Turistična destinacija Visit Ravno polje se širi

18 decembra, 2019

Turistična destinacija Visit Ravno polje je najmlajša turistična destinacija v Sloveniji. Za imenom destinacije se skrivajo tri lepe zgodbe, s katerimi se destinacija identificira. Destinacija Ravno polje se razprostira po ravnici s prepoznavnimi polju, v sklopu destinacije se nahajajo, danes le ruševine gradu Ravno polje in tukaj je nastala pesem Tam dol na Ravnem polju. Destinacija je uradno stopila na trg 18. januarja letošnjega leta in se letos predstavila širši javnosti na sejmu Alpe adria, destinacijo so predstavili tudi številnim zavodom za turizem, turističnim agencijam, termam, …

Turistična destinacija Visit Ravno polje je svojo uspešno zgodbo pričela graditi z dvema občinama – občina Kidričevo s 17 lokalnimi ponudniki in občina Starše z 9 ponudniki. Ker se tudi župani okoliških občin strinjajo, da je v povezovanju moč in prihodnost turizma se turistični destinaciji Visit Ravno polje pridružuje nova občina.

Turistična destinacija Visit Ravno polje je na trg stopila šele pričetek letošnjega leta, torej je startala iz čiste ničle. V manj kot enem letu pa kaže rezultate, ki so predvsem odraz vztrajnega dela v tem času in pozitivni učinki povezovanja.

Na osnovi tega so oblikovali 5 tematskih izletov – integralnih turističnih produktov, ki so pisani na kožo novodobnemu turistu: Po poti Pavline Starošine, Kulinarični potep po Ravnem polju, Mavrica zakladov od pradavnine do danes, Preplet kulturne dediščine in Obujamo tradicijo naših babic.

Vir in posnetek na: https://www.net-tv.si/turisticna-destinacija-visit-ravno-polje-se-siri/


V Kidričevem tretjina denarja za investicije, želijo si postati turistična občina

3 maja, 2019

Občina Kidričevo je nedavno dobila skoraj sedem milijonov evrov visok proračun, pri čemer po besedah župana Antona Leskovarja približno tretjino denarja namenjajo za investicije.

Med temi župan omenja predvsem ureditev kolesarske steze in pločnikov v Lovrencu, načrtujejo gradnjo krožišča v Kidričevem in obnovo znamenite kockaste ceste mimo Taluma, poroča STA.

Pol milijona za obnovo cest

Približno pol milijona evrov bodo letos namenili za obnovo občinskih cest, ki so jih deloma načeli ob gradnji kanalizacije, ob tem pa se lahko pohvalijo, da so s projekti, povezanimi s kanalizacijo, pri njih že zaključili. Nekaj denarja je namenjenega še za obnovo šol in vrtcev, pri čemer morajo plačati še del končane energetske prenove šole v Cirkovcah.

»V naši občini je priključek na kanalizacijo tako omogočen že vsem občanom, za zdaj pa je še nekaj več kot sto takih, ki tega niso storili. V nekaterih primerih gre za prazne hiše,« je še pojasnil Leskovar.

Za 18 milijonov evropskih projektov

V Kidričevem se letos ne nameravajo zadolževati, jim pa ta možnost ostaja v naslednjih letih, ko se bodo lotili nekaterih evropsko sofinanciranih projektov. V tem mandatu si namreč obetajo za okoli 18 milijonov evropskih projektov, za katere bo občina morala prispevati dva milijona evrov. Zadnja leta so svojo zadolženost zniževali, trenutno ta znaša okoli 1,2 milijona evrov, poroča STA.

Projekt gradnje obvoznice

Na evropski denar v naslednjih letih računajo pri 13 milijonov evrov vrednem projektu gradnje obvoznice, za dodatnih 28 hektarjev bodo širili obrtno cono, za kar bodo porabili štiri milijone evrov in trenutno že pripravljajo vse potrebno za odkupe zemljišč, še 2,7 milijona evrov pa bo namenjenih za vzpostavitev kolesarskih povezav.

Po besedah župana gre za že odobrene projekte, razpis za začetek gradnje obvoznice pa pričakuje v letošnjem letu, tako da bi z deli začeli konec tega ali v začetku naslednjega leta. »Obvoznico naj bi dočakali nekje leta 2021, bo pa za nas in zlasti za naša podjetja to velika pridobitev, ljudje bodo razbremenjeni tovornega prometa,« je dejal župan občine, kjer sta največja delodajalca Talum in Boxmark, poroča STA.

Prizadevajo si, da bi postali turistična občina

Ob podjetniških načrtih si v Kidričevem vse bolj prizadevajo, da bi postali tudi turistična občina. Ob bok Bledu in Bohinju so se nedavno postavili z odločitvijo za najvišji možen dvig turistične takse, a Leskovar pravi, da pri njih trenutno praktično ni nočitvenih zmogljivosti, so pa tudi na ta način vsaj v slovenski javnosti opozorili nase.

Na področju turizma se preko projekta Visit Ravno polje za zdaj povezujejo z občino Starše, si pa želijo k temu privabiti še nekaj občin na desnem bregu Drave, predvsem Rače-Fram, Hajdino in Videm pri Ptuju, poroča STA.

Do poletja nov športno-rekreacijski center

Vsaj do začetka poletja bodo dobili tudi povsem novi športno-rekreacijski center Zeleno jezero na nekdanji gramoznici Pleterje. Trenutno zasebni partner v projektu opravlja asfaltiranje, poskrbljeno je za javno razsvetljavo in temelje za montažne objekte. Ob odprtju računajo, da bo začela delovati vlečnica na vodi, z obratovanjem pa naj bi začeli kamp, gostinski lokal, športna igrišča in učna pot za najmlajše, še poroča STA.

Letos se v občini obeta tudi odprtje parka generacij in miru, kjer bodo predstavili različna obdobja Kidričevega.

Vir: https://ptujinfo.com/novica/lokalno/v-kidricevem-tretjina-denarja-za-investicije-zelijo-si-postati-turisticna-obcina


Pripravljeni na vstop na turistični trg

19 februarja, 2019

Na Dravskem polju se povezujejo v destinacijo Visit Ravno polje, da bi pritegnili turiste. Že letos snujejo nepozabne počitnice na konjskih hrbtih in v vodi Zelenega jezera. Za sedaj sta povezani občini Kidričevo in Starše, pristopili naj bi še v občinah Rače-Fram, Hajdina in Videm.

