Miha Mazzini: Kakšno gospodarstvo potrebuje Slovenija?

december 3, 2018

V kolumni, ki jo piše za Siol, je znani slovenski pisatelj in publicist Miha Mazzini, v kritiki nekaterih odzivov s strani določenih interesnih skupin slovenskih gospodarstvenikov, izpostavil in analiziral primer enega glasnejših, direktorja podjetja Boxmark Leather iz Kidričevega, Marjana Trobiša.     

Kronologija

Leto se je začelo z gnusno propagando Gospodarske zbornice o večini državljanov kot mrtvem in nekoristnem tovoru. Sledil je poskus blokirati povišanje pomoči socialno ogroženim, češ, da bo zmanjkalo denarja za asfalt (kolumna Med asfaltom in usmiljenjem). Tretji je bil spet udar Gospodarske zbornice pod vodstvom Sonje Šmuc, češ, da pogovor o povišanju davka na dobiček pomeni kriminalizacijo gospodarstvenikov. Sledil je Goran Novković, izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki je zahteval spoštovanje podjetnikov kar vsevprek, brez izjem, ne glede na to, kaj počnejo, le da pripadajo cehu. Nakar se je znova aktivirala Sonja Šmuc in tiste, ki bi jih doletelo povišanje minimalne plače, poimenovala za “bogate reveže” in se po krutosti zapisala v nečastno zgodovino naroda.

Grožnje in pritiski

Pred nekaj dnevi smo lahko brali, da je revija Ona zaradi pritiskov oglaševalcev morala umakniti kolumno o Sonji Šmuc (vir).

Očitno gre za resno bitko, če del gospodarstva uporablja propagandno vojno, lobiranja, finančne pritiske, da o plazu zmerljivih e-pisem ne govorim.

A ta bitka, na svojem dnu, dolgoročno, ni bitka proti minimalni plači in socialni podpori, za nekaj več gre.

Poglejmo.

Nova akcija

Po diskreditirani Sonji Šmuc je na plan priplaval nov adut. Oglasil se je Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), direktor podjetja Boxmark Leather, da bi povišanje minimalnih plač povzročilo “enormne dvige stroškov dela v podjetjih”, “onemogočajo poslovanje in zagotavljanje delovnih mest”.

Naslov članka pove veliko: “Delodajalci tožijo nad višjo minimalno plačo. Najmanj plačani pa zaslužijo le 350 evrov bruto” (vir).

Izvedeli smo, da je torej sedanja struktura še slabša, kot smo si mislili: plača je lahko tudi le 350 bruto (!!!), ostalo pa delodajalci nakrpajo z dodatki in tudi podporo države.

Če bi torej najslabše plačane zares spravili vsaj na zagotovljenega minimalca, bi revni delavci na svoj kruh dali še salamo in sir, smučali pa vsekakor ne bodo.

Zvezdni uspeh …

Poguglajmo o gospodu Trobišu in podjetju, ki ga vodi. Časopis Finance ga daje za zgled v rubriki izvozniki (članek je iz leta 2016): “Proizvajalec usnjenih sedežnih prevlek Boxmark Leather iz Kidričevega, ki je minulo leto sklenil s 150 milijoni evrov prihodkov, letos računa na rast med petimi in osmimi odstotki, pravi direktor Marjan Trobiš. Trobiš je hkrati tudi član uprave v švicarski družbi Unicut, stoodstotni lastnici Boxmark Lea­therja, ki v svojih podjetjih v Ameriki in Evropi skupaj zaposluje približno sedem tisoč ljudi. Od tega v Sloveniji nekaj več kot 2.300” (vir).

… s pomočjo države …

Podjetje seveda dobiva državne subvencije. Sam tedanji predsednik vlade Borut Pahor je obljubil: “Vlada bo pomagala še naprej in si prizadevala, da bo delo dobilo še več delavk. Prevent [ki ga je na noge postavljal Boxmark] je zgodba o uspehu.” In ga je ministrica morala celo ustavljati v navdušenju, češ, da bo “treba paziti na mejo do 40 odstotkov državne pomoči” (vir).

Pahorjeva zgodba o uspehu ni trajala dolgo (članek iz leta 2017): “Boxmark Leather zapira proizvodnjo na Koroškem: Kam lahko gredo delavke” (vir).

… in realnostjo na dnu

Nadaljnje brskanje po spletu prinese na površje tudi članke, ki na drug način pojasnijo Trobiševo trditev, da je “vodilo našega podjetja, nič ni nemogoče, vse je mogoče” (vir).

