V Kidričevem vsi težko pričakujejo obvoznico

junij 27, 2019

V Lovrencu na Dravskem polju cestna gradnja že poteka.

V prihodnjih letih naj bi v Kidričevem obnovili cesto iz granitnih kock mimo Taluma in zgradili krožišče. Vsi pa težko pričakujejo obvoznico.

Delavci Cestnega podjetja Ptuj bodo izvedli rekonstrukcijo ceste v Starošincah, saj je bila njihova ponudba v višini 225 tisoč evrov najugodnejša med sicer štirimi ponudbami, ki so prispele na javni razpis kidričevske občine. Dela bodo začeli v drugi polovici junija in jih končali v treh mesecih.

V sklopu projekta bodo razširili in preplastili cesto ter poskrbeli za odvodnjavanje, z modernizacijo povečali prometno varnost ter omogočili lažji in varnejši prevoz ljudi, predvsem pa bodo poskrbeli za večjo varnost šoloobveznih otrok. Prav tako bodo s prenovo izboljšali transportne povezave do podjetij. Občina Kidričevo je že izvedla razpis za izbiro izvajalca za modernizacijo nekaj drugih cest v letošnjem letu. Tudi na tem razpisu je med tremi ponudniki uspelo Cestnemu podjetju Ptuj, ki bo opravilo dela v višini dobrih 107 tisoč evrov. Med drugim bodo rekonstruirali javno pot v Lovrencu, kjer bodo preplastili cesto in parkirišče ob športnem parku, prenovili bodo javno pot proti Hajdini v Njivercah in nekategorizirano cesto v Kidričevem.

V proračunu občine Kidričevo so za obnovo občinskih cest to leto namenili blizu pol milijona evrov. V prihodnjih letih naj bi v Kidričevem obnovili cesto iz granitnih kock mimo Taluma in zgradili krožišče. Med pomembnejšimi cestnimi projekti v občini pa bo načrtovana gradnja obvoznice, razpis zanjo pričakujejo prav tako v letošnjem letu, medtem ko bi lahko dela začeli konec tega leta ali v začetku naslednjega. Kot pravi župan Anton Leskovar, naj bi obvoznico dočakali nekje leta 2021, ta pa bo za občane in zlasti za tamkajšnja podjetja velika pridobitev, saj bodo ljudje razbremenjeni težkega tovornega prometa, namenjenega predvsem proti obema največjima delodajalcema v občini – Talumu in Boxmarku.

Vir: https://www.vecer.com/v-kidricevem-vsi-tezko-pricakujejo-obvoznico-10025283?mView=1&tmpl=component

Slavica Pičerko Peklar

Advertisements

V občini Kidričevo letos poleti odprtih kar nekaj investicij v cestni infrastrukturi

junij 7, 2019

Pred dnevi sta v prostorih občine Kidričevo župan Anton Leskovar in izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk podpisala pogodbo za rekonstrukcijo ceste v naselju Starošince.

Zaključen je postopek javnega naročila za izvedbo modernizacije treh cestnih odsekov v občini Kidričevo. Izbrani izvajalec je Cestno podjetje Ptuj, ki bo z deli pričelo v drugi polovici junija. Na podpisu pogodbe so v Kidričevem predstavili tudi informacije o trenutnih aktualnih projektih, ki jih Cestno podjetje Ptuj izvaja na območju občine.

Kot so pojasnili v vodstvu občine Kidričevo je lokalna skupnost med drugim izvedla javni razpis za izbiro izvajalca za modernizacijo nekaterih cestnih odsekov v letu 2019. Na razpis so prispele tri ponudbe in najugodnejša je bila ponudba Cestnega podjetja Ptuj v višini 107.299,00 evrov.

Župan Anton Leskovar je ob podpisu pogodbe z izvajalcem del povedal, da so predvidena dela tudi na nekaterih drugih odsekih cest, in sicer rekonstrukcija javne poti v Lovrencu na Dravskem polju. Dela obsegajo nasutje zgornjega ustroja vozišča in položitev nosilnega ter zaključnega asfaltnega sloja ceste, pa tudi ureditev parkirišča na odseku od regionalne ceste R2-432 v dolžini okrog 200 m. Parkirišča so predvidena ob športnem parku, cesta pa bo potekala na zahodni strani so pojasnili v vodstvu kidričevske občine.

Obnavljali bodo tudi cesti v Njivercah in Kidričevem

Letos bo modernizirana tudi javna pot na odseku Cesta na Hajdino v Njivercah. Dela obsegajo položitev izravnalnega asfaltnega sloja, dvig kanalizacijskih pokrovov in vodovodnih kap na ustrezno višino, položitev zaključnega asfaltnega sloja v širini 3,5 m in nasutje bankin.

Kot  so pojasnili v kidričevski občini, bo letos poleti moderniziran še en cestni odsek v Kidričevem. Dela obsegajo nasutje in fino izravnavo tamponskega materiala in asfaltiranje vozišča v širini 3,5 m ter ureditev bankin. Dela se bodo pričela v drugi polovici junija, rok za dokončanja del pa je 90 dni od uvedbe izvajalca v posel.

