Dovolj je zapiranja pošt – poziv za spremembo zakonodaje

25 septembra, 2020

Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas, da so županje in župani občin Spodnjega Podravja na 6. izredni seji kolegija, dne 21. 9. 2020, sprejeli sklep o podpori pobudi volivcem za vložitev predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2C).

V zadnjem času smo vedno bolj priča, da Pošta Slovenije zaradi racionalizacije poslovanja ukinja poštne poslovalnice na podeželju. Kolegij županov Spodnjega Podravja meni, da je podpora predlagani spremembi zakonodaje korak PROTI zapiranju poštnih poslovalnic, da se omogoči skladnejši regionalni razvoj in da se vsem državljanom zagotovi enak dostop do poštnih storitev.

Vse več posameznikov, županov, lokalnih skupnosti in civilnih iniciativ opozarja, da je država »zgrešila poslanstvo« pri upravljanju svojega podjetja. Temu se pridružuje tudi Kolegij županov Spodnjega Podravja. Zato občane in občanke pozivamo, da se povežemo in z vložitvijo ljudske iniciative političnim odločevalcem pošljemo jasno sporočilo.

Zbiranje podpisov se je pričelo z dnem 1. 9. 2020 in konča z dnem 30. 10. 2020.  

Obrazec podpore podpisujete na upravni enoti in krajevnih uradih v času uradnih ur ali z elektronskim podpisom. Obrazec snamete s spleta ali ga dobite na upravni enoti. Izpolnjene in overjene obrazce posredujete na Mestno občino Ptuj, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, kjer jih bomo zbrali in pred iztekom roka posredovali sindikatu (Sindikat poštnih delavcev, p. p. 179, 6000 Koper). Za vložitev predloga zakona Državnemu zboru RS je potrebnih najmanj 5.000 podpisov volivk in volivcev.

Vir in več na: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/lokalne-skupnosti/dovolj-je-zapiranja-post–poziv-za-spremembo-zakonodaje.html


S kolesom po urejenih novih poteh po Podravju

25 septembra, 2020

Je mogoče sožitje kolesarjev, pešcev in kmetov? Že urejeni odsek kolesarsko-traktorske poti kaže, da gre tudi tako, za varnost pa morajo poskrbeti vsi udeleženci v prometu

Gradnja regionalne kole­sarske povezave od Ptuja mimo Hajdine in Kidriče­vega do Majšperka v skupni dolžini dobrih 26 kilometrov je del širšega spodnjepodravskega projekta, s ka­terim želijo tod kolesarsko povezati Ptuj kot regijsko središče z izobra­ževalnimi, upravnimi, storitvenimi dejavnostmi z okoliškimi občina­mi na Dravskem polju in zahodnem koncu Haloz. Že dolga leta načrtova­ni in varni kolesarski povezavi nihče ne nasprotuje, a se, kot po navadi, zatika pri zagotavljanju zemljišč za gradnjo po načrtih.

Od Ptuja do Majšperka

Nazadnje se je zalomilo v občini Ki­dričevo, kjer so občinski svetniki pred mesecem sklenili, da bodo lastnike zemljišč, po katerih naj bi potekala kole­sarska pot, če bo treba, tudi razlastili.

“Odsek kolesarske povezave, ki poteka tudi po naši občini, je del celostne prometne strategije Mestne občine Ptuj, ki je bila spre­jeta v letu 2017. Trasa je razdeljena na dva dela, in sicer glavni del, ki poteka od Majšperka do Ptuja, drugi pa predstavlja izgradnjo kolesarske poti iz naše občine v smeri Sloven­ske Bistrice. Dolžina glavne trase, torej s Ptuja do Majšperka, meri dobrih 17 kilometrov, trasa v smeri Slovenske Bistrice, mimo Lovrenca na Dravskem polju in Pragerskega, pa dobrih devet kilometrov. Načr­tovane kolesarske poti so v prete­žni meri enostransko dvosmerne in dvostransko enosmerne, na nekate­rih odsekih pa naj bi po novozgra­jeni cesti lahko vozili tako kolesarji kot kmetje s traktorji, saj gre za kme­tijsko območje, kjer kaže nekatere cestne povezave preprosto združiti,” razlaga Damjan Napast, direktor ob­činske uprave v Kidričevem.