Občina Kidričevo in njena soseda Občina Starše, ki že sodelujeta na področju razvijanja ekoregije, sta zdaj sklenili razvijati tudi svoj turistični potencial in ga povezati še z drugimi sosedi. Skupaj sta tako že lansko poletje izdali brošuro Tam dol na ravnem polju in s tem naredili prvi korak k načrtovanemu turističnemu razcvetu.

Snujejo turistično destinacijo Visit Ravno polje, ki za zdaj povezuje zgolj omenjeni občini, a v prihodnje naj bi se jima pridružile še okoliške občine Hajdina, Rače – Fram in Videm. “Od istoimenskega gradu Ravno polje so sicer ostale zgolj razvaline, a zgodovina se ne da kar izbrisati in destinacijo smo oblikovali prav z namenom, da prebudimo speči turizem,” pravi Sonja Breznik, sooblikovalka projekta.

Pisarna v Kidričevem

Med prvimi pomembnimi koraki je tudi odprtje turistične pisarne, ki ima svoje prostore v nekdanjih prostorih kidričevske občine, pripravili so še promocijski film. Obiskovalci krajev na Dravskem polju imajo tako zdaj priložnost, da pobrskajo ne samo po turistični zloženki, ampak tudi po spletnih straneh destinacije, ki vabi, da naravne, kulturne in kulinarične znamenitosti teh krajev obiskovalci spoznajo na prav posebnih enodnevnih izletih.

Ljubitelji dobre hrane se bodo zagotovo odločili za kulinarični potep po Ravnem polju s postanki na sirarski domačiji Selinšek, na kmetiji Žitnik, kjer se ponašajo z izredno okusnimi pirinimi dobrotami, segli po domačem narezku na kmetiji Čelofiga, obiskali kmetijo Pri omi Neži, kjer je doma tradicija, prisluhnili še zgodbi o slepi deklici na Ptujski Gori in za konec sedli h kosilu v restavraciji Pan. S kosilom se konča tudi izlet, poimenovan Obujamo tradicijo naših babic in vrnitev na kmečka dvorišča, ki popotnika vodi na kmetijo Šolar, k sirarni Kotnik, k omi Neži in v gostilno Kureš.

Mavrica zakladov od pradavnine do danes je izlet, ki vodi od ogleda mitreja do muzeja Pangea in k ptujskogorski baziliki ter se nadaljuje z ogledom tovarne Talum, vodi naprej do konjeniškega parka v Starošincah in se konča s kosilom v kidričevski Atili. Preplet kulturne dediščine bo izletnike popeljal na ogled cerkve sv. Janeza Krstnika v Staršah, na obisk kmetije Golob, vodil na ogled muzeja starodobnikov in lepo obnovljenega dvorca Šterntal pa po kidričevski poti zgodovine. Panoramska vožnja s kočijo, obisk kmetije Žitnik, ogled muzeja podeželja s kavo pri Zelenem jezeru in kosilom v eni od domačih gostiln je mogoče doživeti z izborom Poti Pavline Starošine.

Horse glamping park in Green lake

“Pripravljeni smo na aktiven vstop na turistični trg, predstavljamo prve izlete v destinaciji, ki jih bomo še dopolnili, tudi kaj spremenili. Želimo si, da bi se v prihodnje turisti večkrat ustavili pri nas, tukaj prenočili, saj bodo imeli to možnost. Že zdaj pa lahko napovemo letošnje odprtje Horse glamping parka Storošince z 32 posteljami, kjer bo Zavod Nazaj na konja predstavil tudi svoj unikatni projekt – vožnjo z novodobno kočijo 21. stoletja. Pred pričetkom poletja odpiramo še Green lake – Zeleno jezero ob gramoznici Pleterje, kjer bo na voljo veliko športnih aktivnosti, od tega velik wake park, zraven bo tudi kamp, dodajamo nove prenočitvene zmogljivosti,” napoveduje Breznikova, ki je k sodelovanju pritegnila tudi Maruško Dekleva Lenart iz turistične agencije Turizem Zeleni val s Ptuja, destinacijo pa sta skupaj z zagnanimi sodelavci že uspešno predstavili na nedavnem turističnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/starse-in-kidricevo-pripravljeni-na-vstop-na-turisticni-trg-6658992


V občini Kidričevo predstavili novo turistično destinacijo Visit Ravno polje

23 januarja, 2019

V sklopu razvoja turistične destinacije Visit Ravno polje so v občini Kidričevo odprli turistično pisarno, ki je začetek skupnega povezovanja turističnih inštitucij in tudi tistih, ki želijo sodelovati v skupni promociji turističnih destinacij v Podravski regiji.

Občina Kidričevo z občino Starše že sodeluje na področju turizma in v lanskem letu so izdali skupno brošuro, v kateri so predstavljeni tako ponudniki kot tudi zanimivosti skupnega turističnega območja. S projektom pa nameravajo nadaljevati in k sodelovanju so že povabili okoliške občine Hajdino, Rače – Fram in Videm.

Minuli petek so v kidričevski občini, pri novi turistični pisarni, predstavili zanimivo turistično zgodbo povezovanja nekaterih občin na Dravskem polju, premierno so predstavili še promocijski film s poudarkom na ponudbi in ponudnikih ter nove turistične produkte. Srečanja v Kidričevem so se poleg tamkajšnjega župana Antona Leskovarja in njegovih sodelavcev iz občine uprave, udeležili še župan občine Rače – Fram Branko Ledinek, predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc, predsednik TD Starše Marjan Malekter predstavniki okoliških turističnih zavodov, turističnih društev in agencij.

Vstopajo na turistični trg

Sonja Breznik, oblikovalka turistične destinacije Visit Ravno Polje, je na turistično obarvanem dogodku povedala, da je turizem panoga, ki je vsak dan bolj prisotna v našem okolju in zato je čedalje bolj pomembno, da se turistične destinacije povezujejo in s tem ustvarjajo še boljše pogoje za razpoznavnost razvoja turizma na območju Ptuja in širom regije.