Letos poleti bo modernizirana lokalna cesta v Starošincah

Občina Kidričevo je izvedla tudi javni razpis za izbiro izvajalca za modernizacijo lokalne ceste v naselju Starošince. Na razpis so prispele štiri ponudbe, je pojasnil župan Leskovar in dodal, da je bila tudi v tem primeru najugodnejša ponudba Najugodnejša je bila ponudba Cestnega podjetja Ptuj v višini dobrih 225 tisoč evrov z DDV.

Dela se bodo pričela v drugi polovici junija, ptujski cestarji pa naj bi z deli zaključili v treh mesecih. Predvidene so širitve ceste na nekaterih delih, na krajšem odseku se bo izvedla preplastitev v obstoječi širini vozišča, v sklopu del pa bodo uredili tudi odvodnjavanje in asfaltna preplastitev ceste v celoti.

Modernizacija bo prispevala k boljšim prometnim povezavam in mobilnosti prebivalstva

Z modernizacijo predmetne lokalne ceste se bo povečala varnost v cestnem prometu v občini. Omogočili bomo lažji in varnejši prevoz prebivalstva, šoloobveznih otrok. Izboljšale se bodo transportne povezave industrije in malega gospodarstva, predvsem do podjetij.

Z investicijo bomo prispevali k boljšim prometnim povezavam in mobilnosti prebivalstva iz ruralnih okolij z občinskim središčem in širše, razvoju gospodarstva, turizma in turističnih kmetij v okolici, so še pojasnili v kidričevski občini.

Vir: http://spodnjepodravje.si/v-obcini-kidricevo-letos-poleti-odprtih-kar-nekaj-investicij-v-cestni-infrastrukturi/


Pripravljeni na vstop na turistični trg

februar 19, 2019

Na Dravskem polju se povezujejo v destinacijo Visit Ravno polje, da bi pritegnili turiste. Že letos snujejo nepozabne počitnice na konjskih hrbtih in v vodi Zelenega jezera. Za sedaj sta povezani občini Kidričevo in Starše, pristopili naj bi še v občinah Rače-Fram, Hajdina in Videm.

Občina Kidričevo in njena soseda Občina Starše, ki že sodelujeta na področju razvijanja ekoregije, sta zdaj sklenili razvijati tudi svoj turistični potencial in ga povezati še z drugimi sosedi. Skupaj sta tako že lansko poletje izdali brošuro Tam dol na ravnem polju in s tem naredili prvi korak k načrtovanemu turističnemu razcvetu.

Snujejo turistično destinacijo Visit Ravno polje, ki za zdaj povezuje zgolj omenjeni občini, a v prihodnje naj bi se jima pridružile še okoliške občine Hajdina, Rače – Fram in Videm. “Od istoimenskega gradu Ravno polje so sicer ostale zgolj razvaline, a zgodovina se ne da kar izbrisati in destinacijo smo oblikovali prav z namenom, da prebudimo speči turizem,” pravi Sonja Breznik, sooblikovalka projekta.

Pisarna v Kidričevem

Med prvimi pomembnimi koraki je tudi odprtje turistične pisarne, ki ima svoje prostore v nekdanjih prostorih kidričevske občine, pripravili so še promocijski film. Obiskovalci krajev na Dravskem polju imajo tako zdaj priložnost, da pobrskajo ne samo po turistični zloženki, ampak tudi po spletnih straneh destinacije, ki vabi, da naravne, kulturne in kulinarične znamenitosti teh krajev obiskovalci spoznajo na prav posebnih enodnevnih izletih.

Ljubitelji dobre hrane se bodo zagotovo odločili za kulinarični potep po Ravnem polju s postanki na sirarski domačiji Selinšek, na kmetiji Žitnik, kjer se ponašajo z izredno okusnimi pirinimi dobrotami, segli po domačem narezku na kmetiji Čelofiga, obiskali kmetijo Pri omi Neži, kjer je doma tradicija, prisluhnili še zgodbi o slepi deklici na Ptujski Gori in za konec sedli h kosilu v restavraciji Pan. S kosilom se konča tudi izlet, poimenovan Obujamo tradicijo naših babic in vrnitev na kmečka dvorišča, ki popotnika vodi na kmetijo Šolar, k sirarni Kotnik, k omi Neži in v gostilno Kureš.

Mavrica zakladov od pradavnine do danes je izlet, ki vodi od ogleda mitreja do muzeja Pangea in k ptujskogorski baziliki ter se nadaljuje z ogledom tovarne Talum, vodi naprej do konjeniškega parka v Starošincah in se konča s kosilom v kidričevski Atili. Preplet kulturne dediščine bo izletnike popeljal na ogled cerkve sv. Janeza Krstnika v Staršah, na obisk kmetije Golob, vodil na ogled muzeja starodobnikov in lepo obnovljenega dvorca Šterntal pa po kidričevski poti zgodovine. Panoramska vožnja s kočijo, obisk kmetije Žitnik, ogled muzeja podeželja s kavo pri Zelenem jezeru in kosilom v eni od domačih gostiln je mogoče doživeti z izborom Poti Pavline Starošine.

