Nezakonitosti Občine Kidričevo in Ministrstva za okolje in prostor pri sprejemanju plana – Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo

avgust 29, 2019

V spodnjih točkah vam prijavljam nezakonitosti posamičnih aktov tako Ministrstva za okolje in prostor kot tudi Občine Kidričevo s področja urejanja prostora pri sprejemanju sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta:

1. Občina Kidričevo je dne 12.11.2018 na Ministrstvo za okolje in prostor preko pooblaščenca pripravljavca plana podala vlogo št. 036426 za izdajo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (v nadaljnjem besedilu SD OPN3).

Ministrstvo za okolje in prostor je dne 16.01.2019 s Odločbo št. 35409-311/2018/11 odločilo, da je potrebno v postopku priprave Tretjih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo izvesti celovito presojo vplivov na okolje.

Pooblaščenec pripravljavca plana je v imenu Občine Kidričevo, z vlogo z dne 31.07.2019 zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor, za mnenje o ustreznosti dopolnjenega Okoljskega poročila za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo. Vlogi je bilo priloženo tudi Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo (Izdelal: Urbis d.o.o., št. projekta: 2018-OP-043, 12.03.2019, dopolnjeno 16.07.2019).

Ministrstvo za okolje in prostor je nato na osnovi te vloge dne 8. 8. 2019 izdalo Mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje št. 35409-311/2018/32. V mnenju je navedeno, da je Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo ustrezno.

V Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje je navedeno, da se vsa ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v tem postopku, niso opredelili do Sprememb in dopolnitev št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo.

Zakon o varstvu okolja v 42. členu jasno določa, da pripravljavec posreduje plan, okoljsko poročilo in njegovo revizijo Ministrstvu za okolje in prostor, le to pa brez odlašanja pošlje dokumente iz prejšnjega odstavka ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojni za posamezne zadeve varstva okolja ali varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine ali varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine, in jih pozove, da v 21 dneh dajo pisno mnenje o tem, ali okoljsko poročilo omogoča presojo vplivov izvedbe plana na okolje s stališča njihove pristojnosti, ali pa je za izvedbo presoje okoljsko poročilo treba dopolniti z dodatnimi ali podrobnejšimi informacijami.

Glede na to, da je Ministrstvo za okolje in prostor prejelo vlogo pripravljavca plana v imenu Občine Kidričevo dne 31.07.2019, je jasno, da se vsa ministrstva in organizacije, ki sodelujejo v tem postopku, niso mogli opredelili do zadeve v roku, kot je to določeno v zakonu (21 dni), ker je bilo Mnenje o ustreznosti izdano že 8. 8. 3019, torej že v roku 9 dni od prejema vloge.

Zaradi tega je Mnenje o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje št. 35409-311/2018/32 z dne 8. 8. 2019 nezakonito izdano, ker se vsa ministrstva in organizacije niso imele možnosti podati svojega mnenja v zakonitem roku.

Navedenemu Mnenju o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje sta priloženi zgolj dve prilogi, to sta Mnenje Ministrstva za kulturo, št. 3501-45/2018/23 z dne 06.08.2019 ter Mnenje Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019.

Najbolj je sporno dejstvo, da je v Mnenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za kmetijstvo št. 350-135/2007/71 z dne 19.10.2018 (priloženo k vlogi št. 036426 za izdajo odločitve o obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za Tretje spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo) navedeno, da obravnavani plan SD OPN3 v pobudah št. 6, 7, 8, 9 in 10 pomembno vpliva na kmetijska zemljišča in varstvo kmetijskih zemljišč, zato je plan za ministrstvo nesprejemljiv. Za tako odklonilno mnenje pa Ministrstvo za okolje in prostor ni počakalo zakonsko opredeljenih 21 dni za opredelitev pristojnega Ministrstva o sprejemljivosti Okoljskega poročila.

Sporno je tudi dejstvo, da je v Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije (št. 350-23/2018 z dne 26.07.2018) navedeno, da ZGS ocenjuje, da bodo pobude št. 6, 7 in 10 pomembno vplivale na ohranjanje gozdnih zemljišč, zato naj se le-te v SD OPN3 umestijo v bistveno zmanjšanem obsegu. V Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019 pa o tem mnenju ni več nobene sledi.

2. Občina Kidričevo je dne 5. 6. 2019 objavila JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-18 (v času od petka, 14. 6. 2019, do vključno ponedeljka, 15. 7. 2019).

