Ekoregija Ravno polje, Ustanova v objemu skupnosti in Družinski center, dve leti kasneje

januar 17, 2018

Že skoraj dve leti mineva odkar smo na blogu podrobneje predstavili tri ekološko-socialne projekte, ki so se v Občini Kidričevo »rodili« na pobudo in v sodelovanju s Fundacijo in Zavodom »Nazaj na konja«. Februarja 2016 smo objavili kako so ti socialno-ekološki projekti nastali in kaj obetajo, zdaj pa lahko z določeno časovno distanco preverimo kakšno dodano vrednost so med tem prinesli ali še prinašajo v naš prostor.

Uvodoma beseda ali dve o metodologiji zbiranja podatkov. Ta zapis je imel namen nastati že lani, ob prvi obletnici objave izvirnega članka, a ga je (ne)dostopnost informacij in (ne)odzivnost odgovornih za omenjene projekte potisnila krepko v prihodnost. Po svoje to razkriva določen aspekt transparentnosti teh projektov, na katerega je naš očitek letel že v izhodišču, na žalost pa to vpliva tudi na samo objektivnost tega prispevka, ki se je tako v delu prisiljen zanašati na sekundarne vire in ugibanja. Še najbolj konkretne odgovore smo prejeli s strani direktorja občinske uprave Damjana Napasta, odgovornim Zavoda na konja pa se baje je na neki točki pokvaril računalnik[1] in od takrat, navkljub povpraševanju, z njihove strani ni bilo več odziva. So se pa v odzivu na izvirni prispevek javili nekateri drugi akterji teh zgodb in mestoma razjasnili, na drugih pa odprli povsem nova vprašanja okoli teh treh projektov, ki v veliki meri še vedno ostajajo brez odgovorov. Določeni viri ne želijo biti imenovani, zato njihovih imen tudi ne objavljamo, je pa njihova korespondenca shranjena in vsakomur, ki bi želel polemizirati, jo lahko posredujemo na vpogled.

V splošnem se zdi, da so vsi trije projekti še živi, je pa njihova dejavnost še veliko bolj odmaknjena izpred oči javnosti, kot je bil to primer za časa našega prvega preverjanja. Tudi participacija občanov se zdi, da se je temu sorazmerno znižala in na nek način se kaže, da se uresničuje ena od bojazni, ki smo jih navedli v izvirnem prispevku, da so ti projekti zgolj »lovišče za javna sredstva, ki bolj kot občanom, služijo zasebnim interesom…«

Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Članom društva Ekoregija Ravno polje smo namenili vprašanja, v katerih nas je zanimal trenuten status društva in ali je društvo v preteklem obdobju izvajalo kakšne dejavnosti? V medijih je bilo v začetku 2016 razbrati, da naj bi društvo konkretno z delom začelo aprila 2016[2].

Na povpraševanje smo do enega od članov nadzornega odbora društva prejeli informacijo, da je zaradi nedejavnosti društva decembra 2016 pozval vse nadzornike, da se sestanejo, vendar mu ni odgovoril nobeden. So pa za novo leto 2017 člani društva prejeli voščilnico z vsebino, ki povzema dejavnosti društva v letu 2016 (objavljena je tudi na Facebook strani društva)[3]:

»Zadovoljni smo, da smo skupaj z vami v letu 2016 izvedli kar nekaj odmevnih aktivnosti v okviru delovnih skupin osveščanje, mobilnost in kmetijstvo:

  • 7.2016 smo izvedli študijski obisk v Avstrijo in izvedli odmevno predavanje o humusni izboljšavi tal[4],
  • v projekt obnove humusa smo vključili kmetovalca Andreja Napasta iz Cirkovc,
  • od 15.7. do 16.7. 2016 smo se udeležili 24-urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf,
  • postavili smo dve enostavni električni polnilnici na občinski stavbi Občine Starše in novem zdravstvenem domu v Občini Kidričevo,
  • pričeli smo zahtevne dogovore z trgovino Jager v zvezi s promocijo in prodajo lokalnih eko proizvodov, ki jih bomo zaključili v začetku leta 2017.