Horse glamping park in Green lake

“Pripravljeni smo na aktiven vstop na turistični trg, predstavljamo prve izlete v destinaciji, ki jih bomo še dopolnili, tudi kaj spremenili. Želimo si, da bi se v prihodnje turisti večkrat ustavili pri nas, tukaj prenočili, saj bodo imeli to možnost. Že zdaj pa lahko napovemo letošnje odprtje Horse glamping parka Storošince z 32 posteljami, kjer bo Zavod Nazaj na konja predstavil tudi svoj unikatni projekt – vožnjo z novodobno kočijo 21. stoletja. Pred pričetkom poletja odpiramo še Green lake – Zeleno jezero ob gramoznici Pleterje, kjer bo na voljo veliko športnih aktivnosti, od tega velik wake park, zraven bo tudi kamp, dodajamo nove prenočitvene zmogljivosti,” napoveduje Breznikova, ki je k sodelovanju pritegnila tudi Maruško Dekleva Lenart iz turistične agencije Turizem Zeleni val s Ptuja, destinacijo pa sta skupaj z zagnanimi sodelavci že uspešno predstavili na nedavnem turističnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/starse-in-kidricevo-pripravljeni-na-vstop-na-turisticni-trg-6658992


Tretjina denarja za naložbe

februar 19, 2019

Občina Kidričevo bo letos gospodarila s proračunom v višini 6,7 milijona evrov. Za investicije so rezervirali 35 odstotkov proračunskega denarja oziroma 2,4 milijona evrov.

Za modernizacijo lokalne ceste do Starošinc bodo namenili 200.000 evrov. 200.000 evrov bo šlo tudi za obnove več odsekov občinskih cest (po načrtu odbora za infrastrukturo) Za krožišče in modernizacijo ceste v Njivercah je predvidenih 235.000, za pločnik in kolesarsko stezo med Apačami in Lovrencem pa 107.000 evrov. Investicije v javno razsvetljavo so predvidene v znesku 50.000 in za gasilsko službo v višini 60.000 evrov. Trije projekti bodo podprti z evropskimi in državnimi sredstvi: ureditev vrtov v Kidričevem (41.000), Športno-rekreacijski center ŠRC Gramoznica Pleterje (42.000) in Zapelji se zero c (42.000 evrov). 57.000 evrov se bo namenilo za energetsko sanacijo poslopja OŠ Cirkovce, 50.000 za vodovodni sistem in 64.000 za nakup zemljišč. 10.000 evrov so rezervirali za nakup dveh kosilnic, ki ju bodo za košnjo uporabljali v športnih društvih Apače in Lovrenc.

Zakaj je država občini „odščipnila“ 60 tisočakov

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/14382-kidricevo-tretjina-denarja-za-nalozbe

Mojca Zemljarič


Pomembno je, da ob konjih otroci dobijo tudi žulje

avgust 13, 2018

Marsikateri otrok pri njih prvič pometa, pomiva posodo, se ob skrbi za konje uči reda, pridobiva nova znanja za življenje, ne le o jahanju in konjih, povedo v Zavodu Nazaj na konja, kjer šestdeset otrok brezplačno pri njih preživlja teden počitnic.

V Starošincih pri Kidričevem, kjer deluje Zavod Nazaj na konja, počitnice preživlja vrsta otrok. Od vse številčnejših ponudb počitniških programov različnih konjeniških klubov pa jih loči, da sedaj že četrto leto članom Družinskega centra Kidričevo počitnice v družbi konj, ki običajno sodijo med najdražje počitnice, nudijo povsem zastonj. Pri njih bo tako letos v petih terminih teden dni brezplačno preživelo okoli 60 otrok.

Metka Demšar Goljevšček, strokovna vodja dejavnosti in terapevtka v zavodu, pojasnjuje, da je družinski center eden od njihovih projektov, h kateremu so letos pristopile občine Videm, Rače–Fram in Starše. Občina Kidričevo projekt tudi sofinancira. “Uporabniki iz teh štirih občin lahko brezplačno sodelujejo pri tem in drugih programih centra. Pri počitnicah v družbi konj prostih mest praktično ni,” dodaja. Ker so bili z družinskim centrom lani na razpisu ministrstva za delo družino in socialne zadeve znova uspešni, bodo program lahko zagotovo izvajali še do leta 2021.