Dodaja, da večina trase ob kme­tijskih zemljiščih poteka po obstoječih traktorskih poteh, ki jih tako spreminjajo v kolesarsko-traktorske poti. Te naj bi bile široke 3,5 metra, asfaltirane, namenjene v prvi vrsti kolesarjem, kmetom pa bi bil po teh cestah omogočen dostop do njiho­vih kmetijskih zemljišč. Kot dodaja Napast, je ocenjena vrednost pro­jekta 8,7 milijona evrov. “Trenutno imamo zagotovljene dobre štiri mi­lijone evrov evropskih sredstev, a pričakujemo, da bo sofinanciranje projekta z evropske strani večje, saj bodo nekateri projekti v Podravju odpadli in se bodo sredstva delila med projekte, ki se bodo izvajali. Prav tako upamo na nižje cene na razpisu za izvajalce;« pravi Napast.

Zemljo bi jim kar vzeli

Prav odziv kmetov, ki ne soglašajo s posegom v njihova kmetijska ze­mljišča, je ta čas predmet nesogla­sij v občini Kidričevo. “Ko nam je občina poslala v podpis pogodbo o služnosti in nas postavila pred dej­stvo, da jo moramo podpisati, sicer se bo odločila za razlastitve, smo bili kmetje užaljeni. Mar nismo nič vredni in je mogoče našo zemljo, pa čeprav gre za majhne kvadra­ture, kar vzeti?” sprašuje domačin Milan Unuk, sicer predsednik območne enote Kmetijsko-gozdarske­ga zavoda Ptuj.

Po njegovem gradnja kolesar­skih poti skupaj s traktorskimi ni najboljša rešitev, saj kmetje ob spra­vilu pridelkov, še posebej ob dežju, ne morejo dovolj hitro počistiti z zemljo onesnaženih cest, kar pa lahko predstavlja veliko nevarnost za kolesarje. Da z načrtovano traso kolesarskih povezav posegajo na 211 parcel, pravijo na kidričevski občini in dodajajo, da je velika večina la­stnikov pogodbe že overila.

“Z ostalimi še zmeraj tečejo pogo­vori in verjamemo, da bomo uspe­šno zaključili zadevo. V skrajnem primeru bomo proti koncu leta pri­siljeni uporabiti tudi postopek razla­stitve,” še dodaja direktor občinske uprave. Župan Anton Leskovar pa, da se mudi, saj je črpanje evrop­skih sredstev omejeno do konca leta 2022: “Zemljišča moramo kar se da hitro pridobiti, saj sicer lahko pro­jekt izgradnje kolesarske ceste na Dravskem polju pade v vodo. Pri la­stnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagaja­nje, in njihovega nasprotovanja ne razumem, saj gre za skupno prido­bitev.”

Izvirno objavljeno v Večeru, 24.9.2020

Slavica Pičerko Peklar


Z evropskimi in covid sredstvi

25 septembra, 2020

Župani spodnjepodravskih občin so se poenotili in sklenili sodelovati v projektu vodooskrbe. Zdaj iščejo izvajalca za pripravo dokumentacije

Župani dvajsetih občin spo­dnjega Podravja so na iz­rednem kolegiju, ki je trajal le nekaj minut, sklenili, da bodo skupaj sodelovali v projektu celovite obnove vodovodnega sis­tema. Prihodnji teden bodo tako že objavili razpis za izbor izvajalca za pripravo projektne dokumenta­cije, šele po izdelavi te pa bo jasno, kolikšna je vrednost projekta, za  katerega si obetajo tudi evropski denar.

“Z izvedbo projekta moramo začeti pred koncem leta 2021, ra­čunamo pa tudi na sredstva za okrevanje po covidu, saj je naš vo­dovodni sistem nujno potreben obnove,” pravi ptujska županja Nuška Gajšek. Da se že zelo mudi in bo potrebno sodelovanje vseh sodelujočih, še posebej pri pridobi­vanju služnostnih pogodb, opozarja Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj.