Sočasno se je razgrnilo tudi Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3.

Občina Kidričevo je zatem dne 11. 7. 2019 objavila SKLEP O PODALJŠANJU JAVNE RAZGRNITVE dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-22 (Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka se podaljša za 30 dni, in sicer do 14. 8. 2019).

Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (št. 00719-66/2005/8 z dne 21. 7. 2019) v 17. členu določa, da se javna razgrnitev in javna obravnava osnutka plana, okoljskega poročila in njegove revizije lahko opravijo šele po ugotovitvi ministrstva, da je okoljsko poročilo ustrezno. Tudi v Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila (35409-311/2018/32 z dne 8. 8. 2019 je navedeno, da se na podlagi 43. člena ZVO-1 in 50. člena ZPNačrt se plan in okoljsko poročilo javno razgrneta.

Občina Kidričevo je tako nezakonito objavila JAVNO NAZNANILO (št. št. 3500-2/2018-18 z dne 5. 6. 2019), kot tudi SKLEP O PODALJŠANJU JAVNE RAZGRNITVE (št. 3500-2/2018-22 z dne 11. 7. 2019), ker bi to lahko storila šele pa objavi Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila dne 8. 8. 2019.

Ker Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) v drugem odstavku 273. člena določa, da se občinski prostorski načrti, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, končajo po ZPNačrt, se mora upoštevati tudi 50. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, ki določa, da Občina obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve.

Glede na to, da je bilo Mnenju Ministrstva za okolje in prostor o ustreznosti okoljskega poročila izdano 8. 8. 2019, sedem dnevni rok začetka obravnave določa, da bi se javna razgrnitev lahko pričela najprej 14. 8. 2019, trajati mora vsaj 30 dni, torej bi se lahko najprej končala 12. 9. 2019.

Zaradi nezakonite izvedbe javne razgrnitve so nezakonita tudi STALIŠČA do pripomb javnosti, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3, št. 3500-2/2018 z dne 23. 8. 2019.

Občina Kidričevo je nadalje ob javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Kidričevo, spremembe in dopolnitve št. 3 št. 3500-2/2018-18 (v času od petka, 14. 6. 2019, do vključno ponedeljka, 15. 7. 2019) sočasno razgrnila tudi Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3 (2018 – OP ‐ 043, 12. 3. 2019, dopolnjeno 14. 5. 2019).

Vlogi za M N E N J E o ustreznosti dopolnjenega okoljskega poročila in sprejemljivosti vplivov plana na okolje pa je bilo priloženo Okoljsko poročilo za Spremembe in dopolnitve št. 3 Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo, dopolnjeno 16.07.2019.

To torej pomeni, da na javni razgrnitvi ni bila predstavljena prava verzija Okoljskega poročila.

3. Okoljsko poročilo

Predstavljeno Okoljsko poročilo za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kidričevo št. 3 (2018 – OP ‐ 043, 12. 3. 2019, dopolnjeno 14. 5. 2019) v presoji plana na strani ugotavlja, da bo izvedba pobud pomenila trajno izgubo 5,95 % gozdnih površin na območju občine Kidričevo glede na dejansko rabo.

V Okoljskem poročilu pa ni upoštevano, da se bo izguba gozdnih površin povečala tudi zaradi izgradnje načrtovane obvoznice (24,14 ha). Ravno tako v Okoljskem poročilu ni upoštevano, da je v fazi pridobivanja odločbe o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje Predlog sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine.

Kidričevo št. 2, spremembe in dopolnitve plana bi v primeru pridobitve odločbe skupno posegale na 25,8 ha gozdnih zemljišč, največje izgube gozdnih površin bi bile na predlagani širitvi gramoznice Pleterje (19,07 ha).

Okoljsko poročilo bi moralo izhajati iz ugotovitev na terenu, podrobnejših podatkov o izvedbi plana oz. drugih okoliščin, ki vplivajo na strokovno presojo, iz podanega pa je razvidno, da Okoljsko poročilo ne sledi tem zavezam in je kot tako prirejeno naročniku, to je Občini Kidričevo.

Na osnovi tako prirejenega Okoljskega poročila tudi Zavod za gozdove v Mnenju Zavoda za gozdove Slovenije, št. 350-23/2018-17 z dne 07.08.2019 ni mogel upoštevati dejanskega stanja.

