Poročilo o delovanju ustanove V objemu skupnosti Kidričevo

april 12, 2018

Leta 2014 so OBČINA KIDRIČEVO in gospodarski družbi BOXMARK LEATHER d.o.o. ter TALUM d.d. Kidričevo ustanovili Ustanovo v objemu skupnosti Kidričevo, katere namen je dobrodelnost, splošna koristnost in trajnost. Poslovni naslov ustanove je Kopališka ulica 14, Kidričevo.

V letih 2016 in 2017 so s finančno pomočjo nevladne organizacije iz občine Kidričevo, ki so izvedle skupinske programe in individualne programe pomoči, realizirale sedem programov za skupine in sedem individualnih programov pomoči.

Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letih 2016 in 2017 sta bili izvedeni dve zdravstveno preventivni ekskurziji v Male Moravce. Prve se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let. Druge se je udeležilo več kot 30 udeležencev. Enak program nameravamo izpeljati tudi v letu 2018.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, ki se ga je udeležilo 7 udeležencev. Skupaj smo odkrivali preteklost krajev Občine Kidričevo, česar se je udeležilo 35 občank in občanov, ki so z veseljem prisluhnili dogodkom iz polpretekle zgodovine. Programa aktivnosti s pomočjo konj se je udeležilo več kot 30 občank in občanov različnih starosti. Njihovo navdušenje nad možnostmi, ki jim jih omogoča druženje s konji, je bilo neizmerno in nepozabno.

Občani in občanke imajo tudi možnost, da se redno udeležujejo programa Bralne urice, ki se izvaja v Domu upokojencev v Kidričevem. Želeli bi si, da bi bilo zanimanje za ta program večje kot je bilo v preteklih letih.

Zelo dobro sprejet je bil program za družine z naslovom Spoznajmo svet konj. Družine, ki so se ga udeležile, so bil vesele možnosti, da lahko prepoznavajo dinamiko medsebojnih odnosov in da jo lahko s pomočjo konj tudi izboljšujejo.

Individualni namenski programi pomoči

Ustanova je na osnovi predloga Strokovnega sveta ustanove, ki ga mora potrditi tudi uprava ustanove, v sklopu individualnih namenskih programov pomoči, dodelila naslednje vsebinsko različne pomoči:

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material 450,00 EUR
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij 450,00 EUR
Fizična oseba Nevrofizioterapevtska obravnava 450,00 EUR
Fizična oseba Dodatno mnenje tujina 500,00 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR

Iz opisa posameznega individualnega namenskega programa pomoči izhaja, da v teh primerih ne gre za kakršnekoli direktne finančne pomoči, ampak za plačilo točno določenih konkretne proizvodov ali storitev za osebe, ki so na osnovi predvsem njihovega zdravstvenega stanja te pomoči potrebni in jim s tem izboljšamo njihovo kvaliteto življenja in polepšamo vsakdan.

Izkušnje nam kažejo, da smo si v okviru ustanove zadali precej težko nalogo, saj resnično gre za unikom v Sloveniji. Želimo si, da bi več nevladnih organizacij kot do sedaj pripravilo ustrezne strokovne programe za ranljive skupine in posameznike. Ob tem moramo imeti ves čas v vidu, da gre za ciljno populacijo ranljivih skupin in da programi niso namenjeni vsem. Cilj je pomagati pomoči potrebnim skupinam in posameznikom iz občine Kidričevo.

Kidričevo, 9. 4. 2018

Pripravila: Brigita Ačimovič

Napotili:
https://sterntal.wordpress.com/2018/01/17/ekoregija-ravno-polje-ustanova-v-objemu-skupnosti-in-druzinski-center-dve-leti-kasneje/
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/

Advertisements

26. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

april 11, 2018

29. marec 2018

Dnevni red:

1. Zaključni račun proračuna Občine Kidričevo za leto 2017
2. Zaključni račun podjetja Vzdrževanje in gradnje d.o.o. Kidričevo za leto 2017
3. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
4. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Kidričevo, skrajšani postopek
5. Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN za vzhodni del poseljenega območja Njiverce P16-S4 (stanovanjska pozidava in manjši športni park)
6. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava
7. Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kidričevo, druga obravnava,
8. Pravilnik o žepninah v Občini Kidričevo, prva obravnava
9. Sprememba normativov v enoti Vrtca pri Osnovni šoli Cirkovce za šolsko leto 2017/2018
10. Predlog za podelitev občinskih priznanj Občine Kidričevo v letu 2018
11. Predlog o nakupu nepremičnine, parc. št. 1011/121 k.o. Lovrenc na Dr. polju
12. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si


Bo strenthaler možno dvigniti tudi na bankomatu?

april 11, 2018

Kidričevska lokalna valuta sternthal je stara leto dni. Vrednostne bone izdaja in trži občinsko podjetje Vzdrževanje in gradnje. Pred letom dni so jih natisnili tisoč v skupni protivrednosti 10.000 evrov.