V projektu zdaj sodelujejo tudi občine Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž, Cerkvenjak in Sveta Tro­jica, ki so se pred meseci lotile sa­mostojne priprave projektov. David Klobasa, župan občine Sveta Troji­ca, ene od tistih, ki so napovedale samostojno pripravo dokumenta­cije, zdaj pa sodelujejo v skupnem projektu: “Tako zahtevne projekte je lažje delati skupaj, tudi več mo­žnosti za pridobitev evropskega de­narja in denarja iz še kakšnih virov imamo na ta način.” Anton Lesko­var, župan občine Kidričevo: “Ptuj­sko občino smo danes pooblastili, da izpelje razpis in da s projektom tudi zares začnemo. S tem lahko računa­mo tudi na evropski denar, ki ga bo na voljo kar nekaj. Prepričan sem, da se bo našel tudi za obnovo našega vodovoda. Mi smo pred meseci nasprotovali delitvi stroškov, saj nas je motilo, da so nekatere občine v projekt vključile več lokalnih vodovo­dov za obnovo, mi pa smo vztrajali, da se skupaj financirajo le transpor­tni vodi, za ostali del omrežja pa po­skrbijo občine same.”

Izvirno objavljeno v Večeru, 24.9.2020

Slavica Pičerko Peklar


Gradnja obvoznice se zamika

25 septembra, 2020

Kidričevska obvoznica bo lokalno skupnost razbremenila tovornega prometa, zato jo domačini že težko čakajo

Direkcija RS za infra­strukturo (DRSI) je v začetku leta objavi­la razpis za izvajalca del za gra­dnjo kidričevske obvoznice, vendar razpisnega postopka še niso pravnomočno končali, saj se je eden od neizbranih ponu­dnikov pritožil na državno revi­zijsko komisijo.

Kot smo izvedeli, novega raz­pisa sicer ne bo, pač pa bo DRSI prispele ponudbe še enkrat pre­gledala in se odločila za najugo­dnejšega ponudnika. Ta naj bi gradbena dela opravil v poldru­gem letu.

Kdaj se bo gradnja kidri­čevske obvoznice, ki jo nestr­pno pričakujejo tako domačini kot poslovni partnerji kidriče­vskega gospodarstva, dejansko začela, pa je tačas nemogoče na­povedati, a ker je ta povezana z aktualno finančno perspektivo gradnje z evropskimi sredstvi, se že mudi. Po oceni projektan­tov bo gradnja obvoznice mimo Kidričevega stala 15 milijonov evrov, velja pa poudariti, da so bile vse prispele ponudbe grad­bincev precej nižje od projek­tantske cene in so se gibale med osmimi in enajstimi milijoni evrov.

Kidričani gradnjo obvozni­ce že težko pričakujejo, saj bo spremenila prometne tokove v občini in ti več ne bodo obre­menjevali cest skozi samo nase­lje. Nova logistična pot bo tako iz občinskega središča speljala tovorni promet, v katerem se zdaj dušijo tako center Kidriče­vega kakor bližnja naselja.

Izvirno objavljeno v Večeru, 24.9.2020

Slavica Pičerko Peklar


Občina bo kmete kar razlastninila

14 septembra, 2020

Večina občin Spodnjega Podravja, zlasti podeželskih, je v finančni perspektivi, ki se izteka, počrpala izjemno malo ali pa celo nič evropskih sredstev. Doslej niso izvedle niti enega regijskega projekta. Sedaj lovijo zadnji vlak, da bi z evropskim denarjem zgradile regionalne kolesarske povezave. A tudi pri tem projektu se zatika na številnih področjih. Zato nekatere občine posegajo po različnih mehanizmih, tudi razlastitvi zemljišč.