Poglejmo, kako: “švicarsko podjetje Boxmark iz Kidričevega pri Ptuju – gradi svoj uspeh tudi na nezakonitem ravnanju z zaposlenimi” (vir).

Marjan Trobiš je opravil razgovor s približno 370 zaposlenimi, večinoma ženskami. Izbral jih je glede na bolniške odsotnosti. Neka ženska se je opravičevala, da je večkrat odsotna zaradi nege sina z multiplo sklerozo. Trobiš pa: “Delavke je postavljal pred nesprejemljivo odločitev: ali otrok in družina ali služba, so izpovedovale na sodišču ženske in njihove priče.”

Trobišu se je njegovo zasliševanje zdelo normalno, saj “največja konkurenca so Kitajci in posel lahko hitro pade v vodo.”

Boxmark deluje tudi na Hrvaškem in poglejmo, kako je tam: ne pustijo jih na stranišče, ne dovolijo jim piti (seveda, saj bodo potem na stranišču!), zmerjajo jih itd., saj je “norma važnejša od človeka” (vir).

Napravite mi to deželo končno Kitajsko

Ustavite se, sprostite napeta ramena, vdihnite, izdihnite. Ponovimo delovni moto gospoda Trobiša, predsednika Združenja delodajalcev Slovenije, zapisan poenostavljeno, a točno: “tekmujemo s Kitajci“.

Če tekmujemo s Kitajci, smo se uvrstili med tretji svet, torej delovna sila mora biti poceni. Če pri najnižji plači 350 evrov bruto zvišamo socialno pomoč za 34 evrov, se pa res “nikomur ne bo več ljubilo delati”, kot so medije in splet polnile propagandne akcije.

Obstajata dve rešitvi problema:

  1. s kitajsko vlado dosežemo dogovor in oboji hkrati zvišamo minimalno plačo,
  2. nehamo tekmovati s Kitajsko.

Slovensko gospodarstvo

V vsej tej propagandno-lobistično-grozilni vojni gre torej za vprašanje, s kom hoče slovensko gospodarstvo tekmovati. Če je to res Kitajska in je naš adut le slabo plačana delovna sila, potem pač mora temeljiti na trpljenju in izkoriščanju, ni druge.

Pogrešam pa javno debato o smeri našega razvoja. V vsaki kolumni na to temo sprašujem preostale dele gospodarstva, zakaj se ne oglasijo? Je to, da delo dobi podjetje, ki ponudi cenejšo delovno silo od kitajske, res naš maksimum? Delavca plačate 350 evrov bruto in se hvalite, da ste bili že rojeni s podjetniško žilico?

Ponovno opozarjam na strahotno potapljanje: začeli smo s tem, da bomo nova Švica, potem smo lovili nemško-francoski vlak, na prejšnjih volitvah bi bili nova Madžarska in zdaj smo že pri Kitajski.

Izračun

Pri vseh ekonomistih, kar jih imamo v državi, še nisem videl izračuna o sami uspešnosti vlaganja državnega denarja po metodi socialnega miru – češ, naj nekaj delajo in dobijo nekaj fičnikov, mi pa se hvalimo z zaposlenostjo, pa bo mandat minil in bo že nekako.

Tuje podjetje tako dobi subvencijo v zemljišču in denarju, dodatno subvencijo, da koga zaposli, nazadnje pa se glavna bitka vodi o tem, da bo podjetje propadlo, če bodo najslabše plačani dobili več od 350 evrov bruto.

Mar ni bolje te nesrečnike kar takoj dati na socialno podporo?

Resno vprašam.

S kom naj torej tekmujemo?

Vprašanje, v katero smer gre slovensko gospodarstvo in katere panoge moramo podpirati, ostaja zadušeno in neodgovorjeno. Po medijski vojni sodeč, se je slovensko gospodarstvo odločilo za kitajsko, polkolonialno smer.

Mar se res vsi strinjamo s tem?

Ravno čas, ko ni krize, bi moral biti čas resnega pogovora in dolgoročnih vizij. Pa ne o tem, da lahko nekdo pride v Slovenijo, dobi subvencije, izcedi naravo in delavce, pa odnese denar v tujino. Takih je povsod in vedno dovolj.

Vprašanje našega gospodarstva je seveda vprašanje prihodnosti: samostojna ali polkolonialna država? Kitajska je dovolj velika in modra, da se poskuša izkopati iz sedanjega stanja, mi bi pa še rinili vanj.