Župan Anton Leskovar poudarja, da je namen uvedbe lokalne valute potrošnja v domačem okolju – da denar ostaja doma. Vrednostni bon je možno unovčiti pri 27 ponudnikih v kidričevski občini, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi: avtoservis, avtoličarstvo, računovodstvo, čebelarstvo, prodaja domačih izdelkov na kmetiji, frizerstvo, gostinstvo, mesarija, mizarstvo, glasbena šola, gradbeništvo, fotografska dejavnost, vrtnarija, zavarovalništvo, prevozi, kmetijska mehanizacija … Prvi mesec, ko so bili boni v obtoku (april 2017), so jih prodali 51. Najmanj so jih prodali v času poletnih počitnic, julija in avgusta. Septembra se je prodaja dvignila in bila v lanskem letu s 149 prodanimi boni najvišja. Največ bonov doslej so prodali letošnjega marca – 152. „Odziv občanov je zadovoljiv in sčasoma raste. Mogoče smo pričakovali več in hitrejše zanimanje.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/10234-kidricevo-bo-strenthaler-mozno-dvigniti-tudi-na-bankomatu

Mojca Zemljarič


Občina za žepnine dijakov in študentov rezervirala 100.000 evrov letno

april 11, 2018

V razpravi o žepninah, ki jih bo občina Kidričevo začela podeljevati v šolskem / študijskem letu 2018/19, je svetnik Slavko Krajnc (SD) izpostavil, zakaj je pogoj za pridobitev žepnine članstvo v društvu.

Vprašal je, kako bo z morebitnim vračanjem „štipendije“ ob neizpolnjevanju pogojev, če dijak oz. študent ne bi izdelal letnika ali dosegel določenega učnega uspeha. Znesek mesečne žepnine, 20 evrov za dijake in 30 za študente, je ocenil kot prenizek. Zanimalo ga je, zakaj bo občina žepnine izplačevala v vrednostnih bonih in zakaj bo v tem primeru znesek izplačan 12-krat mesečno, v primeru izplačevanja v gotovini pa samo 10-krat. Svetnika Stanislava Lampiča (SD) je zanimalo, kje v občini Kidričevo imajo mladi priložnost občinski vrednostni bon unovčiti. „Cilj uvedbe žepnin je, da spodbudimo mlade k aktivnemu udejstvovanju v društvih in se naučijo družbene odgovornosti. Ker želimo spodbuditi uporabo bonov, da denar od potrošnje ostaja v domači občini, smo se odločili, da bo žepnina v Sterntalčanu izplačana v višjem znesku kot v evrih. Da mladi bonov ne bi potrošili, ne gre skrbeti. Konec koncev jih lahko s starši zamenjajo za evre, starši pa bone potrošijo pri katerem od ponudnikov. Prejemniki žepnin ne bodo vračali, ker ne gre za štipendije. Naš namen ni ugotavljati šolskega uspeha. Cilj je, da se mladi vključijo v društva in se aktivno udejstvujejo po svoji moči ali volji.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/10152-kidricevo-obcina-za-zepnine-dijakov-in-studentov-rezervirala-100000-evrov-letno

Mojca Zemljarič


Kidričevo ne želi biti le spalno naselje

marec 14, 2018

Decembrsko dogajanje v Kidričevo privabilo številne obiskovalce, odmevna je tudi njihova valuta sternthal, gre za zavezo oživljanja kraja in lokalne zavesti

Dogajanje v Kidričevem lani decembra je preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja. Na občini ocenjujejo, da se je v mesecu dni v Parku pod tisočerimi zvezdami zvrstilo najmanj 7000 obiskovalcev iz vse Slovenije. O tem, da ne gre za naključje, ampak za del prizadevanj za oživljanje občine in lokalne zavesti, priča še en projekt, ki je prav tako močno odmeval že lani. Uvedba vrednostnih bonov sternthal.

Namesto daril izbrali drsališče

Kot pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast, so se na občini pred šestimi leti odločili, da namesto za nakup božičnih daril za otroke, kar jih je stalo 7000 evrov letno, denar raje namenijo druženju in rekreaciji tako otrok kot staršev, ki bosta dostopna prav vsem. Začelo se je z drsališčem, ki si ga vsako leto sposodijo od Občine Starše, in gledališkimi igrami za otroke ob koncih tedna. Zgodba je počasi rasla, letos pa, kot pravijo na občini, dosegla pravi razcvet z nakupom še skoraj 50 tisoč evrov vredne 100-metrske drsalne steze, kakršno imajo v bližnji okolici le še Dunaj, Zagreb in Ljubljana. “Prav drsalni stezi pripisujemo, da se je obisk od lani povečal kar za 100 odstotkov. Prva dva tedna so prihajali predvsem domačini, kasneje pa obiskovalci s Ptuja, iz Maribora, Prekmurja, Ormoža, Slovenskih Konjic in od drugod. V Laponski hišici so se tako pri Božičku letos zvrstili obiskovalci iz cele Slovenije,” pojasnjuje programska direktorica Parka pod tisočerimi zvezdami Mojca Meško. Drsališče so cel mesec brezplačno upravljala društva, cene izposoje drsalk in hrane ter pijače so bile simbolične, drsanje brezplačno, prav tako čaj za otroke. “Pomembno pa je tudi, da so bili naši dogodki že šesto leto zapored zanimivi, trudimo se, da bi bili v trendu in kakovostni. Ne prirejamo dogodkov samo zato, da bi zapolnili program.”