Vzpodbujajo samostojnost in ustvarjalnost

Ko smo jih obiskali sredi dopoldneva, so večinoma dekleta po jutranjem jahanju pravkar sedla k malici. Nato so sledila opravila v hlevu. “Tu se že tri leta učim jahati. In tudi pri počitnicah mi je najbolj všeč, ko jahamo,” nam je povedala devetletna Ana Korez iz Lovrenca na Dravskem polju. Nad jahanjem je navdušena tudi Eva Zajc, ki se je na počitnice odpravila le nekaj hiš od doma: “Včasih jahamo notri, včasih se s konji odpravimo ven. Konje tudi čistimo in jim damo vsak dan v hlev nekaj sena, da ga lahko pojejo.”

Kot pravi Demšar Goljevščkova, se otroci v tednu dni tako navežejo na konje in na skupino otrok, da vsak petek pri njih steče kar nekaj solz. “Trudimo se, da bi se v skupini razvili dobri odnosi, spodbujamo jih tudi k čim bolj samostojnim aktivnostim. Pomagajo pri pripravljanju kosila, tudi posodo pomijejo, kar so za današnji čas, ko prepogosto razmišljamo samo, kako bi otroku čim več ponudili, bolj ali manj neobičajne stvari. Rečemo jim – poglejte, zdaj bomo šli v gozd, vsak naj nekaj poišče. S tem jih vzpodbujamo, da opazujejo okolico, da se znajo sami zamotiti, in sami iz tega, kar najdejo, ustvariti svojo igro, tudi predstavo. Tako se resnično izrazi njihova ustvarjalnost,” pojasnjuje vodja dejavnosti.

Zavod je sicer začel delovati leta 2005 kot fundacija Nazaj na konja, katere namen je bil predvsem zbiranje denarja za sofinanciranje terapij s pomočjo konja za otroke s posebnimi potrebami. “Takrat so se terapije v Sloveniji šele začele. Spoznali smo, da pravzaprav še nič ne znamo in bomo težko kaj kakovostnega ponudili,” pravi o začetkih. Zato so se odločili za usposabljanja v tujini in pripravili izobraževalni program, ki so ga tudi verificirali preko socialne zbornice in ga redno izvajajo od leta 2006. Zavod so ustanovili leta 2013 in danes med njegove aktivnosti sodijo razvijanje terapevtskih programov, šola jahanja, različni programi za šole in vrtce. Ukvarjajo se celo s teambuildingi, najnovejši projekti pa jih vodijo tudi na področje turizma.

Pomembni so druženje, gibanje, pa tudi delo

Danes je dokazano, da ima druženje s konji številne pozitivne učinke. “Konji so pravzaprav precej drugačni kot v naših arhetipskih predstavah. Niso divji, niso neobvladljive živali, ampak so, če imajo zagotovljene osnovne pogoje – možnost veliko gibanja, svobode, varnosti in ljubezni -, zelo umirjena bitja, ki živijo v čredi, v kateri se izoblikuje neka posebna struktura, podobno kot v družini. Od konjev se lahko veliko več naučimo kot oni od nas. Konja, ki si nista naklonjena, lahko brez težav sobivata na nekem pašniku tako, da sta vsak na svoji strani. Če je treba, ko gre za preživetje, pa se združita,” pravi sogovornica. Gibanje konja odlično vpliva tudi na ljudi, ki imajo kakršnekoli težave z motoriko in na nevrološkem področju, kot so cerebralna paraliza, multipla skleroza in podobne bolezni.

Konj pa je tudi žival, ki potrebuje neko doslednost in red, kar je še kako pomembno pri vzgoji otrok. “Zavedanje, da je treba za žival in okolico tudi poskrbeti. Da je treba poprijeti za delo. Marsikdo pri nas prvič pometa. Potem mi ob petkih kažejo žulje med palcem in kazalcem, ki jim pravimo kar starošinski žulji. To so osnovne stvari, ki jih danes premalo poudarjamo. Otroci pa se tako dobro počutijo, ko naredijo res nekaj koristnega,” o tem, zakaj so v zavodu prepričani o koristnosti druženja otrok s konji, zaključi Demšar Goljevščkova.

Vabijo še konec meseca

V Zavodu Nazaj na konja so se s partnerskimi občinami dogovorili, da bodo v zadnjem tednu počitnic, po 24. avgustu, vsem otrokom, ki se do sedaj niso mogli prijaviti, ponudili dodatne termine. Zato jih vabijo, da izkoristijo možnost, da en dan brezplačno preživijo v družbi konj.

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/pomembno-je-da-ob-konjih-otroci-dobijo-tudi-zulje-6541433


Ekoregija Ravno polje, Ustanova v objemu skupnosti in Družinski center, dve leti kasneje

januar 17, 2018

Že skoraj dve leti mineva odkar smo na blogu podrobneje predstavili tri ekološko-socialne projekte, ki so se v Občini Kidričevo »rodili« na pobudo in v sodelovanju s Fundacijo in Zavodom »Nazaj na konja«. Februarja 2016 smo objavili kako so ti socialno-ekološki projekti nastali in kaj obetajo, zdaj pa lahko z določeno časovno distanco preverimo kakšno dodano vrednost so med tem prinesli ali še prinašajo v naš prostor.