“Biti moramo pripravljeni na strategijo turizma v Sloveniji. 18. januarja tudi uradno vstopamo na turistični trg. Naredili smo že pet zanimivih programov, predstavljamo že prve izlete v destinaciji, ki jih bomo še dopolnili, tudi kaj spremenili. Želimo si, da bi se v prihodnje turisti večkrat ustavili pri nas, tukaj prenočili, saj bodo imeli to možnost.

Že zdaj pa lahko napovemo letošnje odprtje Horse glamping parka Storošince z 32 posteljami, kjer bo Zavod Nazaj na konca predstavil tudi svoj unikatni projekt – vožnjo z novodobno kočijo 21. stoletja. Pred pričetkom poletja odpiramo še Green Lake – Zeleno jezero ob gramoznici Pleterje, kjer bo na voljo veliko športnih aktivnosti, od tega velik wake park, zraven bo tudi camp park, dodajamo nove prenočitve,” je dejala Breznikova.

“Svetovna turistična destinacijo je Slovenijo razdelila v štiri makro destinacije in mi spadamo v termalno-panonsko destinacijo. Smo podaljšek vodilnim destinacijam in dodana vrednost k tistemu, kar že sami v turizmu ponujajo,” je med predstavitvijo izzivov in priložnosti skupnega sodelovanja v novi destinaciji še pojasnila Sonja Breznik.

Ob je predstavila tudi sodelovanje s turistično vodičko Maruško Dekleva Lenart iz Turistične agencije Turizem Zeleni Val s Ptuja, ki je tokrat pripravila tudi krajše vodenje po občini, po Poti zgodovine do dvorca Sternthal, kjer je sedež kidričevske občine.

Pomemben korak na področju turizma za občino Kidričevo in okoliške občine

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar se je ob tej priložnosti dotaknil turistične takse, ki je v občini med najdražjimi in povedal, da so to naredili namenoma, saj imajo zaenkrat le enega ponudnika prenočišč – Pan prenočišča, sobe pa v 90 odstotkih koristijo le poslovni partnerji Taluma in Boxmarka. Z novim letom so namreč v občini k znesku turistične dodali še promocijsko takso, kar pomeni, da morajo turisti v Kidričevem po novem zraven cene namestitve plačati še dodatnih 3,125 evra za noč. Ob tem je Leskovar pojasnil, da pa za namestitev v kampu in avtodomu turistične takse ni potrebno plačati, saj želijo privabiti čim več takih obiskovalcev in na to tudi ciljajo.

“Vesel sem, da se je zgodil tudi ta korak na področju turizma v občini Kidričevo, da dejansko začenjamo turistično zgodbo, o kateri smo se doslej le pogovarjali. Verjamem, da bomo v turizmu uspeli in smo na dobri poti, pogovarjamo se tudi o nadaljnjem sodelovanju, poleg občine Starše smo v destinacijo povabili še občine Rače – Fram, Hajdina in Videm,” je še dodal Leskovar.

Vir: http://spodnjepodravje.si/v-obcini-kidricevo-predstavili-novo-turisticno-destinacijo-visit-ravno-polje/

Tam dol na ravnem polju

Turistični projekt Visit Ravno polje za zdaj vključuje Občino Kidričevo in Občino Star­še. Dogovori tudi že potekajo z občinama Hajdina in Rače-Fram, k sodelovanju pa že­lijo priključiti tudi Občino Videm. Glavni namen je skupna promocija te destinacije, ki na turističnem zemljevidu še ni poznana. Prve korake so ravno v teh dneh naredili s promocijskim filmom.

Znamka Visit Ravno polje, ki se promovira pod sloganom Tam dol na ravnem polju, je svojo zgodbo začela pred pol leta. Takrat sta moči združili Občina Kidričevo in Občina Starše ter skupaj ustvarili brošuro z lokalno ponudbo, v teh dneh pa so svojo destinacijo postavili tudi na trg.

Za začetek so pripravili ponudbo petih različnih enodnevnih izletov z različno tematiko: »Ker imajo raz­lični gostje radi različne stvari, smo pripravili izlete po tematskih sklo­pih. Nekateri so bolj zgodovinski, drugi bolj kulinarični. Ravno hrani pa posvečamo še posebno po­zornost, saj bo Slovenija leta 2021 evropska gastronomska regija,« je ponudbo opisala vodja projekta So­nja Breznik. Ob prvi javni predsta­vitvi nove turistične destinacije so obiskovalce popeljali po Kidriče­vem in prikazali utrinek vodenja, ki ga pripravljajo za bodoče obiskoval­ce, v občinskih prostorih pa so tudi premierno predstavili promocijski filmček. V triminutnem posnetku predstavljajo predvsem pokrajino in lokalno ponudbo. Osredotočajo pa se predvsem na kulinarično po­nudbo. Kot je povedala Breznikova, so za zdaj vključili le Kidričevo in Starše, bo pa kmalu sledil tudi film, ki bo osredotočen na občini Rače–Fram in Hajdina.

»Zelo smo veseli, da se je zgodil ta korak na poti k turizmu. Kidri­čevo ni le industrija, ampak lahko ponudi tudi kaj za turiste. Upamo, da bomo nekaj obiskovalcev, ki obiskujejo Bled in Ljubljano, dobili tudi k nam,« je povedal župan Kidri­čevega Anton Leskovar. Izpostavil je tudi pomen sodelovanja, zato si želi, da bi se priključilo čim več občin. Ne nazadnje pa bi se želeli povezati tudi s turistično destina­cijo Haloze, ki je svojo zgodbo že začela.

Vida Božičko

Vir: Štajerski Tednik

Več na:
http://visitravnopolje.si


Ekoregija Ravno polje, Ustanova v objemu skupnosti in Družinski center, dve leti kasneje

17 januarja, 2018

Že skoraj dve leti mineva odkar smo na blogu podrobneje predstavili tri ekološko-socialne projekte, ki so se v Občini Kidričevo »rodili« na pobudo in v sodelovanju s Fundacijo in Zavodom »Nazaj na konja«. Februarja 2016 smo objavili kako so ti socialno-ekološki projekti nastali in kaj obetajo, zdaj pa lahko z določeno časovno distanco preverimo kakšno dodano vrednost so med tem prinesli ali še prinašajo v naš prostor.