Dogajanje si želijo prihodnje leto razširiti še stran od drsališča, na večje območje parka, k čemur naj bi pripomogla tudi dodatna zunanja okrasitev. Napast ob tem poudarja, da imajo srečo, saj jih podpira močno lokalno gospodarstvo. O tesnem sodelovanju z gospodarstvom, še posebno Talumom, govorita tudi letošnja rdeča nit dogajanja, lika Aluminko in Zvezdna vila, in okrasitev, ki je temeljila na aluminiju. Za dogajanje, še dodaja Napast, so zbrali tudi 20 tisoč evrov donatorskih sredstev.

Potreben je premik v miselnosti

Naj gre za decembrsko dogajanje, občinska darila, ki jih občina že osem let kupuje izključno v lokalnem okolju, ali pa lansko odmevno uvedbo lastne valute, izhodišče je oživljanje lokalne zavesti, pravi Napast: “Vsaka obrt, ki odmre na vasi, namreč še bolj siromaši kraj, ki se zaradi tega spreminja v spalno naselje.”

Od aprila do konca leta so prodali za dobrih 6500 evrov vrednostnih bonov sternthal, ki so jih lani uvedli po vzoru nemških občin. “Tudi sicer je to v svetu kar precej razširjeno, od Velike Britanije do avstrijskih vasic sredi Alp z 2000 prebivalci, kjer so uvedli svojo valuto zato, da so ohranili še edino lokalno trgovino.” Občanom za mesečno prejemanje bonov ponujajo petodstotni popust, prejmejo jih v začetku meseca. Ena oseba lahko letno kupi 60 bonov, ob zavezi, da bo vsak mesec dvignila vsaj en bon, s čimer vzpodbujajo k redni lokalni porabi denarja. “Potrebnega bo še ogromno ozaveščanja, da bodo ljudje začeli razmišljati, da pokličejo vodovodarja iz domače občine, ne s Ptuja ali iz Maribora, in avto popravijo pri domačem avtomehaniku. Poudarek je na gradnji lokalne zavesti. Če domači obrtnik dobi neki denar, ta denar ostane v domačem okolju. Ko pridejo društva k njemu decembra prodajat koledarje, pa sam vrača podporo lokalni skupnosti. Naš namen je spodbujanje lokalne potrošnje in domačega krožnega gospodarstva,” pojasnjuje Napast. Tudi starši novorojenčkov lahko od lani izbirajo med izplačilom 200 evrov ali 300 evrov v sternthalih.

Popust za zdaj pokrivajo zbiratelji

Čeprav je občina v proračunu v ta namen rezervirala nekaj tisočakov, ji petih odstotkov razlike med nakupno in dejansko vrednostjo lokalne valute še ni bilo treba kriti. Boni, ki jih kupijo zbiratelji, namreč ne gredo nikoli v obtok, tako da občinsko podjetje iz naslova bonov ustvarja celo dobiček. Bone namreč prodajajo zbirateljem iz vse Slovenije, tudi praksa iz tujine pa po Napastovih besedah kaže, da približno 20 odstotkov vseh komplementarnih valut konča pri zbirateljih. Na seznamu je trenutno 22 podjetij, ki sprejemajo bone, med njimi frizerstva, cvetličarne, vrtnarstvo, kmetije, pekarna, celo zavod in avtohiša. Analiza lanske porabe pa je pokazala, da ljudje kar dve tretjini bonov porabijo v lokalnih gostinskih obratih. A kot dodaja Napast, se zavedajo, da gre za dolgoročen proces. Prav zdaj preučujejo možnosti, da bi valuto v prihodnosti naredili dostopnejšo, tudi z menjavo evrov za bone pri bankomatih. Večjih popustov, kar si želijo nekateri, pa ne gre pričakovati, saj naj bi ti na nemškem trgu dosegali največ tri odstotke. Za primerjavo pa Napast daje uspešnost občinske blagajne, do katere se marsikdo, da bi plačal položnice, pripelje precej daleč. “Najpomembnejši je pač premik v miselnosti, da se ljudje zavejo, da je lokalno pomembno in kakovostno.”

Gostinci zadovoljni, drugi manj

Janko Kac, Pizzerija Jaka: “Ljudje pri nas bone kar veliko uporabljajo. Nobenih težav ni z unovčevanjem. Ko se naberejo, jih odnesemo in denar nam nakažejo še tisti ali naslednji dan.”