Uvodoma beseda ali dve o metodologiji zbiranja podatkov. Ta zapis je imel namen nastati že lani, ob prvi obletnici objave izvirnega članka, a ga je (ne)dostopnost informacij in (ne)odzivnost odgovornih za omenjene projekte potisnila krepko v prihodnost. Po svoje to razkriva določen aspekt transparentnosti teh projektov, na katerega je naš očitek letel že v izhodišču, na žalost pa to vpliva tudi na samo objektivnost tega prispevka, ki se je tako v delu prisiljen zanašati na sekundarne vire in ugibanja. Še najbolj konkretne odgovore smo prejeli s strani direktorja občinske uprave Damjana Napasta, odgovornim Zavoda na konja pa se je baje na neki točki pokvaril računalnik[1] in od takrat, navkljub povpraševanju, z njihove strani ni bilo več odziva. So se pa v odzivu na izvirni prispevek javili nekateri drugi akterji teh zgodb in mestoma razjasnili, na drugih pa odprli povsem nova vprašanja okoli teh treh projektov, ki v veliki meri še vedno ostajajo brez odgovorov. Določeni viri ne želijo biti imenovani, zato njihovih imen tudi ne objavljamo, je pa njihova korespondenca shranjena in vsakomur, ki bi želel polemizirati, jo lahko posredujemo na vpogled.

V splošnem se zdi, da so vsi trije projekti še živi, je pa njihova dejavnost še veliko bolj odmaknjena izpred oči javnosti, kot je bil to primer za časa našega prvega preverjanja. Tudi participacija občanov se zdi, da se je temu sorazmerno znižala in na nek način se kaže, da se uresničuje ena od bojazni, ki smo jih navedli v izvirnem prispevku, da so ti projekti zgolj »lovišče za javna sredstva, ki bolj kot občanom, služijo zasebnim interesom…«

Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Članom društva Ekoregija Ravno polje smo namenili vprašanja, v katerih nas je zanimal trenuten status društva in ali je društvo v preteklem obdobju izvajalo kakšne dejavnosti? V medijih je bilo v začetku 2016 razbrati, da naj bi društvo konkretno z delom začelo aprila 2016[2].

Na povpraševanje smo do enega od članov nadzornega odbora društva prejeli informacijo, da je zaradi nedejavnosti društva decembra 2016 pozval vse nadzornike, da se sestanejo, vendar mu ni odgovoril nobeden. So pa za novo leto 2017 člani društva prejeli voščilnico z vsebino, ki povzema dejavnosti društva v letu 2016 (objavljena je tudi na Facebook strani društva)[3]:

»Zadovoljni smo, da smo skupaj z vami v letu 2016 izvedli kar nekaj odmevnih aktivnosti v okviru delovnih skupin osveščanje, mobilnost in kmetijstvo:

  • 7.2016 smo izvedli študijski obisk v Avstrijo in izvedli odmevno predavanje o humusni izboljšavi tal[4],
  • v projekt obnove humusa smo vključili kmetovalca Andreja Napasta iz Cirkovc,
  • od 15.7. do 16.7. 2016 smo se udeležili 24-urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf,
  • postavili smo dve enostavni električni polnilnici na občinski stavbi Občine Starše in novem zdravstvenem domu v Občini Kidričevo,
  • pričeli smo zahtevne dogovore z trgovino Jager v zvezi s promocijo in prodajo lokalnih eko proizvodov, ki jih bomo zaključili v začetku leta 2017.

Tudi v letu 2017 si bo društvo Ekoregija Ravno polje maksimalno prizadevala ustvariti višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalstva regije za okolje ter izvajati projekte oziroma programe, ki bodo zmanjševali izpuste CO2 v regiji in povišali vezavo CO2.«

Po neodzivnosti predstavnikov društva smo vprašanja naslovili na občino. Direktor občine Damjan Napast je na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»Občina Kidričevo je sofinancer njihovih aktivnosti. Društvo je samostojno in deluje na območju občin Kidričevo in Starše. Obstaja ločena postavka v višini 6500 EUR. Do sedaj smo financirali direktno (ekskurzije, predavanja, članarino Ekoregiji Kaindorf, montažo električnih polnilnic, itd). V letošnjem letu bo razpis, če bo prišlo do realizacije aktivnosti (lansiranje domačih izdelkov v trgovski center)«[5].

Na nadaljnja podrobnejša vprašanja ni bilo več odgovora, smo pa glede financiranja dobili nekaj odgovorov v poročilu računskega sodišča, ki je svojo poročilo o delovanju občine Kidričevo objavilo konec oktobra 2017 in v katerem so med drugim ugotovili, da je Občina dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.[6] Eno od teh je tudi društvo Ekoregija Ravno polje, ki je tako prejelo 2.407 evrov.[7] To je razvidno tudi iz informacij na Supervizorju (zdaj Erar), kje so navedeni tudi drugi javni prihodki društva. Edina javna vira sta do zdaj bili občini Kidričevo in Starše, zadnje (zabeleženo) nakazilo pa sega v september 2016[8]. Zagata s financiranjem seveda priča o nenavadnem in nerazčiščenem razmerju med društvom in občinama, o katerem smo več pisali v izvirnem članku.