Verjetno je vsaj delno vzrok za odsotnost debate tudi v ministru Počivalšku, katerega značilnost – poleg prostaškosti -, je žalostno dejstvo, da so razne Magne skrajen domet njegovega duhovnega in intelektualnega obzorja.

Dodajmo gospodarstvenike, ki jih je že socializem izučil, da je najbolje biti tiho in neopazen, pa nam ostane le še pot v polkolonializem.

Kar se bo krepko poznalo ob naslednji krizi, sploh pa dolgoročno. Na srečo ne pri naših vnukih, ker se bodo po šolanju izselili, kar postaja nova normala.

Veliki inkvizitor

Njega dni so izpraševalci trli človeška telesa zaradi vere, potem ideologije, zdaj pa zaradi dobička.

Zaslišujejo jih, kako pogosto so šle na stranišče in ali se niso mogoče med sedenjem za strojem kaj pretegovale.

Pa zakaj so morale izostati z dela, če so šle na umetno oploditev ali pa dati injekcijo zdravil na smrt bolnemu otroku.

Tak je duh časa, da ne občutijo sramu zaradi svojih dejanj. Še bahajo se s svojo učinkovitostjo, tako kot so se njega dni drugi veliki inkvizitorji.

Seveda za zagovarjanje svojih interesov najemajo ženske, recimo Sonjo Šmuc, da jim ne bi kdo očital pristranskosti.

Če bi jaz moral opraviti 370 tovrstnih razgovorov, bi se tako zagnusil samemu sebi, da se nikoli več ne bi mogel oprati.

Očitno res nisem rojen za uspešnega podjetnika v slovensko-kitajskem gospodarstvu.

Miha Mazzini

Vir: https://siol.net/siol-plus/kolumne/kaksno-gospodarstvo-potrebuje-slovenija-484214

Napotili:
https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/blisc-in-beda-boxmarka/
https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/delavke-kidricevskega-boxmarka-dobile-tozbo/

Advertisements

Lokalni UTD v Sloveniji

november 19, 2018

Povzetek

V prispevku je opisana možna izvedba lokalnega UTD v Sloveniji na ravni občine, v skladu z zakonsko določenimi nalogami občine. Primarne naloge občine so zagotavljanje infrastrukturnih, komunalnih, energetskih, kulturnih, športnih, zdravstvenih in socialnih storitev. Na ravni občine je zato mogoče uvesti UTD na način, da se te storitve delijo v skladu z UTD paradigmo. Sledeč zgodovini UTD, paradigma UTD predpostavlja, da se vse javne dobrine med člani skupnost najprej delijo na univerzalni ravni: na univerzalen in uniformen (enoten) način ter (vsaj) na minimalni ravni. Upravičenost vsakega posameznika do ‘minimuma’ je utemeljena z izhodiščno tezo, da ima vsako živorojeno bitje univerzalne temeljne pravice, ki so enake pravicam vseh ostalih; te pravice pa izhajajo iz skupne lastnine. Pravica do Univerzalnih temeljnih dobrin občine temelji na skupni lastnini oz. skupnostnem financiranju teh storitev. Ta del javnih storitev se zato imenuje: Univerzalne temeljne dobrine (UTD). V nadaljevanju nato pokažemo , kako bi upoštevajoč UTD paradigmo, lahko  vpeljali občinski UTD (npr. v Ljubljani) v obliki: avtobusnega, muzejskega, parkirnega, gondolskega, knjižničnega, vrtčevskega UTD itd. Razmišljanje o lokalnem UTD v tem trenutku zasleduje več ciljev: 1) aplikacija UTD paradigme na lokalnem nivoju, ki je uporabna sama po sebi; 2) kot napotilo pri izbiri med različnimi programi strank ali kandidatov 3) kot primer, kako jo je mogoče UTD paradigmo aplicirati na različnih področjih in na različne načine; 4) koristi tudi razmišljanju o UTD na državni ravni v smeri večje kreativnosti in fleksibilnost v izvedbi; 5) na splošno uči razmišljati v okviru UTD paradigme in seznanja javnost z UTD idejo; 6) nastajanje tretjega UTD zbornika: UTD v praksi (UTD praxis) pri založbi Krtina.