Za takšen ukrep so se na avgu­stovski seji odločili svetniki občine Kidričevo. S tem so županu Antonu Leskovarju in občinski upravi dali zeleno luč, da lahko pri lastnikih, ki svojih zemljišč ne želijo prodati za gradnjo regionalne kolesarske steze, začneta razlastitvene po­stopke. Župan Leskovar je na seji pojasnil, da se s projektom zaradi črpanja evropskih sredstev mudi. »Zelo je pomembno, da pridobimo zemljišča, četudi z razlastitvijo, saj nam sicer lahko pade celotna tra­sa kolesarske steze na Dravskem polju. Pri lastnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagajanje. Največje nestri­njanje je v naseljih Cirkovce, Pon­grce in Jablane, dejansko na trasi ob Framskem potoku. Nam pa tudi že – iskreno povedano – teče voda v grlo, saj se aktualno finančno obdobje EU izteka. Novega poziva po mojih informacijah ne bo, kar pomeni, da bi za gradnjo kolesarke lahko pridobili tudi do 85-odstotni sofinancerski delež,« je svetnikom pred odločanjem o sklepu, ki je podlaga za začetek razlastitvene­ga postopka, razlagal župan Le­skovar. Dodal je razmišljanje, da si morda kdo na račun kljubovanja občini med kmeti nabira volilne točke. »Vemo, da so volitve v KGZS in da si nekdo išče politične točke. Cesta na lokacijah, ki jih odkupuje­mo, že poteka. Mi bi jo v širini 3,5 metra asfaltirali. Kmetovalcem do­stopa do njiv ne bomo ovirali. Naša naloga je, da kolesarsko stezo pri­peljemo do mostu. Ne želimo, da bi bila zaradi težav v naši občini prikrajšana tudi sosednja občina Majšperk.«

Občina bi služnost kar čez celotno parcelo

Milan Unuk iz Zgornjih Jablan je poudaril, da je kmete v postop­ku pridobivanja zemljišč marsikaj zmotilo. Z načinom dela, kot ga lokalna skupnost pelje v njihovem primeru, se pač ne strinjajo. Svoje nezadovoljstvo so strnili v dopisu, ki so ga naslovili na občino. V njem med drugim opozarjajo na pomanjkljivo komunikacijo in slabo informiranost o projektu. »Občina v pogodbi predvideva služnost na celotni parceli. Odmere bi izvajali naknadno. Želimo, da se zemljišča odmerijo, se oblikuje nova parcel­na številka in je predmet obravna­ve samo odmerjeni del zemljišča in ne parcela v celoti. Na vpis služ­nosti na celotni parceli ne moremo pristati, ker lahko zemljiško-knjižni postopki potem trajajo nekaj let, v tem času pa imaš nepremičnino zaradi vpisane služnosti na nek na­čin zaplombirano, z njo ne moreš prosto razpolagati,« je opozoril Unuk.

Po kolesarski stezi tudi traktorji

K povedanemu je še dodal: »Iz pogodbe je razvidno, da bodo zemljišča služila kolesarski stezi. Kaj pa ostali promet? Predlagamo, da bi se zaradi večje varnosti lahko trasa kolesarske steze premaknila na drugo stran potoka. Kako bomo stezo obenem koristili traktoristi in kolesarji? Kaj bo v času sezonskega dela? Saj bomo za seboj počistili, kot to velevajo predpisi, a vedno to ni možno takoj. Kaj, če kolesar pade? Kdo bo nosil odgovornost? V pogodbi nikjer ne piše, da bo to tudi traktorska pot, kmetje po tej pogodbi nismo nikjer zavarovani. Izključno se omenja kolesarska steza.«

Razlastitve so se dogajale v nekih drugih časih …

Odgovorov na v dopisu iz­postavljena vprašanja kmetje po Unukovih besedah niso dobili. Sre­čali so se sicer z direktorjem občin­ske uprave Damjanom Napastom in podžupanom Bogdanom Potoč­nikom. Sogovornik je do načina pri­dobivanja zemljišč, kot ga je ubrala občina (razlastitve), zelo kritičen. »Tako smo delali po letu 1945 in tako delamo danes … Za današnji čas je to neživljenjsko in zelo, zelo ponižujoče. Ne razumem, zakaj se za nekaj m2, ki jih za projekt potre­buje občina, zahteva služnost na celotni parceli. Obžalujem, da je prišlo do takšnih nesoglasij, ampak druge poti za zaščito svojih pravic ne vidimo. Naj poudarim, da kme­tje ne nasprotujemo projektu. Ne strinjamo pa se z načinom komu­nikacije (da o projektu nismo imeli pravočasno informacij) in postop­kom prisilnega odvzema zemljišč.«