Kratkega postopka se ne sme uporabiti za spremembe ali dopolnitve občinskega prostorskega načrta, ki bi terjale sodelovanje nosilcev urejanja prostora, ali bi bilo treba zanje izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Zato vas pozivam, da pri pripravi prostorskih aktov ustrezno upoštevate zakonodajo s področja prostorskega načrtovanja.

Seznanjam vas tudi, da je Ministrstvo za okolje in prostor, v skladu s 64. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05-UPB4, 89/07 Odl.US: U-I-303/05-11, 126/07-ZUP-E, 48/09, 8/10-ZUP-G, 8/12-ZVRS-F, 21/12, 17/13 Odl.US: U-I42/12-15, 21/13-ZVRS-G; v nadaljevanju: ZDU-1) in skladno z 88. a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO, v nadaljevanju: ZLS) pristojno tudi za nadzor zakonitosti in ustavnosti splošnih in posamičnih aktov občin s področja urejanja prostora, in je dolžno v zvezi s prostorskimi akti, ki so sprejeti na podlagi neustreznih zakonskih podlag, uvesti postopek nadzora.

Argumentirano sem vam podal kršitve zakonov in predpisov tako Občine Kidričevo kot tudi Ministrstva za okolje in prostor.

V postopku javne razgrnitve kot tudi javne obravnave mi ni bilo predstavljeno ustrezno Okoljsko poročilo.

Javna razgrnitev bi morala skladno z zakonom trajati vsaj do 12. 9. 2019. Ker se je končala prej, mi je bila kršena pravica dajati pripombe in predloge na dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta.

Pričakujem, da boste ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi ter zakonito izpeljali postopek sprejemanja sprememb občinskega plana.

S spoštovanjem!

Damjan Škafar

Poslano:
‒ Ministrstvo za okolje in prostor in
‒ Občina Kidričevo.

Napotilo:
https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/obcinski-svet/stalisca–do-pripomb-javnosti–podanih-v-casu-javne-razgrnitve-dopolnjenega-osnutka-in-okoljskega-porocila-za-spremembe-in-dopolnitve-obcinskega-prostorskega-nacrta-obcine-kidricevo-spremembe-in-dopolnitve-st-3.html

Advertisements

Bo Kidričevo povozilo Ptuj?

avgust 23, 2019

Vzorčni primer, da cesta lahko veliko pripomore k razvoju kraja, je v podravskem okolju Slovenska Bistrica. Medtem ko je v preteklosti v regiji dominiral Ptuj, ki je tudi mestna občina, pa ga Slovenska Bistrica že nekaj časa prekaša tako po številu prebivalcev kot po gospodarski aktivnosti. Trenutno ima Slovenska Bistrica 2.300 prebivalcev več kot 1950 let star očak ob Dravi.

Prav gotovo je v Slovenski Bistrici avtocesta eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in demografskega razvoja. Da je treba bližino infrastrukture kar se da dobro unovčiti, je prepričan tudi kidričevski župan Anton Leskovar. Le streljaj od avtoceste, a po drugi strani dovolj daleč, da ne bo čutiti njenega vpliva, so Kidričani šest hektarjev gozda s prostorskim planom že prekategorizirali za namen stanovanjske gradnje. Novo naselje bo zraslo ob glavni vpadnici v Kidričevo, na levi strani Tovarniške ceste, kjer je danes gozd. Za lažjo predstavo: za gostiščem Atila, ob novem delu naselja Njiverce. Prvi stanovanjski blok že stoji, stanovanja bodo kmalu na voljo za vselitev. Za tem blokom bosta predvidoma zrasla še dva, v zaledju je območje razparcelirano za individualno stanovanjsko gradnjo z okoli 50 parcelami. Dober hektar in pol zemljišč je še nerazparceliranih, so pa prav tako predvidena za pozidavo. Večina razparceliranih zemljišč je v lasti podjetij (TTSC – skupina GP Projecting, Klima Ptuj, Tames, Komunaprojekt in Agromaksimum).

Župan Kidričevega Anton Leskovar pričakuje in verjame, da bodo podjetja pristopila h gradnji in da bo kmalu zraslo novo stanovanjsko naselje z bloki in hišami.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16994-bo-kidricevo-povozilo-ptuj


Dela v RTP Cirkovce že potekajo

avgust 23, 2019

Aprila je ELES pričel z izgradnjo RTP 400/110 kV Cirkovce, v okviru katere poteka izgradnja novega 400 kV stikališča, izgradnja novega 110 kV stikališča v GIS izvedbi in ureditev razpleta pred RTP Cirkovce.