Uvodoma beseda ali dve o metodologiji zbiranja podatkov. Ta zapis je imel namen nastati že lani, ob prvi obletnici objave izvirnega članka, a ga je (ne)dostopnost informacij in (ne)odzivnost odgovornih za omenjene projekte potisnila krepko v prihodnost. Po svoje to razkriva določen aspekt transparentnosti teh projektov, na katerega je naš očitek letel že v izhodišču, na žalost pa to vpliva tudi na samo objektivnost tega prispevka, ki se je tako v delu prisiljen zanašati na sekundarne vire in ugibanja. Še najbolj konkretne odgovore smo prejeli s strani direktorja občinske uprave Damjana Napasta, odgovornim Zavoda na konja pa se je baje na neki točki pokvaril računalnik[1] in od takrat, navkljub povpraševanju, z njihove strani ni bilo več odziva. So se pa v odzivu na izvirni prispevek javili nekateri drugi akterji teh zgodb in mestoma razjasnili, na drugih pa odprli povsem nova vprašanja okoli teh treh projektov, ki v veliki meri še vedno ostajajo brez odgovorov. Določeni viri ne želijo biti imenovani, zato njihovih imen tudi ne objavljamo, je pa njihova korespondenca shranjena in vsakomur, ki bi želel polemizirati, jo lahko posredujemo na vpogled.

V splošnem se zdi, da so vsi trije projekti še živi, je pa njihova dejavnost še veliko bolj odmaknjena izpred oči javnosti, kot je bil to primer za časa našega prvega preverjanja. Tudi participacija občanov se zdi, da se je temu sorazmerno znižala in na nek način se kaže, da se uresničuje ena od bojazni, ki smo jih navedli v izvirnem prispevku, da so ti projekti zgolj »lovišče za javna sredstva, ki bolj kot občanom, služijo zasebnim interesom…«

Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Članom društva Ekoregija Ravno polje smo namenili vprašanja, v katerih nas je zanimal trenuten status društva in ali je društvo v preteklem obdobju izvajalo kakšne dejavnosti? V medijih je bilo v začetku 2016 razbrati, da naj bi društvo konkretno z delom začelo aprila 2016[2].

Na povpraševanje smo do enega od članov nadzornega odbora društva prejeli informacijo, da je zaradi nedejavnosti društva decembra 2016 pozval vse nadzornike, da se sestanejo, vendar mu ni odgovoril nobeden. So pa za novo leto 2017 člani društva prejeli voščilnico z vsebino, ki povzema dejavnosti društva v letu 2016 (objavljena je tudi na Facebook strani društva)[3]:

»Zadovoljni smo, da smo skupaj z vami v letu 2016 izvedli kar nekaj odmevnih aktivnosti v okviru delovnih skupin osveščanje, mobilnost in kmetijstvo:

  • 7.2016 smo izvedli študijski obisk v Avstrijo in izvedli odmevno predavanje o humusni izboljšavi tal[4],
  • v projekt obnove humusa smo vključili kmetovalca Andreja Napasta iz Cirkovc,
  • od 15.7. do 16.7. 2016 smo se udeležili 24-urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf,
  • postavili smo dve enostavni električni polnilnici na občinski stavbi Občine Starše in novem zdravstvenem domu v Občini Kidričevo,
  • pričeli smo zahtevne dogovore z trgovino Jager v zvezi s promocijo in prodajo lokalnih eko proizvodov, ki jih bomo zaključili v začetku leta 2017.

Tudi v letu 2017 si bo društvo Ekoregija Ravno polje maksimalno prizadevala ustvariti višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalstva regije za okolje ter izvajati projekte oziroma programe, ki bodo zmanjševali izpuste CO2 v regiji in povišali vezavo CO2.«

Po neodzivnosti predstavnikov društva smo vprašanja naslovili na občino. Direktor občine Damjan Napast je na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»Občina Kidričevo je sofinancer njihovih aktivnosti. Društvo je samostojno in deluje na območju občin Kidričevo in Starše. Obstaja ločena postavka v višini 6500 EUR. Do sedaj smo financirali direktno (ekskurzije, predavanja, članarino Ekoregiji Kaindorf, montažo električnih polnilnic, itd). V letošnjem letu bo razpis, če bo prišlo do realizacije aktivnosti (lansiranje domačih izdelkov v trgovski center)«[5].

Na nadaljnja podrobnejša vprašanja ni bilo več odgovora, smo pa glede financiranja dobili nekaj odgovorov v poročilu računskega sodišča, ki je svojo poročilo o delovanju občine Kidričevo objavilo konec oktobra 2017 in v katerem so med drugim ugotovili, da je Občina dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.[6] Eno od teh je tudi društvo Ekoregija Ravno polje, ki je tako prejelo 2.407 evrov.[7] To je razvidno tudi iz informacij na Supervizorju (zdaj Erar), kje so navedeni tudi drugi javni prihodki društva. Edina javna vira sta do zdaj bili občini Kidričevo in Starše, zadnje (zabeleženo) nakazilo pa sega v september 2016[8]. Zagata s financiranjem seveda priča o nenavadnem in nerazčiščenem razmerju med društvom in občinama, o katerem smo več pisali v izvirnem članku.

Spletne strani društvo še vedno nima. Dolgo je bila brez vsebine zakupljena domena http://www.ekoregija-ravnopolje.si, med tem pa so očitno izgubili tudi to, so pa kar dejavni na Facebooku, ki je praktično edini informator o dejavnosti v društvu. Na Facebooku občasno objavljajo prispevke, ki se tičejo dejavnosti društva, čeprav prevladujejo napotila in po-objave sorodnih dejavnosti in vsebin iz drugih virov. Največ informacij je s področij elektro-mobilnosti in humusne obnove tal. To sta očitno tudi dve področji, na katerih bi naj bilo društvo najbolj aktivno.

Če lahko sodimo po teh objavah, bi naj društvo trenutno aktivno sodelovalo z lokalno akcijsko skupino – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri pripravi mednarodnega projekta humusne obnove tal, ki se ima namen uresničiti v prvih mesecih leta 2018.