Tudi v letu 2017 si bo društvo Ekoregija Ravno polje maksimalno prizadevala ustvariti višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalstva regije za okolje ter izvajati projekte oziroma programe, ki bodo zmanjševali izpuste CO2 v regiji in povišali vezavo CO2.«

Po neodzivnosti predstavnikov društva smo vprašanja naslovili na občino. Direktor občine Damjan Napast je na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»Občina Kidričevo je sofinancer njihovih aktivnosti. Društvo je samostojno in deluje na območju občin Kidričevo in Starše. Obstaja ločena postavka v višini 6500 EUR. Do sedaj smo financirali direktno (ekskurzije, predavanja, članarino Ekoregiji Kaindorf, montažo električnih polnilnic, itd). V letošnjem letu bo razpis, če bo prišlo do realizacije aktivnosti (lansiranje domačih izdelkov v trgovski center)«[5].

Na nadaljnja podrobnejša vprašanja ni bilo več odgovora, smo pa glede financiranja dobili nekaj odgovorov v poročilu računskega sodišča, ki je svojo poročilo o delovanju občine Kidričevo objavilo konec oktobra 2017 in v katerem so med drugim ugotovili, da je Občina dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.[6] Eno od teh je tudi društvo Ekoregija Ravno polje, ki je tako prejelo 2.407 evrov.[7] To je razvidno tudi iz informacij na Supervizorju (zdaj Erar), kje so navedeni tudi drugi javni prihodki društva. Edina javna vira sta do zdaj bili občini Kidričevo in Starše, zadnje (zabeleženo) nakazilo pa sega v september 2016[8]. Zagata s financiranjem seveda priča o nenavadnem in nerazčiščenem razmerju med društvom in občinama, o katerem smo več pisali v izvirnem članku.

Spletne strani društvo še vedno nima. Dolgo je bila brez vsebine zakupljena domena http://www.ekoregija-ravnopolje.si, med tem pa so očitno izgubili tudi to, so pa kar dejavni na Facebooku, ki je praktično edini informator o dejavnosti v društvu. Na Facebooku občasno objavljajo prispevke, ki se tičejo dejavnosti društva, čeprav prevladujejo napotila in po-objave sorodnih dejavnosti in vsebin iz drugih virov. Največ informacij je s področij elektro-mobilnosti in humusne obnove tal. To sta očitno tudi dve področji, na katerih bi naj bilo društvo najbolj aktivno.

Če lahko sodimo po teh objavah, bi naj društvo trenutno aktivno sodelovalo z lokalno akcijsko skupino – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri pripravi mednarodnega projekta humusne obnove tal, ki se ima namen uresničiti v prvih mesecih leta 2018.

Ostale dejavnosti iz preteklega leta, ki so opisane na Facebook profilu, so naslednje:

  • Tudi lani so se udeležili 24 urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf, kjer je ekipa zasedla 10. mesto!
  • Pred restavracijo Pan je 30.6.2017 potekala prireditev dirke z električnimi vozili »e-via 2017«, ki je služila kot predstavitev prve izmed sedmih električnih polnilnic ponudnika Zavoda Zadihaj.[9]
  • Ekoregija Ravno polje se je 24.6.2017 udeležila 10. obletnice Ökoregion Kaindorf. Občino Kidričevo je zastopala Dr. Maja Lamberger Khatib (Kmetija Pri omi Neži).
  • Člani Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) so v okviru prireditve Pozdrav jeseni, ki je potekala v soboto, 24. septembra v Občini Starše obiskovalcem predstavili različna električna vozila (avtomobile in kolesa), finančne vzpodbude Ekosklada, pojasnili prednosti električnih vozil, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter omogočili testne vožnje z električnimi vozili.

Društvo na Facebooku vse zainteresirane občane vabi k sodelovanju, k oddaji idej, pobud. Tovrstne objave pa so se tudi na Facebooku (zaenkrat) zaključile z oktobrom 2017.