Oster »ne« za razlastitve

»Naziv pogodbe je ‘Prodajna pogodba namesto razlastitve in pogodba o ustanovitvi služnostne pravice’. Ko nam je občina Kidričevo to posredovala v podpis, smo se počutili užaljene. Mar naša lastnina res ni vredna nič? Po naših informacijah je pridobivanje zemljišč za gradnjo kolesarskih stez težava v številnih občinah po Sloveniji, ne samo v naši. Sploh je pa težava v zakonodaji, ki v javnem interesu omogoča postopke prisilnih razlastitev. Preko sindikata kmetov Slovenije in KGZS bomo o tem vprašanju sprožili ustavni spor in zahtevali spremembo zakonodaje. Ne pristajamo na očitek, da kmetje nismo za napredek. Podpiramo razvoj, a na način primerne komunikacije in z doseganjem soglasij med partnerji. V našem primeru nismo bili obravnavani kot enakopravni partner. V podpis smo dobili pogodbo in bili postavljeni pred odločitev: ali podpišeš ali pa te razlastimo. Gre sicer za vprašanje zelo majhne kvadrature, vendar tudi za to bi bilo treba skleniti dogovor z nami, ki smo lastniki zemljišč.« je poudaril Unuk in zanikal namigovanja župana Leskovarja, da si z nasprotovanjem občini med kmetovalci zbira točke za volitve v KGZS. »V zbornici delujem več mandatov, za novi mandat sploh ne vem, ali bom kandidiral. Nikakor ni v ozadju volilna kampanja. Jasno pa je, da kot funkcionar v KGZS in sindikatu kmetov moram zaščititi interes kmetovalcev. Kdo drug pa ga bo?«

Odločitev občinskega sveta, ki je podprl sklep o začetku razlastitvenih postopkov, je komentiral takole: »Tudi v občinski svet bodo volitve.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/22189-kidricevo-zapleti-pri-izgradnji-kolesarske-steze-obcina-bo-kmete-kar-razlastninila


Pingpong, kdo bo plačal sanacijo Brenclove jame

14 septembra, 2020

Stečajna upraviteljica podjetja Albin Promotion Vida Gaberc z državo še vedno bije bitko glede sanacije gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju, kamor je propadlo podjetje pred leti nalagalo odpadne gume.

Ptujsko sodišče ji je zdaj naložilo, da najame sodnega cenilca, ki bo ocenil stroške sanacije in ugotovil, ali je v stečajni masi dovolj denarja. Gaberčeva je že napovedala pritožbo. Ptujsko sodišče je sicer v začetku leta odločilo, da je skoraj 28.000 m³ razrezanih ali zmletih gum, tisoč m³ odpadnih gum in 600 m³ drugih odpadkov dolžna prevzeti država, sodišče pa bo o morebitnem plačilu sanacije iz stečajne mase odločilo šele po poplačilu upnikov. Okoljsko ministrstvo se je na takšno odločitev pritožilo, saj meni, da je povzročitelj odgovoren za obremenjevanje okolja tudi v primeru stečaja. Ljubljansko višje sodišče je argumentom ministrstva pritrdilo, mnenju višjih sodnikov pa je v ponovnem odločanju sledilo tudi ptujsko sodišče. Tako naj bi zdaj cenilec ugotavljal, ali stečajna masa zadošča za kritje stroškov sanacije gramoznice. Šele če ta ne bo zadoščala, naj bi bili izpolnjeni pogoji, da stroške sanacije krije država. Zoper odločitev sodišča je Gaberčeva vložila pritožbo, saj meni, da bi takšna odločitev pomenila, da bi morali stroške ekološke sanacije gramoznice nositi upniki stečajne mase, česar pa ne določa noben predpis.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič 

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/22154-kidricevo-pingpong-kdo-bo-placal-sanacijo-brnclove-jame


Kidričani bodo na obljubljeno obvoznico čakali še lep čas

14 septembra, 2020

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je v začetku leta objavila razpis za izvajalca del za gradnjo kidričevske obvoznice. Razpisnega postopka niso pravnomočno končali, saj se je eden izmed neizbranih ponudnikov (GP Krk iz Hrvaške) pritožil na Državno revizijsko komisijo.