Spletne strani društvo še vedno nima. Dolgo je bila brez vsebine zakupljena domena http://www.ekoregija-ravnopolje.si, med tem pa so očitno izgubili tudi to, so pa kar dejavni na Facebooku, ki je praktično edini informator o dejavnosti v društvu. Na Facebooku občasno objavljajo prispevke, ki se tičejo dejavnosti društva, čeprav prevladujejo napotila in po-objave sorodnih dejavnosti in vsebin iz drugih virov. Največ informacij je s področij elektro-mobilnosti in humusne obnove tal. To sta očitno tudi dve področji, na katerih bi naj bilo društvo najbolj aktivno.

Če lahko sodimo po teh objavah, bi naj društvo trenutno aktivno sodelovalo z lokalno akcijsko skupino – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri pripravi mednarodnega projekta humusne obnove tal, ki se ima namen uresničiti v prvih mesecih leta 2018.

Ostale dejavnosti iz preteklega leta, ki so opisane na Facebook profilu, so naslednje:

  • Tudi lani so se udeležili 24 urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf, kjer je ekipa zasedla 10. mesto!
  • Pred restavracijo Pan je 30.6.2017 potekala prireditev dirke z električnimi vozili »e-via 2017«, ki je služila kot predstavitev prve izmed sedmih električnih polnilnic ponudnika Zavoda Zadihaj.[9]
  • Ekoregija Ravno polje se je 24.6.2017 udeležila 10. obletnice Ökoregion Kaindorf. Občino Kidričevo je zastopala Dr. Maja Lamberger Khatib (Kmetija Pri omi Neži).
  • Člani Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) so v okviru prireditve Pozdrav jeseni, ki je potekala v soboto, 24. septembra v Občini Starše obiskovalcem predstavili različna električna vozila (avtomobile in kolesa), finančne vzpodbude Ekosklada, pojasnili prednosti električnih vozil, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter omogočili testne vožnje z električnimi vozili.

Društvo na Facebooku vse zainteresirane občane vabi k sodelovanju, k oddaji idej, pobud. Tovrstne objave pa so se tudi na Facebooku (zaenkrat) zaključile z oktobrom 2017.

Delovanje društva se torej zdi vsebinsko precej omejeno, če smemo soditi o razkolu med člani, pa tudi nič kaj demokratično in zelo netransparentno. Rezultati v obliki električnih polnilnic in promocije elektro-mobilnosti, so predvsem posledica državnih (in drugih nevladnih) iniciativ ter smernic in imajo bolj malo opraviti z angažmajem samega društva. Vse ostalo so družabna srečanja v okviru rekreativnih prireditev, nekaj (zaprtih?) strokovnih srečanj in marketinške prireditve. Za slaba štiri leta delovanja, društvo Ekoregije zaenkrat nima veliko pokazati. Tudi če bomo občani v bližnji prihodnosti vendarle deležni kakšnih rezultatov dela društva, pa ostaja priokus, da za krinko družbeno in ekološko progresivne ideje, “rovarijo” predvsem zasebni interesi, ki javnost bolj kot ne izključujejo.

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

V zvezi z Ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, smo podobno kot leta 2015, pisali gospe Brigiti Ačimovič. Takrat nam je posredovala zgledno poročilo s pojasnili, za 2016 je obljubila podobno[10], vendar kljub vmesnim pozivom iz njene strani ni bilo več odziva.

Obrnili smo se na občino, ki je kot ena od ustanoviteljic fundacije, z delovanjem ustanove gotovo dobro seznanjena. Kot v primeru društva Ekoregija, je direktor občinske uprave Damjan Napast na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»V letu 2016 je bilo v sklopu ustanove Izvedeno:

A: Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letu 2016, je bila izvedena zdravstveno preventivna ekskurzija v Male Moravce. Udeležilo se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let.

Enaka aktivnost se je izvedla tudi 29.5.2017.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, katere se ga je udeležilo 7 udeležencev.

B: Individualni programi

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material – prvi del 225,00 EUR*
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij – prvi del 225,00 EUR*

To so sredstva v sklopu pomoči posameznih fizičnih oseb, kjer je bila izražena želja po pomoči. Denar se ne deli, ampak se plačajo konkretne zadeve. S strani občine so bila sredstva nakazana v letih 2014 in 2015. Ostalo prispevajo ostali ustanovitelji. Bili sta tudi dve akciji, kjer se pozvalo lokalne pravne osebe«.[11]

Kakšnega javnega kanala o dejavnosti Ustanove na spletu ali v medijih ni zaslediti. Samo delovanje tako ostaja misterij (opomba: še najbolj natančno je delovanje Ustanove predstavljeno v priročniku, ki so ga ob ustanovitvi leta 2014 izdali v Zavodu PIP: »Priročnik dobre prakse, Skupnostne ustanove, Priložnost za razvoj in izboljšanje kvalitete življenja v lokalni skupnosti« (PDF), avtorja pa sta vodja regionalnega stičišča NVO Podravja Bojan Golčar in Metka Demšar Goljevšček iz Zavoda Nazaj na konja.).