Delovanje društva se torej zdi vsebinsko precej omejeno, če smemo soditi o razkolu med člani, pa tudi nič kaj demokratično in zelo netransparentno. Rezultati v obliki električnih polnilnic in promocije elektro-mobilnosti, so predvsem posledica državnih (in drugih nevladnih) iniciativ ter smernic in imajo bolj malo opraviti z angažmajem samega društva. Vse ostalo so družabna srečanja v okviru rekreativnih prireditev, nekaj (zaprtih?) strokovnih srečanj in marketinške prireditve. Za slaba štiri leta delovanja, društvo Ekoregije zaenkrat nima veliko pokazati. Tudi če bomo občani v bližnji prihodnosti vendarle deležni kakšnih rezultatov dela društva, pa ostaja priokus, da za krinko družbeno in ekološko progresivne ideje, “rovarijo” predvsem zasebni interesi, ki javnost bolj kot ne izključujejo.

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

V zvezi z Ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, smo podobno kot leta 2015, pisali gospe Brigiti Ačimovič. Takrat nam je posredovala zgledno poročilo s pojasnili, za 2016 je obljubila podobno[10], vendar kljub vmesnim pozivom iz njene strani ni bilo več odziva.

Obrnili smo se na občino, ki je kot ena od ustanoviteljic fundacije, z delovanjem ustanove gotovo dobro seznanjena. Kot v primeru društva Ekoregija, je direktor občinske uprave Damjan Napast na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»V letu 2016 je bilo v sklopu ustanove Izvedeno:

A: Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letu 2016, je bila izvedena zdravstveno preventivna ekskurzija v Male Moravce. Udeležilo se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let.

Enaka aktivnost se je izvedla tudi 29.5.2017.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, katere se ga je udeležilo 7 udeležencev.

B: Individualni programi

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material – prvi del 225,00 EUR*
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij – prvi del 225,00 EUR*

To so sredstva v sklopu pomoči posameznih fizičnih oseb, kjer je bila izražena želja po pomoči. Denar se ne deli, ampak se plačajo konkretne zadeve. S strani občine so bila sredstva nakazana v letih 2014 in 2015. Ostalo prispevajo ostali ustanovitelji. Bili sta tudi dve akciji, kjer se pozvalo lokalne pravne osebe«.[11]

Kakšnega javnega kanala o dejavnosti Ustanove na spletu ali v medijih ni zaslediti. Samo delovanje tako ostaja misterij.

Iz posameznih objav na Facebooku in v časopisu Ravno polje je mogoče razbrati, da je članica strokovnega sveta ustanove tudi Malčka Kokol[12].

Zgodovinsko društvo je v decembru 2017 v okviru Ustanove v objemu skupnosti pripravilo predavanje o preteklosti Kidričevega in o tem objavilo tudi posnetek[13], poročilo pa je bilo objavljeno v decembrski številki Ravnega polja[14].

Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta 6. januarja 2018 v župnijski cerkvi Kidričevo organizirala dobrodelni koncert, na koncertu zbrana donatorska sredstva pa so namenili delovanju Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo[15].

Zakaj Občina od 2016 ne plačuje več dogovorjenih 2000€[16], ki bi jih naj vsak od ustanoviteljev na leto vplačal v skupni fond in s kakšnimi sredstvi Ustanova sploh razpolaga, nam kljub povpraševanju ni uspelo izvedeti.

Družinski center Kidričevo

O delovanju Družinskega centra v letu 2016 smo vprašanja naslovili na Metko Demšar Goljevšček, ki se prav tako ni odzvala.

Program družinskega centra je redno objavljen na Facebooku, drugje informacij o delu centra ni mogoče dobiti. Obrnili smo se tudi na prostovoljce, ki so v  preteklosti sodelovali s centrom in tisti, ki so se na naša vprašanja odzvali, so se pritoževali nad organizacijo centra in mačehovskim odnosom do prostovoljcev.[17]

Z letom 2017 se je po prvotnem razpisu sofinanciranje projekta s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaključilo, zato smo direktorja občinske uprave Damjana Napasta povprašali o nadaljnji usodi Družinskega centra. Na naše poizvedovanje je pojasnil naslednje:

»S 1.5.2017 je center ponovno pričel z uradnim delovanjem vse do leta 2020. Izvajalec Zavod nazaj na konja je prejel sklep o sofinanciranju s strani Ministrstva. Občina bo sofinancirala dejavnosti v višini 25%. Aktivnosti se bodo izvajale v Starošincah in v Kidričevem na lokaciji bivše občine in dnevnega centra.«[18]

Družinski center o svojih dejavnostih objavlja predvsem na Facebooku[19]. Večina dejavnost je osredotočena na delo z konji in se izvaja v Konjeniškem parku Starošince – Nazaj na konja. Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne igre za vso družino, programe počitniških aktivnosti, družinski  in sprostitveni program, občasno pa potekajo tudi predavanja za starše o konfliktih v družini, odnosih. Delo v centru je prostovoljno.

Na spletni strani Družinskega centra, ki je v sklopu spletne strani nakonju.si[20], je splošna predstavitev centra, aktualnih novic pa je malo oz. jih objavljajo zelo neredno. Novic med februarjem in novembrom 2017 na strani ni bilo. Tudi te informacije, ki na strani so, so zelo nedosledne, recimo na podstrani »lokacija centra« je naveden samo center v Starošincah, ne pa tudi ta v Kidričevem.

V pogovoru za novice.si z naslovom »Posebna ljubezen: terapija s pomočjo konj v Starošincah« je Metka Demšar Goljevšček nekaj besed namenila tudi Družinskemu centru:

»Trenutno preko projekta Družinski center, ki ga sofinancirata Občina Kidričevo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omogočamo otrokom iz socialno ogroženih družin različne oblike neformalnega druženja, brezplačne delavnice in počitniške aktivnosti, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za pozitivno starševstvo.«[21]

Če imate v zvezi z dotičnimi projekti kakšno informacijo več in ste jo pripravljeni javno deliti, nam sporočite na mail: zvezdna.dolina@gmail.com in jo bomo dodali k prispevku.

Napotilo:
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/
[1] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 14.2.2017
[2] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016
[3] Vir: https://www.facebook.com/Ekoregija-RAVNO-POLJE-664491360315395/
[4] Ekoregija Ravno polje je s skupino 24 ljudi 4.7.2016 obiskala Ökoregion Kaindorf. Srečanje je potekalo v gostišču Schneider v Sebersdorf-u. Namen srečanja je bilo ljudem predstaviti avstrijski model ekoregije (delovne skupine, projekte, ki jih izvajajo). Potekal je pogovor tudi z gospodom Geraldom Dunstom, s katerim so izmenjali informacije v zvezi s projektom obnove humusa, seznanitev s pogoji za vključitev in ogledali so si tudi kompostarno. Prvi projekt, ki so ga načrtovali izvesti v letu 2017 je bil projekt gradnje humusa.
[5] Vir: Damjan Napast 22 in 23. 6. 2017
[6] Občina je v letu 2015 štirim društvom na drugih področjih dodelila in izplačala sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki  ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih. Občina s tremi društvi ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z 229. členom pravilnika o postopkih, ki določa, da se za dodelitev sredstev med neposrednim uporabnikom in prejemnikom sklene pogodba za dodelitev sredstev.
[7] Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K574BCA2536EA3946C12581C5001C468F/$file/ObcKidricevo_PP15.pdf
[8] Vir: https://erar.si/prejemnik/38510090/#transakcije
[9] Tesla polnilnici v občini Kidričevo: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/, https://issuu.com/ravnopolje/docs/ravnopolje_april_2017_za_web
[10] Vir: Brigita Ačimovič, 23.12.2016
[11] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[12] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_julij_2017_za_splet_9-7-2017. Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Iz medijev smo do zdaj razbrali, da je ena od članic strokovnega sveta še Metka Demšar Goljevšček (Nazaj na konja), kdo so ostali, ni znano.
[13] Posnetek na: https://youtu.be/z32SM_-3LX4
[14] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_december_2017_web
[15] Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/dobrodelni-koncert-14.html
[16] Vir: https://erar.si/prejemnik/32520476/#transakcije
[17] Vir: korespondenca s prostovoljko, ki ne želi biti imenovana, 15.3.2016
[18] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[19] Vir: https://www.facebook.com/Družinski-center-Kidričevo-866023190146745/
[20] Vir: https://nakonju.si
[21] Vir: http://novice.si/page/naj-bo-dobro-pred-slabim-prav-pred-narobe-naj-bo-ljubezen-pred-sovrastvom/

Advertisements

S prikazovalniki hitrosti do večje varnosti v občini

januar 5, 2018

Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s podjetjema Intermatic in Sipronika tudi letos, že sedmo leto zapored, na podlagi javnega poziva podelila prikazovalnike hitrosti »Vi vozite« v brezplačni polletni najem slovenskim občinam.