Robert Žitnik, Kmetija Žitnik: “Boni ne funkcionirajo tako, kot je bilo zamišljeno. Prejeli smo nekaj deset bonov, uporabljajo pa jih tisti, ki so že tako stalne stranke. Ugodnosti niso ne vem kakšne. Če bi se k nam pripeljali le po kakšno malenkost, bi dali toliko za gorivo. Morda bi bilo treba kakšno leto dati malo večje ugodnosti. Obljubili so tudi, da bodo nekaj naredili za lažji nakup. Za to bo še treba delati.”

Danica Dobnik, Frizerski studio DD: “Ni mi žal, da sem se odločila za sprejemanje bonov. Ni pa to tisto, kar smo pričakovali, čeprav je vseeno neka promocija. Ravno zadnjič mi je neka stranka povedala, da je prišla k meni, ker je imela bon v denarnici.”

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-ne-zeli-biti-le-spalno-naselje-6384126


Ekoregija Ravno polje, Ustanova v objemu skupnosti in Družinski center, dve leti kasneje

januar 17, 2018

Že skoraj dve leti mineva odkar smo na blogu podrobneje predstavili tri ekološko-socialne projekte, ki so se v Občini Kidričevo »rodili« na pobudo in v sodelovanju s Fundacijo in Zavodom »Nazaj na konja«. Februarja 2016 smo objavili kako so ti socialno-ekološki projekti nastali in kaj obetajo, zdaj pa lahko z določeno časovno distanco preverimo kakšno dodano vrednost so med tem prinesli ali še prinašajo v naš prostor.

Uvodoma beseda ali dve o metodologiji zbiranja podatkov. Ta zapis je imel namen nastati že lani, ob prvi obletnici objave izvirnega članka, a ga je (ne)dostopnost informacij in (ne)odzivnost odgovornih za omenjene projekte potisnila krepko v prihodnost. Po svoje to razkriva določen aspekt transparentnosti teh projektov, na katerega je naš očitek letel že v izhodišču, na žalost pa to vpliva tudi na samo objektivnost tega prispevka, ki se je tako v delu prisiljen zanašati na sekundarne vire in ugibanja. Še najbolj konkretne odgovore smo prejeli s strani direktorja občinske uprave Damjana Napasta, odgovornim Zavoda na konja pa se je baje na neki točki pokvaril računalnik[1] in od takrat, navkljub povpraševanju, z njihove strani ni bilo več odziva. So se pa v odzivu na izvirni prispevek javili nekateri drugi akterji teh zgodb in mestoma razjasnili, na drugih pa odprli povsem nova vprašanja okoli teh treh projektov, ki v veliki meri še vedno ostajajo brez odgovorov. Določeni viri ne želijo biti imenovani, zato njihovih imen tudi ne objavljamo, je pa njihova korespondenca shranjena in vsakomur, ki bi želel polemizirati, jo lahko posredujemo na vpogled.

V splošnem se zdi, da so vsi trije projekti še živi, je pa njihova dejavnost še veliko bolj odmaknjena izpred oči javnosti, kot je bil to primer za časa našega prvega preverjanja. Tudi participacija občanov se zdi, da se je temu sorazmerno znižala in na nek način se kaže, da se uresničuje ena od bojazni, ki smo jih navedli v izvirnem prispevku, da so ti projekti zgolj »lovišče za javna sredstva, ki bolj kot občanom, služijo zasebnim interesom…«

Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Članom društva Ekoregija Ravno polje smo namenili vprašanja, v katerih nas je zanimal trenuten status društva in ali je društvo v preteklem obdobju izvajalo kakšne dejavnosti? V medijih je bilo v začetku 2016 razbrati, da naj bi društvo konkretno z delom začelo aprila 2016[2].

Na povpraševanje smo do enega od članov nadzornega odbora društva prejeli informacijo, da je zaradi nedejavnosti društva decembra 2016 pozval vse nadzornike, da se sestanejo, vendar mu ni odgovoril nobeden. So pa za novo leto 2017 člani društva prejeli voščilnico z vsebino, ki povzema dejavnosti društva v letu 2016 (objavljena je tudi na Facebook strani društva)[3]:

»Zadovoljni smo, da smo skupaj z vami v letu 2016 izvedli kar nekaj odmevnih aktivnosti v okviru delovnih skupin osveščanje, mobilnost in kmetijstvo:

  • 7.2016 smo izvedli študijski obisk v Avstrijo in izvedli odmevno predavanje o humusni izboljšavi tal[4],
  • v projekt obnove humusa smo vključili kmetovalca Andreja Napasta iz Cirkovc,
  • od 15.7. do 16.7. 2016 smo se udeležili 24-urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf,
  • postavili smo dve enostavni električni polnilnici na občinski stavbi Občine Starše in novem zdravstvenem domu v Občini Kidričevo,
  • pričeli smo zahtevne dogovore z trgovino Jager v zvezi s promocijo in prodajo lokalnih eko proizvodov, ki jih bomo zaključili v začetku leta 2017.

