zgodile s prizadevanjemmajhnih skupin zavzetih ljudi.

Čestitke tebi, društvu in mojstru Kerblerju  za osebni jubilej in njegovo neizmerno ustvarjalnost. Fotografije mojstra  Kerblerja je občudovala  tudi moja pokojna mama in v 70-ih so njegove  črno-bele fotografije krasile njen delovni prostor (spomini na južino z domačim kruhom,  bosi kmečki otroci, brazde na njivi, koline… kar diši po teh časih, ko so se ljudje ob delu družili). Koliko zgodb  pripovedujejo! Čudovito.«

Suzana Strelec

 Čestitke, ki nam dajejo zanos za nadaljnje delo. Iskrena hvala!

 Dogodki, ki se bodo zvrstili skozi celo leto:

5. 2. – 31. 5. 2018:RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ČASTNEGA ČLANA DRUŠTVA STOJANA KERBLERJA v Dvorcu Sternthal Kidričevo,
20. 4. 2018:KLEPET V KNJIŽNICI- spomine bodo obujali starejši kulturni zanesenjaki,
20. 6. 2018: ZAKLJUČEK LIKOVNE KOLONIJE z ODPRTJEM RAZSTAVE z naslovom POKLON RAVNEMU POLJU,
2. 9. 2018: KULTURNI POTEP PO CELJU,
20. 11. 2018: LITERARNI VEČER Z GOSTOM in PREGLEDNA RAZSTAVA fotografij naših 70 let.

Prisrčno vas vabimo tudi na naslednje dogodke. Seveda pa ne smemo pozabiti na naše tradicionalne dogodke, druženje in ustvarjanje v delavnicah za vse generacije in delovanje podmladka Sosednji prijatelji.

Razstavo fotografij Stojana Kerblerja si v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal lahko ogledate v času uradnih ur Občine Kidričevo vse do konca meseca maja 2018.

Aleksandra Vidovič

Vir in fotografije: http://www.revijaprimus.si/2018/03/06/podobe-ki-izginjajo-70-let-dpd-svoboda-kidricevo/


Kidričevo ne želi biti le spalno naselje

marec 14, 2018

Decembrsko dogajanje v Kidričevo privabilo številne obiskovalce, odmevna je tudi njihova valuta sternthal, gre za zavezo oživljanja kraja in lokalne zavesti

Dogajanje v Kidričevem lani decembra je preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja. Na občini ocenjujejo, da se je v mesecu dni v Parku pod tisočerimi zvezdami zvrstilo najmanj 7000 obiskovalcev iz vse Slovenije. O tem, da ne gre za naključje, ampak za del prizadevanj za oživljanje občine in lokalne zavesti, priča še en projekt, ki je prav tako močno odmeval že lani. Uvedba vrednostnih bonov sternthal.

Namesto daril izbrali drsališče

Kot pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast, so se na občini pred šestimi leti odločili, da namesto za nakup božičnih daril za otroke, kar jih je stalo 7000 evrov letno, denar raje namenijo druženju in rekreaciji tako otrok kot staršev, ki bosta dostopna prav vsem. Začelo se je z drsališčem, ki si ga vsako leto sposodijo od Občine Starše, in gledališkimi igrami za otroke ob koncih tedna. Zgodba je počasi rasla, letos pa, kot pravijo na občini, dosegla pravi razcvet z nakupom še skoraj 50 tisoč evrov vredne 100-metrske drsalne steze, kakršno imajo v bližnji okolici le še Dunaj, Zagreb in Ljubljana. “Prav drsalni stezi pripisujemo, da se je obisk od lani povečal kar za 100 odstotkov. Prva dva tedna so prihajali predvsem domačini, kasneje pa obiskovalci s Ptuja, iz Maribora, Prekmurja, Ormoža, Slovenskih Konjic in od drugod. V Laponski hišici so se tako pri Božičku letos zvrstili obiskovalci iz cele Slovenije,” pojasnjuje programska direktorica Parka pod tisočerimi zvezdami Mojca Meško. Drsališče so cel mesec brezplačno upravljala društva, cene izposoje drsalk in hrane ter pijače so bile simbolične, drsanje brezplačno, prav tako čaj za otroke. “Pomembno pa je tudi, da so bili naši dogodki že šesto leto zapored zanimivi, trudimo se, da bi bili v trendu in kakovostni. Ne prirejamo dogodkov samo zato, da bi zapolnili program.”

Dogajanje si želijo prihodnje leto razširiti še stran od drsališča, na večje območje parka, k čemur naj bi pripomogla tudi dodatna zunanja okrasitev. Napast ob tem poudarja, da imajo srečo, saj jih podpira močno lokalno gospodarstvo. O tesnem sodelovanju z gospodarstvom, še posebno Talumom, govorita tudi letošnja rdeča nit dogajanja, lika Aluminko in Zvezdna vila, in okrasitev, ki je temeljila na aluminiju. Za dogajanje, še dodaja Napast, so zbrali tudi 20 tisoč evrov donatorskih sredstev.