Slednje obsega izgradnjo dela daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince, rekonstrukcijo daljnovodov 110 kV Maribor–Cirkovce 1, 110 kV Maribor–Cirkovce 2, 2 x 110 kV Cirkovce–Zlatoličje, 110 kV Cirkovce–Kidričevo I, 110 kV Cirkovce–Kidričevo II, 110 kV Cirkovce–Kidričevo III, 110 kV Formin–Cirkovce, 110 kV Cirkovce–Rogaška Slatina, 220 kV Cirkovce–Žerjavinec, 400 kV Maribor–Krško in 400 kV Maribor–Podlog ter odstranitev obstoječega 220 kV ter 110 kV stikališča. Nov objekt bo omogočil postopno nadgradnjo 220 kV prenosnega omrežja v tem delu Slovenije na 400 kV napetostni nivo in vključitev daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince v slovenski elektroenergetski sistem.

Trenutno dela potekajo na pokablitvi 110 kV daljnovodov, ki se v obstoječe stališče vključujejo iz vzhodne smeri, in izgradnji temeljev novega 400 kV stikališča. Zaključek del na območju RTP Cirkovce je predviden konec leta 2021, ob začetku obratovanja daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince.

Vir: https://www.cirkovce-pince.eu/novice/ArticleID/61/Dela-v-RTP-Cirkovce-že-potekajo


Uspešna mesta ustvarjajo angažirani meščani

avgust 8, 2019

“Komaj sem čakala, da se nekaj premakne. In bila sem navdušena, saj je bilo čudovito izpeljano,” je bil le eden od mnogih pozitivnih odzivov na revitalizacijo prostorov male tržnice v Dominkuševi ulici v Mariboru.

Z dogodki, privabljanjem dodatnih prodajalcev, ob tem pa olepšanje, osvežitev dotrajanih prostorov z okolico so bližnji stanovalci, ki jih je povezala angažirana Mariborčanka Pavlina Japelj, dali nov zagon tržničnim prostorom, ki so več let le propadali. Temu zgledu sledijo zdaj na prav tako zapostavljeni, dotrajani tržnici Tabor.

​Primer male tržnice kaže, da bo regeneracija določenega območja v mestu bolj uspešna, če bo pri tem sodelovala dobro povezana lokalna skupnost. Občani imajo sicer v teoriji precej možnosti soodločanja o zadevah njihove občine. Na eni strani posredno preko članov občinskih svetov in svetov posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v katere volijo predstavnike, in neposredno – na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative. Toda zaradi togosti tega sistema, prepočasnega in nezadostnega izvajanja določenih izboljšav v lokalnem okolju se krepijo pobude “od spodaj navzgor”.

Aidan Cerar, sociolog, vodja projektov na Inštitutu za politike prostora (IPoP), pravi, da so primeri, za katere se določena skupnost angažira in zavzame, zelo različni, vendar jih večji del lahko razdelimo v dve skupini: “V prvi so lokalne skupnosti, ki jih je k aktivaciji spodbudila neka sprememba v njihovem okolju. Načrt novogradnje, nov ukrep na področju prometa … Nekaj, kar v lokalni skupnosti vzbudi zaskrbljenost. Vzrok je lahko že to, da ni bilo na voljo dovolj podatkov o tem, kaj se dogaja, in to spodbudi nezaupanje. Zato je zelo dobro, ko predstavniki občine komunikacijo s prebivalci začnejo zgodaj in proaktivno.” V drugi skupini pa so skupnosti, ki si želijo neki prostor izboljšati: “Rolkarji, ki bi si zgradili nov poligon. Starši otrok, ki bi obnovili otroško igrišče. Sosedje, ki bi uredili skupnostni vrt, ali pa prebivalci soseske, ki bi uredili prostor za druženje.”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/uspesna-mesta-ustvarjajo-angazirani-mescani-10048170

Branka Bezjak


Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

julij 16, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci


Največji namakalni sistem v državi

junij 27, 2019

Vodstvo občine Kidričevo si je zadalo cilj, da na poljih, ki se raztezajo na Dravskem polju, uredijo namakalni sistem, ki bi bil največji v državi. Zajemal bi območja Starošinc, Stražgonjce in Lovrenca, kasneje tudi Apač.