Tudi v letu 2017 si bo društvo Ekoregija Ravno polje maksimalno prizadevala ustvariti višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalstva regije za okolje ter izvajati projekte oziroma programe, ki bodo zmanjševali izpuste CO2 v regiji in povišali vezavo CO2.«

Po neodzivnosti predstavnikov društva smo vprašanja naslovili na občino. Direktor občine Damjan Napast je na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»Občina Kidričevo je sofinancer njihovih aktivnosti. Društvo je samostojno in deluje na območju občin Kidričevo in Starše. Obstaja ločena postavka v višini 6500 EUR. Do sedaj smo financirali direktno (ekskurzije, predavanja, članarino Ekoregiji Kaindorf, montažo električnih polnilnic, itd). V letošnjem letu bo razpis, če bo prišlo do realizacije aktivnosti (lansiranje domačih izdelkov v trgovski center)«[5].

Na nadaljnja podrobnejša vprašanja ni bilo več odgovora, smo pa glede financiranja dobili nekaj odgovorov v poročilu računskega sodišča, ki je svojo poročilo o delovanju občine Kidričevo objavilo konec oktobra 2017 in v katerem so med drugim ugotovili, da je Občina dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.[6] Eno od teh je tudi društvo Ekoregija Ravno polje, ki je tako prejelo 2.407 evrov.[7] To je razvidno tudi iz informacij na Supervizorju (zdaj Erar), kje so navedeni tudi drugi javni prihodki društva. Edina javna vira sta do zdaj bili občini Kidričevo in Starše, zadnje (zabeleženo) nakazilo pa sega v september 2016[8]. Zagata s financiranjem seveda priča o nenavadnem in nerazčiščenem razmerju med društvom in občinama, o katerem smo več pisali v izvirnem članku.

Spletne strani društvo še vedno nima. Dolgo je bila brez vsebine zakupljena domena http://www.ekoregija-ravnopolje.si, med tem pa so očitno izgubili tudi to, so pa kar dejavni na Facebooku, ki je praktično edini informator o dejavnosti v društvu. Na Facebooku občasno objavljajo prispevke, ki se tičejo dejavnosti društva, čeprav prevladujejo napotila in po-objave sorodnih dejavnosti in vsebin iz drugih virov. Največ informacij je s področij elektro-mobilnosti in humusne obnove tal. To sta očitno tudi dve področji, na katerih bi naj bilo društvo najbolj aktivno.

Če lahko sodimo po teh objavah, bi naj društvo trenutno aktivno sodelovalo z lokalno akcijsko skupino – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri pripravi mednarodnega projekta humusne obnove tal, ki se ima namen uresničiti v prvih mesecih leta 2018.

Ostale dejavnosti iz preteklega leta, ki so opisane na Facebook profilu, so naslednje:

  • Tudi lani so se udeležili 24 urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf, kjer je ekipa zasedla 10. mesto!
  • Pred restavracijo Pan je 30.6.2017 potekala prireditev dirke z električnimi vozili »e-via 2017«, ki je služila kot predstavitev prve izmed sedmih električnih polnilnic ponudnika Zavoda Zadihaj.[9]
  • Ekoregija Ravno polje se je 24.6.2017 udeležila 10. obletnice Ökoregion Kaindorf. Občino Kidričevo je zastopala Dr. Maja Lamberger Khatib (Kmetija Pri omi Neži).
  • Člani Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) so v okviru prireditve Pozdrav jeseni, ki je potekala v soboto, 24. septembra v Občini Starše obiskovalcem predstavili različna električna vozila (avtomobile in kolesa), finančne vzpodbude Ekosklada, pojasnili prednosti električnih vozil, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter omogočili testne vožnje z električnimi vozili.

Društvo na Facebooku vse zainteresirane občane vabi k sodelovanju, k oddaji idej, pobud. Tovrstne objave pa so se tudi na Facebooku (zaenkrat) zaključile z oktobrom 2017.

Delovanje društva se torej zdi vsebinsko precej omejeno, če smemo soditi o razkolu med člani, pa tudi nič kaj demokratično in zelo netransparentno. Rezultati v obliki električnih polnilnic in promocije elektro-mobilnosti, so predvsem posledica državnih (in drugih nevladnih) iniciativ ter smernic in imajo bolj malo opraviti z angažmajem samega društva. Vse ostalo so družabna srečanja v okviru rekreativnih prireditev, nekaj (zaprtih?) strokovnih srečanj in marketinške prireditve. Za slaba štiri leta delovanja, društvo Ekoregije zaenkrat nima veliko pokazati. Tudi če bomo občani v bližnji prihodnosti vendarle deležni kakšnih rezultatov dela društva, pa ostaja priokus, da za krinko družbeno in ekološko progresivne ideje, “rovarijo” predvsem zasebni interesi, ki javnost bolj kot ne izključujejo.

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

V zvezi z Ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, smo podobno kot leta 2015, pisali gospe Brigiti Ačimovič. Takrat nam je posredovala zgledno poročilo s pojasnili, za 2016 je obljubila podobno[10], vendar kljub vmesnim pozivom iz njene strani ni bilo več odziva.