Ostale dejavnosti iz preteklega leta, ki so opisane na Facebook profilu, so naslednje:

  • Tudi lani so se udeležili 24 urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf, kjer je ekipa zasedla 10. mesto!
  • Pred restavracijo Pan je 30.6.2017 potekala prireditev dirke z električnimi vozili »e-via 2017«, ki je služila kot predstavitev prve izmed sedmih električnih polnilnic ponudnika Zavoda Zadihaj.[9]
  • Ekoregija Ravno polje se je 24.6.2017 udeležila 10. obletnice Ökoregion Kaindorf. Občino Kidričevo je zastopala Dr. Maja Lamberger Khatib (Kmetija Pri omi Neži).
  • Člani Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) so v okviru prireditve Pozdrav jeseni, ki je potekala v soboto, 24. septembra v Občini Starše obiskovalcem predstavili različna električna vozila (avtomobile in kolesa), finančne vzpodbude Ekosklada, pojasnili prednosti električnih vozil, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter omogočili testne vožnje z električnimi vozili.

Društvo na Facebooku vse zainteresirane občane vabi k sodelovanju, k oddaji idej, pobud. Tovrstne objave pa so se tudi na Facebooku (zaenkrat) zaključile z oktobrom 2017.

Delovanje društva se torej zdi vsebinsko precej omejeno, če smemo soditi o razkolu med člani, pa tudi nič kaj demokratično in zelo netransparentno. Rezultati v obliki električnih polnilnic in promocije elektro-mobilnosti, so predvsem posledica državnih (in drugih nevladnih) iniciativ ter smernic in imajo bolj malo opraviti z angažmajem samega društva. Vse ostalo so družabna srečanja v okviru rekreativnih prireditev, nekaj (zaprtih?) strokovnih srečanj in marketinške prireditve. Za slaba štiri leta delovanja, društvo Ekoregije zaenkrat nima veliko pokazati. Tudi če bomo občani v bližnji prihodnosti vendarle deležni kakšnih rezultatov dela društva, pa ostaja priokus, da za krinko družbeno in ekološko progresivne ideje, “rovarijo” predvsem zasebni interesi, ki javnost bolj kot ne izključujejo.

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

V zvezi z Ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, smo podobno kot leta 2015, pisali gospe Brigiti Ačimovič. Takrat nam je posredovala zgledno poročilo s pojasnili, za 2016 je obljubila podobno[10], vendar kljub vmesnim pozivom iz njene strani ni bilo več odziva.

Obrnili smo se na občino, ki je kot ena od ustanoviteljic fundacije, z delovanjem ustanove gotovo dobro seznanjena. Kot v primeru društva Ekoregija, je direktor občinske uprave Damjan Napast na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»V letu 2016 je bilo v sklopu ustanove Izvedeno:

A: Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letu 2016, je bila izvedena zdravstveno preventivna ekskurzija v Male Moravce. Udeležilo se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let.

Enaka aktivnost se je izvedla tudi 29.5.2017.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, katere se ga je udeležilo 7 udeležencev.

B: Individualni programi

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material – prvi del 225,00 EUR*
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij – prvi del 225,00 EUR*

To so sredstva v sklopu pomoči posameznih fizičnih oseb, kjer je bila izražena želja po pomoči. Denar se ne deli, ampak se plačajo konkretne zadeve. S strani občine so bila sredstva nakazana v letih 2014 in 2015. Ostalo prispevajo ostali ustanovitelji. Bili sta tudi dve akciji, kjer se pozvalo lokalne pravne osebe«.[11]

Kakšnega javnega kanala o dejavnosti Ustanove na spletu ali v medijih ni zaslediti. Samo delovanje tako ostaja misterij (opomba: še najbolj natančno je delovanje Ustanove predstavljeno v priročniku, ki so ga ob ustanovitvi leta 2014 izdali v Zavodu PIP: »Priročnik dobre prakse, Skupnostne ustanove, Priložnost za razvoj in izboljšanje kvalitete življenja v lokalni skupnosti« (PDF), avtorja pa sta vodja regionalnega stičišča NVO Podravja Bojan Golčar in Metka Demšar Goljevšček iz Zavoda Nazaj na konja.).

Iz posameznih objav na Facebooku in v časopisu Ravno polje je mogoče razbrati, da je članica strokovnega sveta ustanove tudi Malčka Kokol[12].

Zgodovinsko društvo je v decembru 2017 v okviru Ustanove v objemu skupnosti pripravilo predavanje o preteklosti Kidričevega in o tem objavilo tudi posnetek[13], poročilo pa je bilo objavljeno v decembrski številki Ravnega polja[14].

Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta 6. januarja 2018 v župnijski cerkvi Kidričevo organizirala dobrodelni koncert, na koncertu zbrana donatorska sredstva pa so namenili delovanju Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo[15].

Zakaj Občina od 2016 ne plačuje več dogovorjenih 2000€[16], ki bi jih naj vsak od ustanoviteljev na leto vplačal v skupni fond in s kakšnimi sredstvi Ustanova sploh razpolaga, nam kljub povpraševanju ni uspelo izvedeti.

Družinski center Kidričevo

O delovanju Družinskega centra v letu 2016 smo vprašanja naslovili na Metko Demšar Goljevšček, ki se prav tako ni odzvala.

Program družinskega centra je redno objavljen na Facebooku, drugje informacij o delu centra ni mogoče dobiti. Obrnili smo se tudi na prostovoljce, ki so v  preteklosti sodelovali s centrom in tisti, ki so se na naša vprašanja odzvali, so se pritoževali nad organizacijo centra in mačehovskim odnosom do prostovoljcev.[17]

Z letom 2017 se je po prvotnem razpisu sofinanciranje projekta s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaključilo, zato smo direktorja občinske uprave Damjana Napasta povprašali o nadaljnji usodi Družinskega centra. Na naše poizvedovanje je pojasnil naslednje:

»S 1.5.2017 je center ponovno pričel z uradnim delovanjem vse do leta 2020. Izvajalec Zavod nazaj na konja je prejel sklep o sofinanciranju s strani Ministrstva. Občina bo sofinancirala dejavnosti v višini 25%. Aktivnosti se bodo izvajale v Starošincah in v Kidričevem na lokaciji bivše občine in dnevnega centra.«[18]

Družinski center o svojih dejavnostih objavlja predvsem na Facebooku[19]. Večina dejavnost je osredotočena na delo z konji in se izvaja v Konjeniškem parku Starošince – Nazaj na konja. Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne igre za vso družino, programe počitniških aktivnosti, družinski  in sprostitveni program, občasno pa potekajo tudi predavanja za starše o konfliktih v družini, odnosih. Delo v centru je prostovoljno.