Potreben je premik v miselnosti

Naj gre za decembrsko dogajanje, občinska darila, ki jih občina že osem let kupuje izključno v lokalnem okolju, ali pa lansko odmevno uvedbo lastne valute, izhodišče je oživljanje lokalne zavesti, pravi Napast: “Vsaka obrt, ki odmre na vasi, namreč še bolj siromaši kraj, ki se zaradi tega spreminja v spalno naselje.”

Od aprila do konca leta so prodali za dobrih 6500 evrov vrednostnih bonov sternthal, ki so jih lani uvedli po vzoru nemških občin. “Tudi sicer je to v svetu kar precej razširjeno, od Velike Britanije do avstrijskih vasic sredi Alp z 2000 prebivalci, kjer so uvedli svojo valuto zato, da so ohranili še edino lokalno trgovino.” Občanom za mesečno prejemanje bonov ponujajo petodstotni popust, prejmejo jih v začetku meseca. Ena oseba lahko letno kupi 60 bonov, ob zavezi, da bo vsak mesec dvignila vsaj en bon, s čimer vzpodbujajo k redni lokalni porabi denarja. “Potrebnega bo še ogromno ozaveščanja, da bodo ljudje začeli razmišljati, da pokličejo vodovodarja iz domače občine, ne s Ptuja ali iz Maribora, in avto popravijo pri domačem avtomehaniku. Poudarek je na gradnji lokalne zavesti. Če domači obrtnik dobi neki denar, ta denar ostane v domačem okolju. Ko pridejo društva k njemu decembra prodajat koledarje, pa sam vrača podporo lokalni skupnosti. Naš namen je spodbujanje lokalne potrošnje in domačega krožnega gospodarstva,” pojasnjuje Napast. Tudi starši novorojenčkov lahko od lani izbirajo med izplačilom 200 evrov ali 300 evrov v sternthalih.

Popust za zdaj pokrivajo zbiratelji

Čeprav je občina v proračunu v ta namen rezervirala nekaj tisočakov, ji petih odstotkov razlike med nakupno in dejansko vrednostjo lokalne valute še ni bilo treba kriti. Boni, ki jih kupijo zbiratelji, namreč ne gredo nikoli v obtok, tako da občinsko podjetje iz naslova bonov ustvarja celo dobiček. Bone namreč prodajajo zbirateljem iz vse Slovenije, tudi praksa iz tujine pa po Napastovih besedah kaže, da približno 20 odstotkov vseh komplementarnih valut konča pri zbirateljih. Na seznamu je trenutno 22 podjetij, ki sprejemajo bone, med njimi frizerstva, cvetličarne, vrtnarstvo, kmetije, pekarna, celo zavod in avtohiša. Analiza lanske porabe pa je pokazala, da ljudje kar dve tretjini bonov porabijo v lokalnih gostinskih obratih. A kot dodaja Napast, se zavedajo, da gre za dolgoročen proces. Prav zdaj preučujejo možnosti, da bi valuto v prihodnosti naredili dostopnejšo, tudi z menjavo evrov za bone pri bankomatih. Večjih popustov, kar si želijo nekateri, pa ne gre pričakovati, saj naj bi ti na nemškem trgu dosegali največ tri odstotke. Za primerjavo pa Napast daje uspešnost občinske blagajne, do katere se marsikdo, da bi plačal položnice, pripelje precej daleč. “Najpomembnejši je pač premik v miselnosti, da se ljudje zavejo, da je lokalno pomembno in kakovostno.”

Gostinci zadovoljni, drugi manj

Janko Kac, Pizzerija Jaka: “Ljudje pri nas bone kar veliko uporabljajo. Nobenih težav ni z unovčevanjem. Ko se naberejo, jih odnesemo in denar nam nakažejo še tisti ali naslednji dan.”

Robert Žitnik, Kmetija Žitnik: “Boni ne funkcionirajo tako, kot je bilo zamišljeno. Prejeli smo nekaj deset bonov, uporabljajo pa jih tisti, ki so že tako stalne stranke. Ugodnosti niso ne vem kakšne. Če bi se k nam pripeljali le po kakšno malenkost, bi dali toliko za gorivo. Morda bi bilo treba kakšno leto dati malo večje ugodnosti. Obljubili so tudi, da bodo nekaj naredili za lažji nakup. Za to bo še treba delati.”

Danica Dobnik, Frizerski studio DD: “Ni mi žal, da sem se odločila za sprejemanje bonov. Ni pa to tisto, kar smo pričakovali, čeprav je vseeno neka promocija. Ravno zadnjič mi je neka stranka povedala, da je prišla k meni, ker je imela bon v denarnici.”

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-ne-zeli-biti-le-spalno-naselje-6384126