Nadaljevanje na: http://utd.zofijini.net/2018/11/12/lokalni-utd-v-sloveniji/

Dr. Valerija KOROŠEC
valerija_korosec@yahoo.com
@valerijaSlo


(Ne)ideološkost lokalne politike

oktober 19, 2018

V predvolilnem času je moč iz ust raznih komentatorjev, analitikov in ostalih, ki jim je dan prostor v prevladujočih medijih, slišati neskončno število izjav tipa “Lokalna politika nima veze z ideologijo. To so obnove pločnikov, cest in osnovnih šol.” Ali pa: “Zmaga lahko samo nadideološki, nepolitičen kandidat”. Te in podobne izjave nimajo veze z realnostjo.

Prav tako kot je na sistemski/družbeni ravni ideološka odločitev kdo bo lastnik in upravitelj produkcijskih sredstev (tovarn, strojev) in sadov, ki izhajajo iz njih (presežne vrednosti) – dosedanje kapitalistične elite ali pa delovni ljudje, so tudi odločitve na lokalni ravni ideološke.

Poglejmo nekaj primerov. V primeru, da se lokalna oblast odloči, da bo določenega podjetnika oprostila plačevanja nekaterih zakonsko določenih dajatev v občinsko blagajno, je sprejela liberalno ideološko odločitev, ki je namenjena pomoči lastnikom kapitala.

Če se lokalna oblast odloči, da bo izgradila boljšo cestno infrastrukturo do bogatejših naselji kot do revnejših, je to prav tako ideološka odločitev, ki spada v okvir reprodukcije obstoječega stanja in večanja vseh oblik neenakosti med ljudmi.

V kolikor lokalna oblast organizira gonjo proti naselitvi beguncev v svoje okolje, je to ideološka odločitev, temelječa na konservativni in nacionalistični ideologiji.

Če občinski veljaki ne naredijo nič ob očitnih kršitvah delavskih in okoljskih standardov v javnih podjetjih, moramo ta molk razumeti kot ideološko odločitev. Le te se poslužujejo skorajda vsi občinski mogočneži, naj gre za liberalce, konservativce ali pa socialdemokrate.

Če bi se določena občina zavezala ti. “politiki odprtih knjig” (Vsa občinska podjetja morajo javnosti omogočiti poln dostop do vseh podatkov o svojem poslovanju), bi bila to ideološka odločitev. Umestimo jo lahko v spekter napredne socialdemokracije.

Če bi se v določeni občini odločili, da se bodo zavzemali za delavsko upravljanje lastnih podjetji, podružbljanje skupnega premoženja in enakomeren razvoj celotnega svojega območja, po meri občank in občanov in ne kapitalsko-političnih elit, bi bila to ideološka odločitev. Izhajala bi iz socializma.

Gregor Kašman

Izvirno objavljeno na Facebook profilu Gregorja Kašmana https://www.facebook.com/gregor.kasman


Občina se je lotila urejanja vrtičkarske anarhije

oktober 9, 2018

Vrtičkarsko anarhijo v Kidričevem namerava občina do spomladanskih mesecev rešiti s pomočjo evropskih sredstev. V ta namen je pripravila projekt, ki predvideva ureditev vrtov v obsegu 2,83 hektarja na parcelah od naselja Njiverce do ceste proti železniški postaji Kidričevo. Kakšno (če sploh) najemnino bo treba plačati, še ni znano.

Za vrtove v Kidričevem (za trgovskim centrom proti železniški postaji) je značilno, da so nenačrtovani, neoblikovani in brez kakršnihkoli omejitev. Oblikujejo jih zelenjavne gredice; majhne počitniške hiške ali lope, sestavljene iz različnih materialov in odpadkov; ograje; zatočišča; ter drugi nenačrtovani elementi za zbiranje vode, odpadkov in skladiščenje. Takšna (ne)urejenost vrtov predstavlja izrazito prostorsko (so brez vsakršne prostorske kakovosti) in ekološko problematiko, ob enem pa so v ozadju teh prostorov močne skupnosti uporabnikov vrtov, ki jih na vrtičke veže močna navezanost in izrazita osebna nota, so v opisu projekta Urbani vrtički Kidričevo zapisali na občini.