Na spletni strani Družinskega centra, ki je v sklopu spletne strani nakonju.si[20], je splošna predstavitev centra, aktualnih novic pa je malo oz. jih objavljajo zelo neredno. Novic med februarjem in novembrom 2017 na strani ni bilo. Tudi te informacije, ki na strani so, so zelo nedosledne, recimo na podstrani »lokacija centra« je naveden samo center v Starošincah, ne pa tudi ta v Kidričevem.

V pogovoru za novice.si z naslovom »Posebna ljubezen: terapija s pomočjo konj v Starošincah« je Metka Demšar Goljevšček nekaj besed namenila tudi Družinskemu centru:

»Trenutno preko projekta Družinski center, ki ga sofinancirata Občina Kidričevo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omogočamo otrokom iz socialno ogroženih družin različne oblike neformalnega druženja, brezplačne delavnice in počitniške aktivnosti, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za pozitivno starševstvo.«[21]

Če imate v zvezi z dotičnimi projekti kakšno informacijo več in ste jo pripravljeni javno deliti, nam sporočite na mail: zvezdna.dolina@gmail.com in jo bomo dodali k prispevku.

Napotilo:
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/
[1] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 14.2.2017
[2] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016
[3] Vir: https://www.facebook.com/Ekoregija-RAVNO-POLJE-664491360315395/, “23.02.2018 sem poslal pisno odstopno izjavo z mesta predsednika NO društva Ekoregija ravno polje, priporočeno na sedež društva. Če bom zaradi netransparentnosti delovanja predsednika društva še kako drugače ukrepal, še razmišljam. Ne mislim pa prevzemati odgovornosti.” Vir: Boris Bavdek, 26.2.2018
[4] Ekoregija Ravno polje je s skupino 24 ljudi 4.7.2016 obiskala Ökoregion Kaindorf. Srečanje je potekalo v gostišču Schneider v Sebersdorf-u. Namen srečanja je bilo ljudem predstaviti avstrijski model ekoregije (delovne skupine, projekte, ki jih izvajajo). Potekal je pogovor tudi z gospodom Geraldom Dunstom, s katerim so izmenjali informacije v zvezi s projektom obnove humusa, seznanitev s pogoji za vključitev in ogledali so si tudi kompostarno. Prvi projekt, ki so ga načrtovali izvesti v letu 2017 je bil projekt gradnje humusa.
[5] Vir: Damjan Napast 22 in 23. 6. 2017
[6] Občina je v letu 2015 štirim društvom na drugih področjih dodelila in izplačala sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki  ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih. Občina s tremi društvi ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z 229. členom pravilnika o postopkih, ki določa, da se za dodelitev sredstev med neposrednim uporabnikom in prejemnikom sklene pogodba za dodelitev sredstev.
[7] Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K574BCA2536EA3946C12581C5001C468F/$file/ObcKidricevo_PP15.pdf
[8] Vir: https://erar.si/prejemnik/38510090/#transakcije
[9] Tesla polnilnici v občini Kidričevo: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/, https://issuu.com/ravnopolje/docs/ravnopolje_april_2017_za_web
[10] Vir: Brigita Ačimovič, 23.12.2016, poročilo za preteklo obdobje smo potem prejeli 12.4.2018 in je objavljeno na: https://sterntal.wordpress.com/2018/04/12/porocilo-o-delovanju-ustanove-v-objemu-skupnosti-kidricevo/
[11] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[12] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_julij_2017_za_splet_9-7-2017. Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Člani uprave so izvorno bili (ali so še, ne vemo): Marko Drobnič (Talum), Brigita Ačimovič (Talum), Anton Leskovar (Občina), Damjan Napast (Občina), Marjan Trobiš (Boxmark Leather) in Matej Bastič (Boxmark Leather). Članice strokovnega sveta ustanove so izvorno bile (ali so še, ne vemo): Alenka Brumen (OŠ KIDRIČEVO), Metka Demšar Goljevšček (Zavod NAZAJ NA KONJA), Malčka Kokol (Društvo upokojencev Kidričevo), Ivanka Korez (OŠ CIRKOVCE) in Pavla Veler (OZRK Cirkovce)? Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/dogodki/vkljucevanje-v-brezplacne-programe-aprila.html (pridobljeno 12.4.2018)
[13] Posnetek na: https://youtu.be/z32SM_-3LX4
[14] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_december_2017_web
[15] Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/dobrodelni-koncert-14.html
[16] Vir: https://erar.si/prejemnik/32520476/#transakcije
[17] Vir: korespondenca s prostovoljko, ki ne želi biti imenovana, 15.3.2016
[18] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[19] Vir: https://www.facebook.com/Družinski-center-Kidričevo-866023190146745/
[20] Vir: https://nakonju.si
[21] Vir: http://novice.si/page/naj-bo-dobro-pred-slabim-prav-pred-narobe-naj-bo-ljubezen-pred-sovrastvom/


Vnovič v podelitev koncesije za gramoznico Pleterje

18 oktobra, 2017

Čeprav je občina Kidričevo že javno objavila ime izbranega zasebnega partnerja za projekt ureditve športno-rekreacijskega centra v gramoznici Pleterje, so sedaj stopili korak nazaj in odločitev razveljavili. Projektu so dali tudi novo ime: Ravno polje.