DRSI bi delo zaupala najugodnejšemu ponudniku, podjetju KIT-AK iz Rogaške Slatine v partnerstvu s slovenjebistriškim podjetjem MAP TRADE in radgonskim Energoinvest, ki je pri ponudbi sodeloval kot podizvajalec. Navedena podjetja bi obvoznico in vzporedno infrastrukturo, ki je predvidena po projektu, zgradila za dobrih osem milijonov evrov, njihova ponudba je bila med sedmimi prispelimi tudi najnižja. Podjetje GP Krk je bilo s ponudbo v vrednosti 8,9 milijona evrov drugi najugodnejši ponudnik, z odločitvijo DRSI, da se delo odda družbi KIT-AK in partnerjem, se niso strinjali. Menili so, da izbrani ponudniki ne dosegajo z razpisom zahtevanih tehničnih standardov in kadrovskih virov ter nimajo ustreznih referenc. Pritožili so se na Državno revizijsko komisijo, ta pa je odločila, da je pritožba utemeljena. Revizijska komisija je na podlagi zbrane in pregledane dokumentacije odločitev DRSI o izbranem ponudniku razveljavila.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/22065-kidricani-bodo-na-obljubljeno-obvoznico-cakali-se-lep-cas


Občine proti plastiki za enkratno uporabo

22 junija, 2020

Čeprav bomo najbrž še več kot eno leto čakali na prenos Direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, državna raven seveda ni edina, na kateri lahko spreminjamo zakonodajo.

Občine se tega zavedajo že od nekdaj, zaradi česar je tudi pestrost predpisov visoka. Za časa pilotnega projekta Zero Waste Turizem smo pripravili pregled lokalni zakonodajnih rešitev in priporočil za prireditve brez odpadkov. A od takrat so minila že tri leta. Idej še ni bilo veliko in navkljub več kot dvesto občinam se je izkazalo, da okoljski vidik javnih prireditev normativno precej homogeno urejen.

To je razumljivo tako iz zgodovinskih kot pragmatičnih razlogov in hkrati ponuja zaključek, da je vse v redu – stabilnost je značilna za zrele, preverjene rešitve. Toda stanje na terenu se s tem ne strinja, pa če gre za pokoncertna tla nastlana s plastičnimi kozarčki ali pa količine mešanih komunalnih odpadkov, ki na prireditvah nastanejo na splošno.

Tačas smo dobili predlog in na koncu sprejeto direktivo, ki bo s tržnimi ukrepi in dodatno razširjeno odgovornostjo proizvajalca omejila del plastičnega onesnaževanja po celi Evropi. Nova odkritja o razsežnosti problema, naša unikatna embalažna kriza in pritisk javnosti so poskrbeli, da so občine začele iskati rešitve že prej.

Skupnost občin Slovenije je nato lani skupaj z nekdanjim Ministrstvom za okolje in prostor pripravilo prostovoljni Dogovor o spodbujanju zmanjšanja uporabe plastičnega pribora v slovenskih občinah, prvenstveno na javnih prireditvah. Do danes ga je podpisala skoraj četrtina občin iz prav vseh koncev Slovenije:

Na žalost med njimi ni naših največjih občin – med mestnimi pozitivno izstopata le Ljubljana in Ptuj. Pogrešamo jih tudi med najbolj turistično obiskanimi. Po drugi strani pa občine same še naprej delajo na preprečevanju plastičnega onesnaževanja. Pa če gre za zakonodajno raven kot v Mirnu, kjer smo skupaj pripravili enostaven odlok, občine z Zero Waste strategijo, Velenje, ki pripravlja širše smernice za organizacijo trajnostnih prireditev ali pa Vrhniko in Ljubljano, ki z manjšimi spremembami predpisov o ravnanju z odpadki višata minimalne standarde prireditev.

Občine so na odličnem položaju, da z sorazmerno malo truda stanje precej izboljšajo, kar dokazujejo primeri tako iz Slovenije kot tujine. Dolgoročno vse to pripomore k doseganju ciljev, ki smo si jih kot država postavili na področju ravnanja z odpadki in varovanja narave, zato lahko le ponovimo: komaj čakamo, da se pojavi še več dobrih praks na ravni občin!

Jaka Kranjc

Vir: http://ebm.si/o/sl/


Zdravje v občini 2020 – kaj kažejo novi podatki o našem zdravju?