Prvi preizkus k uresničitvi tega ambicioznega načrta so uspešno prestali. Zbrali so dovolj soglasij lastnikov zemljišč, da lahko začnejo nadaljnje postopke. „Namakalni sistem bi gradili na komasacijskih območjih Dravsko polje 1, 2 in 3. Zbrali smo podpise kmetovalcev za 800 hektarjev površin, s Skladom kmetijskih zemljišč smo dogovorjeni za 250 hektarjev. Za namakanje je zainteresirana tudi Perutnina Ptuj, ki ima v najemu Skladova zemljišča. Trenutno imamo zbranih soglasij za 1.100 hektarjev. Računamo, da bi sistem gradili na 1.500 hektarjih, toliko je namreč potencialnih zemljišč, ki bi jih lahko opremili. To bi bil največji namakalni sistem v Sloveniji. Vodo za namakanje bi zajemali iz kanala reke Drave. Z državo se dogovarjamo, da bi zgradila glavni vod od kanala do lipe – križišča med glavno cesto Ptuj–Slovenska Bistrica in cesto za Cirkovce. Vse ostale veje sistema bi gradila občina. Prizadevali si bomo, da bi za projekt pridobili evropska sredstva. S pridobitvijo soglasij lastnikov zemljišč smo prvi korak uspešno izvedli. Državi smo dokazali, da je interes kmetovalcev za gradnjo sistema resno izkazan,“ je pojasnila Mojca Meško iz uprave Občine Kidričevo.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16225-kidricevo-najvecji-namakalni-sistem-v-drzavi

Mojca Zemljarič


Podtalnica in tla onesnažena, raka toliko kot drugod po državi …

maj 16, 2019

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so pred dobrim mesecem objavili rezultate raziskave o prisotnosti raka na Dravskem polju. Čeprav v poročilu, ki obsega 132 strani, najdemo kar nekaj skrb zbujajočih podatkov, pa avtorji v sklepnem delu zapišejo, da Dravsko polje po pojavnosti raka v slovenskem merilu ne izstopa. Okoljevarstveniki so ob takšni ugotovitvi poudarili, da je rakavih obolenj v Sloveniji preveč, kar je skrb zbujajoče. V oči zbode tudi naročnik raziskave. To je odvetniška pisarna Gorjup iz Maribora, ki v Sloveniji zastopa kemično tovarno Albaugh – nekdanjo tovarno Pinus Rače.

„Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju delujejo industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi rak. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam rakotvornih snovi. V Sloveniji so v obdobju po letu 1945 veljali državni predpisi, iz katerih je razvidno, da so bila za uporabo v kmetijstvu registrirana številna obstojna organska onesnaževala (POP – Persistent Organic Pollutants). Slovenska tovarna Pinus Rače je za skupno jugoslovansko tržišče proizvajala posamezne POPs snovi, ki so se uporabljale kot pesticidi v obdobju od leta 1959 do 1984. Rezultati analiz ostankov pesticidov s POPs snovmi na in v kmetijskih pridelkih ter v tleh iz območja Dravskega polja kažejo na majhno onesnaženje zaradi kmetijske rabe. Problematično je točkovno onesnaženje nekaterih vodnih virov s pesticidi, ki vsebujejo POPs snovi, kot posledica nekontroliranega odlaganja kemikalij na komunalna odlagališča odpadkov v preteklosti (primer Brunšvik). Že v osemdesetih letih 20. stoletja so v zemljini divjih odlagališč na Dravskem polju odkrili različne ostanke pesticidov, ki pa niso bili posledica normalne uporabe v kmetijstvu, ampak predvsem posledica odlaganja ostankov v zapuščene gramoznice, kjer so odkrili tudi primesi iz proizvodnje pesticidov, odpadna olja in druga onesnaževala,“ navajajo v poročilu OI. O spečih ekoloških bombah, ki so skrite v gramoznicah na Dravskem polju in jih poročilo tudi obravnava, pa smo v Štajerskem tedniku nedavno obširno že poročali.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/15594-podravje-podtalnica-in-tla-onesnazena-raka-toliko-kot-drugod-po-drzavi

Mojca Zemljarič