Kot so še ugotovili, obstoječe vrtičke obdeluje raznolika skupina vrtičkarjev z nižjimi dohodki in socialno ogroženi, mlade družine in upokojenci, ki z vrtički ne le pridelujejo zelenjavo za lastne potrebe, temveč se tudi povezujejo in družijo. In ohranjanje teh dveh poslanstev na urejeni in zaokroženi površini je tudi namen projekta. Na občini so prepričani, da bodo s projektom dosegli, da vrtovi ne bodo samo prostor, kjer si bodo vrtičkarji pridelali okolju prijazno zdravo hrano z nizkim ogljičnim odtisom, ampak prostor za druženje, kjer se tkejo nova poznanstva in prijateljstva.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/12723-kidricevo-obcina-se-je-lotila-urejanja-vrtickarske-anarhije

 


Direktor občinske uprave tudi v vlogi nepremičninskega agenta

oktober 8, 2018

Kidričevski svetniki so se septembra sestali na predvidoma zadnji seji v tem mandatu. Obravnavali so nove cene vrtčevskih programov v Kidričevem in Cirkovcah ter razpravljali o prodaji nepremičnin v lasti občine ter zvišanju točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.

Občina Kidričevo je letos poleti prejela vlogo podjetja Eles za odkup zemljišča v izmeri 766 m², in sicer za namene rekonstrukcije in gradnje RTP Cirkovce. Odbor za gospodarjenje s premoženjem je sprva predlagal, da bi kvadratni meter zemlje odprodali po ceni 10 evrov, a so nato svetniki na pobudo Milana Fiderška sklenili, da naj bo cena za kvadratni meter zemljišča 16 evrov. »Eles je skladu kmetijskih zemljišč odštel 16 evrov po kvadratnem metru, medtem ko je kmetom namenil polovico manj. Zato menim, da lahko tudi občina iztrži več oziroma vsaj toliko, kot je za zemljišča prejel sklad,« je pojasnil. Če bo občini uspelo prodati zemljišče po predlagani višji ceni, se bo v proračun nateklo 12.256 evrov. A ta znesek bo hitro porabljen, saj na drugi strani občina kupuje zemljišča, in sicer za izgradnjo krožišča za novo naselje Njiverce. Svetniki so potrdili nakup petih parcel v skupnem znesku 10.355 evrov.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: https://www.tednik.si/politika/12625-kidricevo-direktor-obcinske-uprave-tudi-v-vlogi-nepremicninskega-agenta


29. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

oktober 8, 2018

27. septembra 2018

Dnevni red:

  1. Odlok o ustanovitvi Javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj, druga obravnava
  2. Obvezna razlaga prvega odstavka 28. člena Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja P16-S4 Njiverce I (sever)
  3. Soglasje k Pravilniku o razporejanju stroškov po stroškovnih mestih v JVIZ Osnovna šola Cirkovce
  4. Rebalans kadrovskega načrta  JZ Zdravstveni dom Ptuj
  5. Sklep o spremembi cen programov vrtca v JVIZ Osnovna šola Kidričevo
  6. Sklep o spremembi cen programov vrtca v JVIZ Osnovna šola Cirkovce
  7. Sklep o spremembi vrste oddelkov v enoti vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2018/2019
  8. Soglasje k izvajanju vzgojnega programa »vzgojne skupine« v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj
  9. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2019
  10. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2019
  11. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra, parc. št. 661/1 k.o. Dragonja vas
  12. Sklep o prodaji nepremičnine, parc. št. 661/1 k.o. Dragonja vas
  13. Sklep o nakupu nepremičnin, v k.o. Gerečja vas in Lovrenc na Dr. polju
  14. Sklep o znižanju najemnine Polje dom
  15. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


Mednarodni dan starejših v Kidričevem

september 27, 2018

Prvi oktober je mednarodni dan starejših, v enoti Kidričevo bomo v okviru tega, v tem tednu organizirali različne dejavnosti.

Ponedeljek 1. oktober: da boste začutili utrip našega Doma se bomo skupaj sprehodili po našem domu, na razpolago vam bomo med 10.00 in 16.00 uro za podrobna informacije različni strokovni delavci doma.

Medgeneracijske delavnice z osnovno šolo Borisa Kidriča v Kidričevem s pričetkom ob 10.00 uri – na temo »Spomnimo se starih iger«.

Torek 2. oktober: športne igre stanovalcev enot Doma Ptuj, ki bodo potekala v enoti Muretinci

Sreda 3. oktober: sodelovanje naše pevske skupine na Reviji pevskih zborov socialno varstvenih zavodov v Hočah.

Četrtek 4. oktober: kuhanje slivove marmelade po babičinem receptu od 10.00 ure naprej.

Petek 5. oktober: kostanjev piknik s pričetkom ob 10.30 uri.

Lepo povabljeni v našo družbo!

Dom upokojencev Ptuj, enota Kidričevo