Iz posameznih objav na Facebooku in v časopisu Ravno polje je mogoče razbrati, da je članica strokovnega sveta ustanove tudi Malčka Kokol[12].

Zgodovinsko društvo je v decembru 2017 v okviru Ustanove v objemu skupnosti pripravilo predavanje o preteklosti Kidričevega in o tem objavilo tudi posnetek[13], poročilo pa je bilo objavljeno v decembrski številki Ravnega polja[14].

Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta 6. januarja 2018 v župnijski cerkvi Kidričevo organizirala dobrodelni koncert, na koncertu zbrana donatorska sredstva pa so namenili delovanju Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo[15].

Zakaj Občina od 2016 ne plačuje več dogovorjenih 2000€[16], ki bi jih naj vsak od ustanoviteljev na leto vplačal v skupni fond in s kakšnimi sredstvi Ustanova sploh razpolaga, nam kljub povpraševanju ni uspelo izvedeti.

Družinski center Kidričevo

O delovanju Družinskega centra v letu 2016 smo vprašanja naslovili na Metko Demšar Goljevšček, ki se prav tako ni odzvala.

Program družinskega centra je redno objavljen na Facebooku, drugje informacij o delu centra ni mogoče dobiti. Obrnili smo se tudi na prostovoljce, ki so v  preteklosti sodelovali s centrom in tisti, ki so se na naša vprašanja odzvali, so se pritoževali nad organizacijo centra in mačehovskim odnosom do prostovoljcev.[17]

Z letom 2017 se je po prvotnem razpisu sofinanciranje projekta s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaključilo, zato smo direktorja občinske uprave Damjana Napasta povprašali o nadaljnji usodi Družinskega centra. Na naše poizvedovanje je pojasnil naslednje:

»S 1.5.2017 je center ponovno pričel z uradnim delovanjem vse do leta 2020. Izvajalec Zavod nazaj na konja je prejel sklep o sofinanciranju s strani Ministrstva. Občina bo sofinancirala dejavnosti v višini 25%. Aktivnosti se bodo izvajale v Starošincah in v Kidričevem na lokaciji bivše občine in dnevnega centra.«[18]

Družinski center o svojih dejavnostih objavlja predvsem na Facebooku[19]. Večina dejavnost je osredotočena na delo z konji in se izvaja v Konjeniškem parku Starošince – Nazaj na konja. Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne igre za vso družino, programe počitniških aktivnosti, družinski  in sprostitveni program, občasno pa potekajo tudi predavanja za starše o konfliktih v družini, odnosih. Delo v centru je prostovoljno.

Na spletni strani Družinskega centra, ki je v sklopu spletne strani nakonju.si[20], je splošna predstavitev centra, aktualnih novic pa je malo oz. jih objavljajo zelo neredno. Novic med februarjem in novembrom 2017 na strani ni bilo. Tudi te informacije, ki na strani so, so zelo nedosledne, recimo na podstrani »lokacija centra« je naveden samo center v Starošincah, ne pa tudi ta v Kidričevem.

V pogovoru za novice.si z naslovom »Posebna ljubezen: terapija s pomočjo konj v Starošincah« je Metka Demšar Goljevšček nekaj besed namenila tudi Družinskemu centru:

»Trenutno preko projekta Družinski center, ki ga sofinancirata Občina Kidričevo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omogočamo otrokom iz socialno ogroženih družin različne oblike neformalnega druženja, brezplačne delavnice in počitniške aktivnosti, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za pozitivno starševstvo.«[21]

Če imate v zvezi z dotičnimi projekti kakšno informacijo več in ste jo pripravljeni javno deliti, nam sporočite na mail: zvezdna.dolina@gmail.com in jo bomo dodali k prispevku.