Z brezplačnim najemom prikazovalnikov hitrosti želijo na agenciji opozoriti voznike k strpnejši vožnji in s tem prispevati k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Pri tem pa občine spodbuditi, da bi uporabljale prikazovalnike hitrosti, saj  so dokazano učinkovit kratkoročni ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih in izven njih. S prikazovalniki hitrosti se tudi zbirajo podatki o izmerjenih hitrostih, na podlagi le-teh lahko pripravijo analize ter predloge za izvedbo različnih infrastrukturnih ukrepov na cestah.

Na letošnji razpis se je prijavilo rekordno število občin (52 prijav),  podelili pa so 31 prikazovalnikov hitrosti. Izbrana je bila tudi Občina Kidričevo.. Prednost pri izbiri pa so imele občine z nevarnimi mesti, kjer je visoka stopnja prometnih nesreč, lokacije s šolsko potjo ter lokacije s pogosto prekoračitvijo hitrosti in visokim povprečnim letnim dnevnim prometom.

Na svečani podelitvi prikazovalnikov dne 21.12.2017 je Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa poudaril:« S prikazovalniki hitrosti želimo izboljšati prometno varnost v lokalnih skupnostih in tako vplivati na zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah in izboljšati prometno varnost na šolskih poteh.«

Občina Kidričevo je izbrala lokacijo na državni cesti G1-2 odsek 0393 Hajdina-Pragersko v križišču, kjer je odcep za Cirkovce in Starošince. Omejitev hitrosti na tem mestu je 60 km/h.

Prikazovalnik v naši občini je dne 29.12.2017 postavilo podjetje Intermatic d.o.o.. Prikazovalnik bo obratoval do 30.6.2018.

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/promet/s-prikazovalniki-hitrosti-do-vecje-varnosti-v-obcini.html


Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Slovenska pot v prihodnost brez glifosata in uporabe fitofarmacevtskih sredstev

november 28, 2017

Odkar je ameriška multinacionalka Albaugh, ki ima proizvodni obrat lociran v središču Rač pri Mariboru, javno napovedala, da želi v Račah kar šestkratno povečati zmogljivosti za proizvodnjo sredstev na osnovi glifosata, ki bodo, če bodo pridobili potrebno okoljevarstveno soglasje, več kot 150-krat večje od letne porabe herbicidov na osnovi glifosata v Sloveniji, v Ekološki iniciativi Rače še intenzivneje spremljamo namere podjetja in dogajanje v povezavi s podaljšanjem dovoljenja za glifosat.

Evropski parlament je oktobra letos glasoval za popolno prepoved uporabe herbicidov na osnovi glifosata do 15. decembra leta 2022 in takojšnjo omejitev njegove uporabe zaradi vedno glasnejših pomislekov o njegovi morebitni rakotvornosti. Nezavezujoča resolucija je bila sprejeta, zanjo je glasovalo 355 poslancev, 204 so bili proti, 111 je bilo vzdržanih. Obenem je  Evropska komisija junija 2016 za 18 mesecev podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata, kar pomeni do konca letošnjega leta. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravila mnenje o njegovi morebitni rakotvornosti. Zaradi številnih lobističnih in političnih pritiskov se razprave med članicami EU, kaj storiti glede uporabe glifosata, nadaljujejo.