29 maja, 2020

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je pripravil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev v slovenskih občinah. Objavljeni so na spletni strani Zdravje v občini (obcine.nijz.si) v zavihku 2020. Z omogočanjem boljše dostopnosti in dosegljivosti podatkov o zdravju na nivoju lokalne skupnosti NIJZ spodbuja krepitev zdravja in preprečevanje bolezni v okoljih, kjer ljudje živijo in delajo.

Že peto leto zapored so na osnovi različnih podatkovnih virov pripravljene kratke publikacije ter interaktivne tematske karte za vsako slovensko občino. Zbrani kazalniki omogočajo tudi primerjave za nazaj. Tako kot doslej, so tudi v tokratni objavi pri posameznih kazalnikih vidne velike razlike med občinami.

Nekateri kazalniki kažejo na izboljšanje zdravja

V primerjavi z lanskoletno objavo opažamo na ravni Slovenije izboljšanje kazalnikov zdravja na več področjih. Manj je bolnišničnih obravnav zaradi astme pri otrocih in mladostnikih in zaradi klopnega meningoencefalitisa. Manjše število prebivalcev je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in duševnih težav. Zmanjšuje se stopnja novo odkritih rakov debelega črevesa in danke v nasprotju z drugimi lokacijami raka, kjer stopnje novo odkritih rakov še vedno naraščajo.

Nadaljuje se trend zmanjševanja umrljivosti, k čemur veliko prispeva stalno zmanjševanje prezgodnje umrljivosti  na račun srčno-žilnih bolezni in rakavih obolenj. Postopno zmanjšanje števila samomorov opazujemo že peto leto zapored. V primerjavi z objavo pred petimi leti, se je umrljivost zaradi samomora zmanjšala v skoraj 60 % slovenskih občin.

Vzpodbuden podatek je, da se je zmanjšalo število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, neposredno pripisljivih alkoholu. Ob tem pa število prometnih nesreč z alkoholiziranimi povzročitelji še vedno ostaja visoko nad vrednostmi izpred petih let, ko smo začeli spremljati ta kazalnik.

Drugi kazalniki kažejo na slabše zdravje

Pri nekaterih kazalnikih smo zaznali poslabšanje na nivoju Slovenije. Tako se je v dobri polovici občin v primerjavi z objavo v letu 2019 povečal delež prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni. Prav tako se je povečalo število srčnih kapi in zlomov kolka pri prebivalcih, starejših od 65 let, ter število novih primerov raka, ki ne vključuje nemelanomskih kožnih rakov.

Že peto leto zapored opažamo trend naraščanja bolniške odsotnosti, ki se je v primerjavi z letom 2016 povečala kar v 88 % slovenskih občin in se je v celi državi v povprečju zvišala z 13,7 na 16,4 dni na zaposlenega prebivalca.

Večje zanimanje za preventivo

V petih letih opažamo tudi povečanje udeležbe v državnih presejalnih programih za raka. V primerjavi z letom 2016 se je odzivnost v Program Svit povečala v 90 % slovenskih občin (v 19 občinah se odzivnost ni povečala), v program ZORA pa v 64 % občin. Presejanost v programu DORA, ki jo v publikacijah Zdravje v občini objavljamo prvič, je prav tako visoka in na nivoju Slovenije presega 76 %.

Opažamo, da se na nivoju Slovenije počasi izboljšuje telesni fitnes osnovnošolskih otrok. Pred petimi leti je bil telesni fitnes osnovnošolskih otrok v 87 občinah boljši od slovenskega povprečja, v tokrat objavljenih podatkih pa se je število občin, kjer je telesni fitnes osnovnošolskih otrok boljši od slovenskega povprečja, povečalo na 100.

Hkrati pa je nekoliko naraslo število prekomerno prehranjenih osnovnošolskih otrok, kar se kaže tudi v tem, da je bilo pred petimi leti 67 občin pri kazalniku prekomerne prehranjenosti otrok boljših od slovenskega povprečja, tokrat pa je takih občin le 61. V Sloveniji je med osnovnošolskimi otroci 24,5 % prekomerno prehranjenih.

Podrobnejše podatke najdete na spletni strani obcine.nijz.si.

Novosti – konoplja, maligni melanom in presejanost žensk v program DORA

V osrednji vsebini letošnjih kratkih publikacij za občine smo se dotaknili najbolj razširjene prepovedane droge psihoaktivne konoplje in pripravkov iz nje (marihuana, hašiš, hašiševo olje). Zbrali smo osnovne informacije o stanju v Sloveniji in zdravstvenih tveganjih, ki jih uporaba konoplje predstavlja za zdravje mladostnikov in odraslih.