»Na razpis za koncesijo se je prijavil konzorcij treh podjetij v sestavi Cestno podjetje Ptuj (CPP), Betonarna Kuhar in CWS cable sisitems s hrvaške Reke. V fazi pogajanj smo ugotovili, da je smiselno, da se lokacija komunalno opremi z javnim vodovodom in kanalizacijo. To dejansko pomeni spremembo projektnih pogojev, saj bo območje komunalno urejala lokalna skupnost. Predhodno je bilo načrtovano, da bi na lokaciji gradili 150 m3 veliko zaprto greznico in območja v prvi fazi ne bi povezovali na javni kanalizacijski sistem. V pogajanjih z zasebnimi investitorji smo prišli do zaključka, da je primerneje, da območje že v začetku komunalno opremimo. Zgradili bomo 1,7 km vodovodnega in kanalizacijskega sistema. To pomeni tudi višji vložek nas kot javnega partnerja v projektu. Doslej se je naš vložek računal na 200.000 evrov – za pripravo dokumentacije. Z vključeno izgradnjo komunalne infrastrukture bo naš vložek za 150.000 evrov višji, torej skupno 350.000 evrov. Naloga izbranega koncesionarja, ki ga bomo izbrali na ponovljenem razpisu, bo izgradnja infrastrukture, ki je potrebna za izvajanje turistično-rekreacijske dejavnosti na območju,« je pojasnil kidričevski župan Anton Leskovar in dodal, da dokumentacijo za projekt urejajo že šest let in pol. Največ se je zatikalo na Agenciji na okolje in prostor (ARSO).

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/7844-kidricevovnovic-v-podelitev-koncesije-za-gramoznico-pleterje


Ravno polje, julij 2016

15 julija, 2016

Ravno polje julij 2016 (PDF)

Vir: http://www.kidricevo.si


Ravno polje, maj 2016

15 julija, 2016

Ravno polje maj 2016 (PDF)

Vir: http://www.kidricevo.si


Ravno polje, marec 2016

15 julija, 2016

Ravno polje marec 2016 (PDF)

Vir: http://www.kidricevo.si


Nateg v obraz in odpuščanje

13 julija, 2016

»Kultura je bila mnogokrat razlog za spore in vojskovanja in je bila povod za plenjenje in krajo. Umetnost tega nikoli ne počne.« je dejal slikar Bogdan Čobal.

Slednja izjava se me je v včerajšnjem častniku Večer ravno prav dotaknila, da sem ob treh ponoči začel razmišljati, da napišem nekaj malega o svoji izkušnji in zmleti usodi našega kulturno umetniškega društva v lokalnem, javnem prostoru.

Februarja 2015 je KUD Nika na Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo poslalo vlogo za sprejetje z namenom sodelovanja na kulturno umetniškem področju v občini. Kljub neodvisnim pozivom nekaterim članov omenjene zveze, ki so pri polni kulturni zavesti zahtevali, da nam odgovorni iz ZKD občine Kidričevo vsaj pošljejo odgovor, odgovora do danes še nismo prejeli. Odnos Zveze kulturnih društev do KUD Nika sem kot gost, pesnik, na Radia Ptuj, oktobra 2015 tudi javno izpostavil. Potem sem novembra 2015 šel na občino Kidričevo. Gospodu Županu sem nesel dokumentacijo o porabljenih upravičenih sredstvih za projekt, že tradicionalno lep dogodek – »Kidričevo teče 2015«, lani tudi »S humanitarnimi koraki«, ter se mu zahvalil za podporo in sodelovanje.

Seveda nisem mogel mimo tega, da županu, kot človeku, ki naj bi slišal kaj se posameznikom in društvom v njegovi občini dogaja, povem nekaj o marginalnem položaju Kulturno umetniško društvo Nika v občini. Spregovoril sem tudi nekaj besed o rezultatih KUD Nika (Nika pomeni boginja zmage), o založništvu društva v Lovrencu na Dr. polju in nekaj dogodkih KUD Nika širom po Sloveniji; o pravljici Kiti plavajo počasi, Esad Babačić, nominacija za najlepšo slovensko knjigo – slikanico, Prihodi Odhodi, Esad Babačić – nominacija za Jenkovo nagrado, Banda, E. Babačić, knjiga o zgodovini hokeja in poklon Slovenskim hokejistom, Jagode ne gledajo na linijo, pesniški prvenec – Boštjan Zupanič, izid plošče kultnega benda V.I.A. Ofenziva z naslovom Bele rože, omenil pesniško zbirko Kitula. V slednji pesnik skozi poezijo spregovori o lepem slovenskem nategu, pa tudi o nesmrtnem Messiju. Županu dam pobudo in omenim kulturne vsebine, delavnice za otroke itn., ki bi lahko prinesle doprinos skupnosti. Potem sem župana vprašal, če lahko on, ki gotovo ve, kaj je dobro za razvoj kulturnega dialoga ter umetnosti v občini, spomni pristojne v ZKD občine, da KUD Nika končno le odgovorijo glede naše poslane vloge. Župan mi reče, da je v ZKD občine Kidričevo za to najbolj pristojna »alfa in omega«, gospa tajnica in naj grem do nje kar sam, saj se on ne rad krega s svojimi sodelavci, oziroma se rad dobro razume z njimi. Tako me občinski oče v imenu občinske kulture pribije na križ. Šok, v imenu enakih možnosti, vam rečem. Komu se lahko pritožiš? se takoj spomnim preroških besed Ivana Krambergerja. Nikomur, v prvi vrsti pa ne tistim, ki so plačani v imenu ljudstva. »Pusti poezijo sine, ni tu denarja nobenega, naj jo pišejo Slovenci, oni tako nimajo kaj izgubiti.« se mi glavi vrti Babačićeva, še vedno zgovorna in aktualna Tranzicijska pesem.