Obrnili smo se na občino, ki je kot ena od ustanoviteljic fundacije, z delovanjem ustanove gotovo dobro seznanjena. Kot v primeru društva Ekoregija, je direktor občinske uprave Damjan Napast na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»V letu 2016 je bilo v sklopu ustanove Izvedeno:

A: Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letu 2016, je bila izvedena zdravstveno preventivna ekskurzija v Male Moravce. Udeležilo se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let.

Enaka aktivnost se je izvedla tudi 29.5.2017.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, katere se ga je udeležilo 7 udeležencev.

B: Individualni programi

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material – prvi del 225,00 EUR*
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij – prvi del 225,00 EUR*

To so sredstva v sklopu pomoči posameznih fizičnih oseb, kjer je bila izražena želja po pomoči. Denar se ne deli, ampak se plačajo konkretne zadeve. S strani občine so bila sredstva nakazana v letih 2014 in 2015. Ostalo prispevajo ostali ustanovitelji. Bili sta tudi dve akciji, kjer se pozvalo lokalne pravne osebe«.[11]

Kakšnega javnega kanala o dejavnosti Ustanove na spletu ali v medijih ni zaslediti. Samo delovanje tako ostaja misterij (opomba: še najbolj natančno je delovanje Ustanove predstavljeno v priročniku, ki so ga ob ustanovitvi leta 2014 izdali v Zavodu PIP: »Priročnik dobre prakse, Skupnostne ustanove, Priložnost za razvoj in izboljšanje kvalitete življenja v lokalni skupnosti« (PDF), avtorja pa sta vodja regionalnega stičišča NVO Podravja Bojan Golčar in Metka Demšar Goljevšček iz Zavoda Nazaj na konja.).

Iz posameznih objav na Facebooku in v časopisu Ravno polje je mogoče razbrati, da je članica strokovnega sveta ustanove tudi Malčka Kokol[12].

Zgodovinsko društvo je v decembru 2017 v okviru Ustanove v objemu skupnosti pripravilo predavanje o preteklosti Kidričevega in o tem objavilo tudi posnetek[13], poročilo pa je bilo objavljeno v decembrski številki Ravnega polja[14].

Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta 6. januarja 2018 v župnijski cerkvi Kidričevo organizirala dobrodelni koncert, na koncertu zbrana donatorska sredstva pa so namenili delovanju Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo[15].

Zakaj Občina od 2016 ne plačuje več dogovorjenih 2000€[16], ki bi jih naj vsak od ustanoviteljev na leto vplačal v skupni fond in s kakšnimi sredstvi Ustanova sploh razpolaga, nam kljub povpraševanju ni uspelo izvedeti.

Družinski center Kidričevo

O delovanju Družinskega centra v letu 2016 smo vprašanja naslovili na Metko Demšar Goljevšček, ki se prav tako ni odzvala.

Program družinskega centra je redno objavljen na Facebooku, drugje informacij o delu centra ni mogoče dobiti. Obrnili smo se tudi na prostovoljce, ki so v  preteklosti sodelovali s centrom in tisti, ki so se na naša vprašanja odzvali, so se pritoževali nad organizacijo centra in mačehovskim odnosom do prostovoljcev.[17]

Z letom 2017 se je po prvotnem razpisu sofinanciranje projekta s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaključilo, zato smo direktorja občinske uprave Damjana Napasta povprašali o nadaljnji usodi Družinskega centra. Na naše poizvedovanje je pojasnil naslednje:

»S 1.5.2017 je center ponovno pričel z uradnim delovanjem vse do leta 2020. Izvajalec Zavod nazaj na konja je prejel sklep o sofinanciranju s strani Ministrstva. Občina bo sofinancirala dejavnosti v višini 25%. Aktivnosti se bodo izvajale v Starošincah in v Kidričevem na lokaciji bivše občine in dnevnega centra.«[18]

Družinski center o svojih dejavnostih objavlja predvsem na Facebooku[19]. Večina dejavnost je osredotočena na delo z konji in se izvaja v Konjeniškem parku Starošince – Nazaj na konja. Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne igre za vso družino, programe počitniških aktivnosti, družinski  in sprostitveni program, občasno pa potekajo tudi predavanja za starše o konfliktih v družini, odnosih. Delo v centru je prostovoljno.

Na spletni strani Družinskega centra, ki je v sklopu spletne strani nakonju.si[20], je splošna predstavitev centra, aktualnih novic pa je malo oz. jih objavljajo zelo neredno. Novic med februarjem in novembrom 2017 na strani ni bilo. Tudi te informacije, ki na strani so, so zelo nedosledne, recimo na podstrani »lokacija centra« je naveden samo center v Starošincah, ne pa tudi ta v Kidričevem.