Z zanimanjem smo zato prisluhnili stališču kmetijskega ministra Dejana Židana v Bruslju letošnjega 7. novembra. Pojasnil je usklajeno stališče treh pristojnih ministrstev: »Usklajeno stališče treh pristojnih slovenskih ministrstev je, da je herbicid glifosat treba prepovedati, ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo« in napovedal odločno ravnanje naše države: »V Sloveniji bomo šli samostojno po tej poti, da se tam (op. a. – na nekmetijskih zemljiščih) enostavno uporaba glifosata takoj prepove, brez prehodnega obdobja«. Po njegovem je, smo lahko prebrali, edini pravi ukrep pri tem prepoved fitofarmacevtskih sredstev v celoti. V praksi to pomeni, je še dodal, usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije, kar da prinaša podražitev proizvodnje hrane. In to je po njegovem cena, ki jo moramo plačati.

Spodbudne besede ministra, ki je kar nekaj svojega življenja preživel prav v Račah, pa so se v rekordno hitrem času razblinile. Že dva dni kasneje so članice EU glasovale glede dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida za naslednjih pet let, ki pa ne vsebuje nobene od omejitev, ki jih je napovedal minister. Potrebna večina za podaljšanje dovoljenja za uporabo Glifosata v pristojnem odboru 28 članic ni bila dosežena, pri čemer pa je Slovenija glasovala za brezpogojno podaljšanje. Zakaj? Kot so pojasnili, le zato, da se kmetijstvo lahko prilagodi posledicam ukinitve uporabe.

Slednje v Ekološki iniciativi Rače lahko sicer sprejmemo kot smiselno odločitev, ne moremo pa razumeti, zakaj je minister Židan le dva dneva pred tem povedal nekaj čisto drugega: da prehodnega obdobja vsaj za uporabo na nekmetijskih zemljiščih ne bo. Zadnje stališče slovenske vlade, da zagovarja prepoved uporabe glifosata in da bo na vsak način naša država ubrala svojo »ekološko« pot, vendar želi zagotoviti prehodno obdobje največ petih let za prilagoditev domače kmetijske proizvodnje, si velja zapomniti in nad njenim uresničevanjem bdeti.

Ekološka iniciativa Rače
zanjo Boris Vezjak

Vir: http://eko.race-fram.net/slovenska-pot-v-prihodnost-brez-glifosata-in-uporabe-fitofarmacevtskih-sredstev/


Čez tri leta kidričevska obvoznica

november 28, 2017

Na delovnem obisku v občini Kidričevo se je v petek mudil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Z županom Antonom Leskovarjem sta si ogledala novozgrajeno krožišče na regionalni cesti v Apačah in govorila o načrtih za gradnjo kidričevske obvoznice. Gradnja te ceste je več kot nujna – predvsem zaradi gospodarske aktivnosti in lažjega dostopa tovornih vozil do kidričevskih industrijskih obratov.

»Novozgrajeno krožišče v Apačah je pomembna pridobitev za kraj, tako z vidika zagotavljanja večje prometne varnosti kot tudi pretočnosti prometa. Investicija je končana, vrednost je bila okrog 700.000 evrov. Tretjino denarja je prispevala občina Kidričevo, dve tretjini pa Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI). Računamo, da bi naslednje leto pridobili vsa potrebna zemljišča za gradnjo obvoznice, gradnjo bi začeli v letu 2019 in končali 2020,« je povedal minister, ki je sicer petkov delovni dan končal z ogledom gradbišča v Murski Soboti in prisostvoval slavnostnemu dogodku ob uspešno izvedeni sanaciji plazu in ureditvi ceste do mejnega prehoda v Fikšincih v Prekmurju, na meji med Avstrijo in Slovenijo. Na gradbišču bodoče avtoceste med Draženci in Gruškovjem se minister tokrat ni posebej ustavil, so pa se s sodelavci peljali mimo gradbišča. »Danes časa za ogled ne bo, peljali se bomo samo mimo. Naj poudarim, da v kratkem pričakujemo odprtje prve faze izgradnje avtocestnega odseka. S postorjenim smo zadovoljni. Za končanje druge faze potrebujemo še nekaj časa. Krajane ob gradbišču in uporabnike ceste prosimo za potrpljenje v času gradnje. Ko bo cesta zgrajena, to bo prihodnje leto, bo promet stekel hitreje in po sodobni cestni povezavi.« Za sanacijo ptujskega mostu čez Dravo je minister poudaril, da gre za zahteven tehnični poseg. Tudi v tem primeru je krajane zaprosil za nekaj strpnosti. »Ko bo investicija prihodnje leto končana, pa bomo vsi toliko bolj zadovoljni.«