Napotilo:
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/
[1] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 14.2.2017
[2] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016
[3] Vir: https://www.facebook.com/Ekoregija-RAVNO-POLJE-664491360315395/, “23.02.2018 sem poslal pisno odstopno izjavo z mesta predsednika NO društva Ekoregija ravno polje, priporočeno na sedež društva. Če bom zaradi netransparentnosti delovanja predsednika društva še kako drugače ukrepal, še razmišljam. Ne mislim pa prevzemati odgovornosti.” Vir: Boris Bavdek, 26.2.2018
[4] Ekoregija Ravno polje je s skupino 24 ljudi 4.7.2016 obiskala Ökoregion Kaindorf. Srečanje je potekalo v gostišču Schneider v Sebersdorf-u. Namen srečanja je bilo ljudem predstaviti avstrijski model ekoregije (delovne skupine, projekte, ki jih izvajajo). Potekal je pogovor tudi z gospodom Geraldom Dunstom, s katerim so izmenjali informacije v zvezi s projektom obnove humusa, seznanitev s pogoji za vključitev in ogledali so si tudi kompostarno. Prvi projekt, ki so ga načrtovali izvesti v letu 2017 je bil projekt gradnje humusa.
[5] Vir: Damjan Napast 22 in 23. 6. 2017
[6] Občina je v letu 2015 štirim društvom na drugih področjih dodelila in izplačala sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki  ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih. Občina s tremi društvi ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z 229. členom pravilnika o postopkih, ki določa, da se za dodelitev sredstev med neposrednim uporabnikom in prejemnikom sklene pogodba za dodelitev sredstev.
[7] Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K574BCA2536EA3946C12581C5001C468F/$file/ObcKidricevo_PP15.pdf
[8] Vir: https://erar.si/prejemnik/38510090/#transakcije
[9] Tesla polnilnici v občini Kidričevo: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/, https://issuu.com/ravnopolje/docs/ravnopolje_april_2017_za_web
[10] Vir: Brigita Ačimovič, 23.12.2016, poročilo za preteklo obdobje smo potem prejeli 12.4.2018 in je objavljeno na: https://sterntal.wordpress.com/2018/04/12/porocilo-o-delovanju-ustanove-v-objemu-skupnosti-kidricevo/
[11] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[12] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_julij_2017_za_splet_9-7-2017. Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Člani uprave so izvorno bili (ali so še, ne vemo): Marko Drobnič (Talum), Brigita Ačimovič (Talum), Anton Leskovar (Občina), Damjan Napast (Občina), Marjan Trobiš (Boxmark Leather) in Matej Bastič (Boxmark Leather). Članice strokovnega sveta ustanove so izvorno bile (ali so še, ne vemo): Alenka Brumen (OŠ KIDRIČEVO), Metka Demšar Goljevšček (Zavod NAZAJ NA KONJA), Malčka Kokol (Društvo upokojencev Kidričevo), Ivanka Korez (OŠ CIRKOVCE) in Pavla Veler (OZRK Cirkovce)? Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/dogodki/vkljucevanje-v-brezplacne-programe-aprila.html (pridobljeno 12.4.2018)
[13] Posnetek na: https://youtu.be/z32SM_-3LX4
[14] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_december_2017_web
[15] Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/dobrodelni-koncert-14.html
[16] Vir: https://erar.si/prejemnik/32520476/#transakcije
[17] Vir: korespondenca s prostovoljko, ki ne želi biti imenovana, 15.3.2016
[18] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[19] Vir: https://www.facebook.com/Družinski-center-Kidričevo-866023190146745/
[20] Vir: https://nakonju.si
[21] Vir: http://novice.si/page/naj-bo-dobro-pred-slabim-prav-pred-narobe-naj-bo-ljubezen-pred-sovrastvom/


S prikazovalniki hitrosti do večje varnosti v občini

januar 5, 2018

Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s podjetjema Intermatic in Sipronika tudi letos, že sedmo leto zapored, na podlagi javnega poziva podelila prikazovalnike hitrosti »Vi vozite« v brezplačni polletni najem slovenskim občinam.

Z brezplačnim najemom prikazovalnikov hitrosti želijo na agenciji opozoriti voznike k strpnejši vožnji in s tem prispevati k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Pri tem pa občine spodbuditi, da bi uporabljale prikazovalnike hitrosti, saj  so dokazano učinkovit kratkoročni ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih in izven njih. S prikazovalniki hitrosti se tudi zbirajo podatki o izmerjenih hitrostih, na podlagi le-teh lahko pripravijo analize ter predloge za izvedbo različnih infrastrukturnih ukrepov na cestah.

Na letošnji razpis se je prijavilo rekordno število občin (52 prijav),  podelili pa so 31 prikazovalnikov hitrosti. Izbrana je bila tudi Občina Kidričevo.. Prednost pri izbiri pa so imele občine z nevarnimi mesti, kjer je visoka stopnja prometnih nesreč, lokacije s šolsko potjo ter lokacije s pogosto prekoračitvijo hitrosti in visokim povprečnim letnim dnevnim prometom.

Na svečani podelitvi prikazovalnikov dne 21.12.2017 je Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa poudaril:« S prikazovalniki hitrosti želimo izboljšati prometno varnost v lokalnih skupnostih in tako vplivati na zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah in izboljšati prometno varnost na šolskih poteh.«

Občina Kidričevo je izbrala lokacijo na državni cesti G1-2 odsek 0393 Hajdina-Pragersko v križišču, kjer je odcep za Cirkovce in Starošince. Omejitev hitrosti na tem mestu je 60 km/h.

Prikazovalnik v naši občini je dne 29.12.2017 postavilo podjetje Intermatic d.o.o.. Prikazovalnik bo obratoval do 30.6.2018.

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/promet/s-prikazovalniki-hitrosti-do-vecje-varnosti-v-obcini.html