V pogovoru za novice.si z naslovom »Posebna ljubezen: terapija s pomočjo konj v Starošincah« je Metka Demšar Goljevšček nekaj besed namenila tudi Družinskemu centru:

»Trenutno preko projekta Družinski center, ki ga sofinancirata Občina Kidričevo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omogočamo otrokom iz socialno ogroženih družin različne oblike neformalnega druženja, brezplačne delavnice in počitniške aktivnosti, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za pozitivno starševstvo.«[21]

Če imate v zvezi z dotičnimi projekti kakšno informacijo več in ste jo pripravljeni javno deliti, nam sporočite na mail: zvezdna.dolina@gmail.com in jo bomo dodali k prispevku.

Napotilo:
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/
[1] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 14.2.2017
[2] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016
[3] Vir: https://www.facebook.com/Ekoregija-RAVNO-POLJE-664491360315395/, “23.02.2018 sem poslal pisno odstopno izjavo z mesta predsednika NO društva Ekoregija ravno polje, priporočeno na sedež društva. Če bom zaradi netransparentnosti delovanja predsednika društva še kako drugače ukrepal, še razmišljam. Ne mislim pa prevzemati odgovornosti.” Vir: Boris Bavdek, 26.2.2018
[4] Ekoregija Ravno polje je s skupino 24 ljudi 4.7.2016 obiskala Ökoregion Kaindorf. Srečanje je potekalo v gostišču Schneider v Sebersdorf-u. Namen srečanja je bilo ljudem predstaviti avstrijski model ekoregije (delovne skupine, projekte, ki jih izvajajo). Potekal je pogovor tudi z gospodom Geraldom Dunstom, s katerim so izmenjali informacije v zvezi s projektom obnove humusa, seznanitev s pogoji za vključitev in ogledali so si tudi kompostarno. Prvi projekt, ki so ga načrtovali izvesti v letu 2017 je bil projekt gradnje humusa.
[5] Vir: Damjan Napast 22 in 23. 6. 2017
[6] Občina je v letu 2015 štirim društvom na drugih področjih dodelila in izplačala sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki  ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih. Občina s tremi društvi ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z 229. členom pravilnika o postopkih, ki določa, da se za dodelitev sredstev med neposrednim uporabnikom in prejemnikom sklene pogodba za dodelitev sredstev.
[7] Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K574BCA2536EA3946C12581C5001C468F/$file/ObcKidricevo_PP15.pdf
[8] Vir: https://erar.si/prejemnik/38510090/#transakcije
[9] Tesla polnilnici v občini Kidričevo: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/, https://issuu.com/ravnopolje/docs/ravnopolje_april_2017_za_web
[10] Vir: Brigita Ačimovič, 23.12.2016, poročilo za preteklo obdobje smo potem prejeli 12.4.2018 in je objavljeno na: https://sterntal.wordpress.com/2018/04/12/porocilo-o-delovanju-ustanove-v-objemu-skupnosti-kidricevo/
[11] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[12] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_julij_2017_za_splet_9-7-2017. Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Člani uprave so izvorno bili (ali so še, ne vemo): Marko Drobnič (Talum), Brigita Ačimovič (Talum), Anton Leskovar (Občina), Damjan Napast (Občina), Marjan Trobiš (Boxmark Leather) in Matej Bastič (Boxmark Leather). Članice strokovnega sveta ustanove so izvorno bile (ali so še, ne vemo): Alenka Brumen (OŠ KIDRIČEVO), Metka Demšar Goljevšček (Zavod NAZAJ NA KONJA), Malčka Kokol (Društvo upokojencev Kidričevo), Ivanka Korez (OŠ CIRKOVCE) in Pavla Veler (OZRK Cirkovce)? Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/dogodki/vkljucevanje-v-brezplacne-programe-aprila.html (pridobljeno 12.4.2018)
[13] Posnetek na: https://youtu.be/z32SM_-3LX4
[14] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_december_2017_web
[15] Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/dobrodelni-koncert-14.html
[16] Vir: https://erar.si/prejemnik/32520476/#transakcije
[17] Vir: korespondenca s prostovoljko, ki ne želi biti imenovana, 15.3.2016
[18] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[19] Vir: https://www.facebook.com/Družinski-center-Kidričevo-866023190146745/
[20] Vir: https://nakonju.si
[21] Vir: http://novice.si/page/naj-bo-dobro-pred-slabim-prav-pred-narobe-naj-bo-ljubezen-pred-sovrastvom/


Odgovori na podana vprašanja in pobude na 22. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo

november 14, 2017

Gospod Slavko Krajnc je predlagal, da se uredijo talne označbe za  kolesarsko pot da se od Mercatorja do Taluma, ter da bi jo povezali tudi od Boxmarka do Lovrenca.

Odgovor: Kolesarska pot od novozgrajenega krožišča v Apačah do Lovrenca se bo predvidoma izgradila v letu 2018. Odprto ostaja povezava med Boxmarkom in krožiščem, kjer bo potrebno zagotovit določena zemljišča.

Gospod Branko Valentan je glede kolesarskih poti dejal, da je že dal večkrat pobude, vendar je odgovor vedno isti.

Na cesta Veit – Lancova vas se je namestil merilec hitrosti. Apeliral je, da se v Apačah na tej cesti naredijo hitrostne ovire.