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/8285-kidricevo-cez-tri-leta-kidricevska-obvoznica


Da obljube o Framskem potoku in Polskavi ne bi splavale po vodi

november 14, 2017

V občinah Kidričevo in Videm so se skupaj lotili urejanja Polskave in Framskega potoka, ki pogosto poplavljata. Leto za pridobitev gradbenega dovoljenja in dve leti dela na terenu

Kakšno leto bo trajalo, da bo nared vsa dokumentacija, potrebna za začetek ureditvenih del, s katerimi naj bi povečali poplavno varnost ob potoku Polskava, ta se v Dravinjo izliva pod Dravinjskim Vrhom v občini Videm, in Framskem potoku, ki se v Polskavo steka pri Apačah v občini Kidričevo.

Na tem koncu Dravskega polja predstavljata oba potoka veliko poplavno nevarnost, na kar domačini opozarjajo že desetletja. Pripravo projektov, ki so nujni za začetek ureditvenih del, sta sosednji občini zaupali podjetju VGP Drava s Ptuja, ki se je tudi edino prijavilo na javni razpis za izbiro izvajalca projektne dokumentacije. Izbrano podjetje že skoraj 70 let deluje na področju urejanja in varstva okolja in je tesno vpeto v vodnogospodarsko dejavnost na porečju Drave, v zadnjem obdobju pa tudi na drugih območjih v Sloveniji in je specializirano za izvajanje storitev na področju vodnega gospodarstva.

Na manjše vodotoke pozabljajo

“Izdelava projektne dokumentacije nas bo skupaj z občino Videm stala blizu 100 tisoč evrov, stroške si bomo razdelili, potem pa računamo na državni denar, kar nam je v zadnjih pogovorih obljubila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Dejstvo je, da v Sloveniji denarja za urejanje vodotokov in s tem za zmanjšanje poplavne nevarnosti kronično primanjkuje, potoki, še posebno manjši, so vse bolj zaraščeni, zaradi naplavin so tudi vse manj pretočni, obrežja neurejena, a če bo šlo po načrtih, bi lahko dela na obeh vodotokih končali v letu 2021,” napoveduje Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ki dodaja, da sta bili strugi obeh potokov v preteklosti že regulirani, vendar se poplavna varnost v zadnjih letih spet zmanjšuje in ljudje, ki živijo ob Polskavi in Framskem potoku, ob vsakem večjem dežju živijo v strahu, saj voda poplavlja njihove kleti, ceste in polja.

Kaj z vse bolj poplavno Dravinjo?

“Računamo, da bi lahko dela začeli v letu 2019, s tem bi pred poplavami rešili zdaj ogrožene gospodarske, stanovanjske in infrastrukturne objekte,” dodaja Friderik Bračič, župan občine Videm, kjer se ukvarjajo tudi s poplavno Dravinjo. Pričakujejo, da bo država po mnogih letih prepričevanj naposled spoznala, da je treba tudi to reko primerno urediti, da ne bo več ogrožala imetja ljudi. “Polskava, ki se pod obronki Haloz steka v Dravinjo, pogosto poplavlja na območju Lancove vasi in na Selih,” omenja Bračič, župan občine, ki bo čez kakšno leto v imenu obeh občin iskala izvajalca del na terenu. Ta bo moral poskrbeti za utrditev bregov obeh vodotokov, razširiti in očistiti dno in nabrežja ter izvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo povečali pretočnost Polskave in Framskega potoka. Ob tem pa morajo poskrbeti za trdnost objektov, mostov, ki so že postavljeni čez oba vodotoka. Za realizacijo načrtovanega projekta bi potrebovali 2,5 milijona evrov, s tem denarjem bi postavili tudi štiri nove mostove, saj so stari že dotrajani. Na Framskem potoku pa bo treba zgraditi novi most. Skoraj šest kilometrov je dolg odsek Polskave, ki naj bi ga uredili v prihodnjih letih, slab kilometer je Framskega potoka, ki je del načrtovanih ureditvenih del.