Spokojno odnesem svoj križ daleč od enakih kulturnih možnosti do gospe v občinsko pisarno in jo spomnim, da še v KUD Nika po 9. mesecih nismo dobili njihovega odgovora. »Alfa in omega« gospa iz zveze kulturnih društev občine Kidričevo mi pove, da lahko v roku enega tedna pričakujem odgovor in pomenljivo doda, da je bila Zveza kulturnih društev občine Kidričevo ustanovljena z namenom petja in folklore. Takoj začutim, da se ji jebe za kulturni dialog, kaj šele za umetnost in morebitno kulturno sodelovanje, in da gre v tem primeru le za suvereno izključevanje, pred njo na križ pribitega pesnika & KUD Nika. Fino se me je rešila, si mislim. Vidim, da so res uigrani toti naši Občinarji, in da se jim v resnici sladko jebe za neuvrščene kulturnike, ki so utrujeni od iluzije enakih možnosti nehali trkati na zaprta vrata, ki so rezervirana le še za ustaljeno kulturno elito in preverjeno Severino. Naj omenim, da pa zgledno in odlično sodelujemo s Športno zvezo občine Kidričevo, kar je prava poezija. Ko zapustim vrata občine, parafraziram, kaj mi je »alfa in omega« občinske kulture povedala o namenu ustanovitve ZKD v naši prelepi občini. Kaj je že rekla, samo za petje in folkloro smo bili ustanovljeni. Torej; tako kot mi tukaj pojemo, tak lahko vi plešete, kaj ti tu ni jasno, mi odzvanja v glavi in še kje… Ni čudno, da smo že leta 2014, lani in tudi letos iz zanesljivih virov izvedeli, da Zveza kulturnih društev občine Kidričevo celo ne uspe porabiti sredstev namenjenih za kulturo in umetnost, ki naj bi bila poslednjo zatočišče svobode izražanja slovanske duše…Tako neporabljena sredstva v imenu širjenja poslanstva in kulture v občini, za zaprtimi vrati odgovorni prenašajo iz leta v naslednjo leto. Te ugotovitve kažejo na to, kar je v uvodu tega teksta, o kulturnem plenjenju in kraji, povedal moj trenutni prvi kandidat za »Bob leta 2016«, slikar Bogdan Čobal.

Vse to zagotavlja, da imajo pesniki v 21. stoletju še naprej svojo zatočišče v »cukrarnah«. Iz lokalne percepcije se zdi, da ustvarjalci dobijo svojo minuto slave v prav v hipu smrti, saj se po izkušnji sodeč v lokalni kulturi vedno znova časti smrt kulture, da o rojstvu novega, ki se lahko v okolju razraste kot drevo, sploh ne izgubljamo besed, kaj šele iluzij.

V marčevskem Ravnem polju (reviji, ki izhaja v občini Kidričevo) je gospod župan v intervjuju na vprašanje: »kako bi po 6 letih županovanja ocenili svoje delo in razvoj občine Kidričevo?«, odgovoril. Citiram:

»Ocenjujem, da vsi skupaj zmoremo veliko. Podpora ljudi pri aktivnostih za razvoj naše občine je ključnega pomena. Namreč, naši občani želijo več, in kar je najpomembneje, pri tem želijo tudi aktivno sodelovati, dajejo pobude in predloge ter se povezujejo. Društvena aktivnost naših ljudi daje projektom dodano vrednost, zato aktivnim, željnim in pogumnim, tudi posameznikom vedno stopimo naproti. Društva občine Kidričevo so gonilo k izboljšanju kvalitete življenja, tudi jim je potrebno dati pohvalo. Tako se piše kvaliteta življenja in oni so dokaz za to.«

Kakšno leporečenje neki, lahko o prebranem samo dodam.

Prezir in sprenevedanje, vrženo v obraz, ter ponižanje, ki sem ga kot član kvazi kulturne skupnosti 21. stoletja lahko doživel tudi preko občinskega medija, od ljudi, ki imajo vpliv, zavzemajo pozicije moči in odločanja ter s svojimi potezami brez občutka neposredno hodijo po usodi ustvarjalcev, mi je dalo vedeti, da je dobro ohraniti božansko iskro v sebi in iz križa ustvarjati nove vsebine. Na vprašanje: »kaj je novega?«, lahko odgovorim; vse je isto kot pred vojno, na zahodu nič novega, šofer naprej, potniki za njim, kot mi je večkrat dejal prijatelj Damir, kar lahko zdaj neposredno povežem tudi z bivšim vojnim taboriščem v Kidričevem in aktualnim taboriščem izbrisanih kulturnikov v imenu lokalne institucije kulture.

Pred dnevi sva z velikim človekom, vsestranskim ustvarjalcem, umetnikom Esadom Babačićem, predsednikom KUD Nika, ki je septembra 2014 v Velenju na Lirikonfestu prejel tudi nagrado za 10 letni vrhunski pesniški opus, Čaša nesmrtnosti, malo komunicirala o tem kaj v teh dneh delava. Babačić mi je dejal, saj mi smo vedno bili pridni… Njemu so tisti na pozicijah moči na RTV-ju, ki naj bi delali v imenu naroda, leta 2013 ukinili izjemno radijsko oddajo »Hotel Romantika«, v katero je prinašal multikulturni dialog in bogate kulturne vsebine, zavzemal se je za ranljive, iz vrha družbe odpisane skupine ljudi in na senzibilen, subtilen način postavljal ogledalo dogajanju, času, prostoru, sistemu, kar je zmotilo tiste, ki so imeli moč ukiniti vse, ki so jim preveč dobro postavili ogledalo.
Od takrat naprej so v Sloveniji ukinili še nekaj dobrih medijev, ki so odpirali in krepili dimenzije človekove svobode in povezovanja.

»Ja, ukinili nas bodo, še preden bomo dokončno odšli,« mi pravi.

Zdi se, da so nas že ukinili, še preden so nam dali sploh besedo. Zato je prav, da si jo vzamemo sami. In jaz sem si jo vzel.

Ima dana za »megdana«, bi v tem kontekstu optimistično rekli naši južni bratje in sestre, gostje »Hotela Romantika«.

Pisanje je zame močno zdravilo, ki ima izjemno terapevtsko moč, s katerim poskušam razbijati strahove pred kulturnim dialogom in opozoriti na to, kar se dejansko dogaja tudi na področju kulture pri nas.

Danes ponoči, nekje ob štirih zjutraj, ko nisem mogel spati in me je preganjal ustvarjalni nemir, in sem o svojem in Kristusovem križu razmišljal po tihem, sem se vprašal, zakaj se na zemlji dogaja izključevanje ljudi iz božjega kraljestva.

Takrat sem zaslišal Njegov tihi glas: »odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo«.

Boštjan Zupanič

Izvirno objavljeno 28. marca 2016, na osebnem Facebook profilu Boštjana Zupaniča

Napotilo:
http://www.esadbabacic.si/kontakt/