Odgovor: Na omenjen odseku bo pogosteje opravljena meritev hitrosti z radarjem.

V Apačah pri gostilni Capri je bil v prometni nesreči podrt kozolec – oglasna tabla. Sprašuje, če se je to prijavilo policijo. Prav tako je predlagal, da se kozolec postavi nazaj.

Odgovor: Policija še ni zaključila s preiskavo. Trenutno še zmeraj iščejo povzročitelja.

Glede vojske je dobil odgovor, da je strelišče do nadaljnjega zaprto. Apeliral je, da se naredi protihrupna ograja sedaj, ko so z vojsko pogajanja.

Odgovor: Trenutno ni odprt nobeden postopek, kjer bi se izvajala pogajanja.

Glede ceste Kapela proti strelišču je vojska cesto uničevala. Vprašal je, kdaj se bo cesta uredila s strani ministrstva.

Odgovor: Za cesto je pristojna občina in k obnovi se bo predvidoma pristopilo v letu 2018.

Gospod Milan Strmšek je povedal, da Eles menjuje daljnovod in uporablja poljske ceste. Ceste so uničili, ker vozijo po njih težek tovor. Predlaga, da Eles cesto postavi v stanje kot je bila pred pričetkom del.

Cesta po kanalizaciji v Starošincah je uničena. Če se cesta ne bo na novo delala, se naj uredijo vsaj prekopi, ki so utopljeni.

Odgovor: Z Elesom smo v kontaktu in po končanih deli bo opravljen pregled na terenu. V Starošincah bo izvajalec pristopil k sanaciji cestišča.

Gospod Stanislav Lampič je povedal, da je že na prejšnji seji postavil vprašanje glede cene pomoči družini na domu. Storitev je najvišja zato je predlagal in dal pobudo, da se pripravi gradivo za sejo sveta.

Predlagal je, da se na ceste v Njivercah postavijo ležeči policaji, ki so edina rešitev za umiritev prometa.

Odgovor: V Njivercah bomo ponovno opravili meritve hitrosti z radarjem.

Gospod Bogdan Potočnik je povedal, da je odbor za družbene dejavnosti obravnaval pobudo glede cene pomoči družini na domu, ki jo je podala koordinatorka projekta starejši za starejše gospa Malčka Kokol.  Te pobude niso potrdili iz dveh razlogov. Eden je, da se je spremenila zakonodaja in pričakujemo predlog nove cene, drugo pa je, da vsi poudarjamo in primerjamo z drugimi občinami, nihče pa ne pove, koliko imamo mi subvencij na drugih področjih, ki jih druge občine nimajo.

Gospod Srečko Lah v Pongrcah do Strnišča bi morala biti preplastitev ceste.

Že na prejšnji seji je predlagal, da se obvoznic pogleda, da je res nevarna. Prometna signalizacija se mora urediti. Postavit se mora ogledalo.

Odgovor: Gre za odsek na ne kategorizirano cesto v upravljanju Direkcije za vode. Na takšnem tipu cest načeloma občina ne postavlja ogledal. S soglasje občine se lahko postavijo ogledala v lastni režiji.

Na križišču Cirkovce  – Starošince bi moral biti rondo ker vsi vozijo prehitro.

Odgovor: Pobudo bomo prenesi na Direkcijo, ampak verjetno je zelo malo možnosti realizacije.

Gospa Ivanka Korez je povedala, da so imeli  svet staršev, ki pa so opozorili, da se po hodniku za pešce vozijo kolesarji in to v obe smeri. Predlagali so, da se na hodnike za pešce naredi talna označba »pešec«. Prav tako bi morali kolesarje opozoriti, da to niso kolesarske poti.

Odgovor: Naročili smo ustrezno prometno signalizacijo.

Kar se tiče ceste skozi Starošince bi bilo potrebno nekaj narediti, saj je ta v izredno slabem stanju. Izkopi po kanalizaciji so globoki in tako ne more ostati.

Vprašala je, ali se je v Starošincah res možno priključiti na kanalizacijo, o čemer so dobili obvestila.

Opozorila je tudi, da v Starošincah opažajo, da se razsvetljava prehitro prižge in prepozno ugaša.

Odgovor: JR je bila urejena. Izvajalec  prav tako pristopa k sanaciji prekopov.

Gospod Anton Frangež na prejšnji seji je podal pobudo glede ogledala in z odgovorom ni zadovoljen. Predlaga, da če je mogoče,  da ogledalo zamenja.

Na odboru je že omenil, da so lani v Jablanah zgradili novo cesto, ki pa je na sredini na spoju počila, nekaj se naj uredi.

Zaradi dotrajanosti desk na oglaševalnih tablah je predlagal, da občina začne z ureditvijo celostne obnove vseh oglaševalnih tabel.

Odgovor: Razpoko na seji smo reklamirali izvajalcu. Za oglaševalce table zbiramo pobude, ideje, kako zadevo izpeljat oz. posodobit.

Vir:  http://www.kidricevo.si