Kot poudarjajo strokovnjaki iz ptujskega vodnogospodarskega podjetja Drava, pa zgolj ureditev, poglobitev in razširitev obeh potokov ne bo dovolj za trajno zagotovitev poplavne varnosti. “Urediti bo treba tudi zadrževalnik Medvedce, ki tačas ne opravlja načrtovane vloge. Le z dokončno ureditvijo tega zadrževalnika bomo lahko zagotovili poplavno varnost naseljem v tem delu Dravskega polja,” poudarjata Borut Roškarin Agata Suhadolnik iz VGP Drava Ptuj. To bo skupaj z Vodnogospodarskim birojem Maribor poskrbelo za ureditev dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, v sklopu projekta pa bodo tudi preučili stanje na terenu in izdelali novo karto poplavne nevarnosti.

Ureditev zadrževalnika Medvedce

Zadrževalnik Medvedce je tretja največja sklenjena vodna površina v panonskem delu Slovenije. Zgrajen je bil leta 1990, sprva za zadrževanje visokih voda številnih poplavnih potokov in za potrebe namakanja kmetijskih površin. Danes na pomen zadrževalnika opozarjajo ornitologi, saj je za varstvo ptic izjemnega pomena, z gospodarskega vidika pa služi kot ribogojnica. Od leta 2008 ima zadrževalnik Medvedce skupaj z okoliškimi poplavnimi gozdovi status mednarodno pomembnega območja za ptice. V zadnjih letih so začeli domačini okolico zadrževalnika, ki je poznan tudi kot Sestrško jezero, urejati. Vse več je tam sprehajalcev, a kot poudarjajo ornitologi, je to zavarovano območje, obenem pa je to vodnogospodarski objekt, ki ga bo treba, kot dodajajo strokovnjaki, v prihodnje urediti tako, da bo služil prvotnemu namenu, torej zadrževanju vode in varovanju pred poplavami.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/da-obljube-o-framskem-potoku-in-polskavi-ne-bi-splavale-po-vodi-6330700


Računsko sodišče občini izdalo mnenje s pridržkom

november 14, 2017

Računsko sodišče je pregledalo pravilnost poslovanja Občine Kidričevo v letu 2015 in ugotovilo, da je občina na nekaterih področjih obšla zakonske predpise. Revizijski organ je občini izrekel mnenje s pridržkom ter izdal priporočila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Revizorji so pregledovali občinski proračun za leto 2015: segmente priprave in izvrševanja proračuna ter zaključnega računa proračuna, javna naročila za investicijske odhodke, zadolževanje in nekaj drugih naključno izbranih področij. Pri pregledu proračuna so ugotovili, da občina proračuna, dveh rebalansov in zaključnega računa ni pripravila v skladu s funkcionalno klasifikacijo, pomanjkljivo je bil pripravljen kadrovski načrt, v zaključnem računu pa je manjkal indeks primerjave med sprejetim in realiziranim proračunom. Revizorji so pomanjkljivosti zasledili tudi na področju delovanja notranje kontrole, pri plačevanju obveznosti iz proračuna pa občina ni upoštevala zakonsko predpisanih plačilnih rokov. Nadalje revizorji ocenjujejo, da so pooblastila, s katerimi razpolaga župan pri izvrševanju proračuna, preširoka: »Odlok o proračunu občine Kidričevo za leto 2015 omogoča županu neomejeno prerazporejanje proračunskih sredstev. Tako široko zastavljena pooblastila spreminjajo razmerja med organi občine, ki so predvidena s predpisi, in določajo, da je župan predlagatelj in izvrševalec proračuna, proračun pa sprejme občinski svet.«

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/8102-kidricevo-racunsko-sodisce-obcini-izdalo-mnenje-s-pridrzkom

Odziv župana Antona Leskovarja na:
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1777-financiranje-drustev-v-obcini-kidricevo-po-domace