V letu 2020 so dodani trije novi kazalniki, ki prikazujejo samoporočani delež uporabnikov konoplje, nove primere malignega melanoma in delež žensk, ki so opravile presejalni test v programu DORA.

Pozorno pri interpretaciji podatkov o spremembah kazalnikov

Ker kazalnike v letošnjem letu objavljamo že petič zapored, to omogoča tudi časovno primerjavo za nazaj. Vendar je potrebno spremembe med obdobji interpretirati pazljivo in upoštevati dejstvo, da v občinah z majhnim številom prebivalcev tisti kazalniki, ki kažejo manj pogoste dogodke, kot so obolevanje in smrti zaradi posameznih vzrokov, močno zanihajo že pri nekaj primerih več ali manj.

Ta pojav smo skušali uravnotežiti z izračunavanjem kazalnikov iz večletnih povprečij (v nekaterih primerih tudi 10-letnih). Podatki za vsako posamezno občino in izračunane absolutne in relativne razlike med lansko in letošnjo objavo so dostopni v tabeli na spletni strani Zdravja v občini.

Podatki za Občino Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Vsebina.aspx?leto=2020&id=62


Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo

12 marca, 2020

Uvodni nagovor

Podnebne spremembe so zaradi zavedanja o katastrofalnih posledicah, ki nas bodo doletele, če se jim ne postavimo po robu, pa tudi zaradi vse glasnejših mladinskih protestov in zahtev po vsem svetu, postale sestavni del vseh političnih področij in vseh sektorjev ter se dvignile v zavesti posameznikov. A samo zavedanje o nujnosti ukrepanja ni dovolj. Javni uslužbenci s svojim delom krojite pomembne politike in izvajate aktivnosti, povezane s področjem blaženja podnebnih sprememb. Čeprav pri določenih temah te povezave niso samoumevne, lahko z malo bolj poglobljenim vpogledom v delo javnih uslužbencev kaj hitro ugotovimo, kako so skoraj vsa področja do neke mere prepletena s podnebnimi spremembami. Blaženje podnebnih sprememb kot zelo kompleksno področje tako zahteva celostni pristop in aktivacijo na vseh področjih.

Vpliv vašega dela na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in podnebne spremembe je različen, odvisen je predvsem od ravni, na kateri delujete (lokalna, regionalna, državna), delovnega mesta, ki ga zasedate (vodilno, vsebinsko, upravljavci ustanov), usmeritve in nalog vaše institucije ter vaše osebne angažiranosti. Javni uslužbenci se večkrat počutite nemočni pri uveljavljanju trajnostnih sprememb v vsebine, ki jih ustvarjate, ali v upravljanje vaše ustanove. Zato so vaša visoka ozaveščenost, informiranost o podnebnih spremembah in trajnostnih ukrepih, seznanjenost s primeri dobrih praks ter aktivno državljanstvo še kako pomembni za to, da boste pri svojem delu vedno upoštevali tudi vpliv na podnebne spremembe (in da boste opremljeni s potrebnimi znanji).

Namen pričujočih smernic je povečati vključenost blaženja podnebnih sprememb v oblikovanje politik/dokumentov/projektov, ki jih pripravljate javni uslužbenci na nacionalni in lokalni ravni, pa tudi v upravljanje organizacij javne uprave in vaše vsakodnevno vedenje. Ne zanemarite dejstva, da ste zaposleni v javni upravi zgled zaposlenim v ostalih sektorjih in da vaše delovanje močno vpliva na življenje in delo vseh prebivalcev, posledično pa tudi na stanje okolja. V smernicah boste poleg nekaj osnovnih teoretičnih vsebin spoznali tudi primere dobrih praks ter našli nasvete za okoljsko učinkovitejše delovanje na ravni politik, organizacije ali posameznika in priporočila za dodatno branje. Smernice so tudi podlaga za tematske delavnice za javne uslužbence, ki bodo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedene vsako leto do leta 2026.

Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo – priročnik v celoti (PDF)

Vir: https://www.care4climate.si/sl