Ekoregija Ravno polje, Ustanova v objemu skupnosti in Družinski center, dve leti kasneje

januar 17, 2018

Že skoraj dve leti mineva odkar smo na blogu podrobneje predstavili tri ekološko-socialne projekte, ki so se v Občini Kidričevo »rodili« na pobudo in v sodelovanju s Fundacijo in Zavodom »Nazaj na konja«. Februarja 2016 smo objavili kako so ti socialno-ekološki projekti nastali in kaj obetajo, zdaj pa lahko z določeno časovno distanco preverimo kakšno dodano vrednost so med tem prinesli ali še prinašajo v naš prostor.

Uvodoma beseda ali dve o metodologiji zbiranja podatkov. Ta zapis je imel namen nastati že lani, ob prvi obletnici objave izvirnega članka, a ga je (ne)dostopnost informacij in (ne)odzivnost odgovornih za omenjene projekte potisnila krepko v prihodnost. Po svoje to razkriva določen aspekt transparentnosti teh projektov, na katerega je naš očitek letel že v izhodišču, na žalost pa to vpliva tudi na samo objektivnost tega prispevka, ki se je tako v delu prisiljen zanašati na sekundarne vire in ugibanja. Še najbolj konkretne odgovore smo prejeli s strani direktorja občinske uprave Damjana Napasta, odgovornim Zavoda na konja pa se je baje na neki točki pokvaril računalnik[1] in od takrat, navkljub povpraševanju, z njihove strani ni bilo več odziva. So se pa v odzivu na izvirni prispevek javili nekateri drugi akterji teh zgodb in mestoma razjasnili, na drugih pa odprli povsem nova vprašanja okoli teh treh projektov, ki v veliki meri še vedno ostajajo brez odgovorov. Določeni viri ne želijo biti imenovani, zato njihovih imen tudi ne objavljamo, je pa njihova korespondenca shranjena in vsakomur, ki bi želel polemizirati, jo lahko posredujemo na vpogled.

V splošnem se zdi, da so vsi trije projekti še živi, je pa njihova dejavnost še veliko bolj odmaknjena izpred oči javnosti, kot je bil to primer za časa našega prvega preverjanja. Tudi participacija občanov se zdi, da se je temu sorazmerno znižala in na nek način se kaže, da se uresničuje ena od bojazni, ki smo jih navedli v izvirnem prispevku, da so ti projekti zgolj »lovišče za javna sredstva, ki bolj kot občanom, služijo zasebnim interesom…«

Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Članom društva Ekoregija Ravno polje smo namenili vprašanja, v katerih nas je zanimal trenuten status društva in ali je društvo v preteklem obdobju izvajalo kakšne dejavnosti? V medijih je bilo v začetku 2016 razbrati, da naj bi društvo konkretno z delom začelo aprila 2016[2].

Na povpraševanje smo do enega od članov nadzornega odbora društva prejeli informacijo, da je zaradi nedejavnosti društva decembra 2016 pozval vse nadzornike, da se sestanejo, vendar mu ni odgovoril nobeden. So pa za novo leto 2017 člani društva prejeli voščilnico z vsebino, ki povzema dejavnosti društva v letu 2016 (objavljena je tudi na Facebook strani društva)[3]:

»Zadovoljni smo, da smo skupaj z vami v letu 2016 izvedli kar nekaj odmevnih aktivnosti v okviru delovnih skupin osveščanje, mobilnost in kmetijstvo:

  • 7.2016 smo izvedli študijski obisk v Avstrijo in izvedli odmevno predavanje o humusni izboljšavi tal[4],
  • v projekt obnove humusa smo vključili kmetovalca Andreja Napasta iz Cirkovc,
  • od 15.7. do 16.7. 2016 smo se udeležili 24-urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf,
  • postavili smo dve enostavni električni polnilnici na občinski stavbi Občine Starše in novem zdravstvenem domu v Občini Kidričevo,
  • pričeli smo zahtevne dogovore z trgovino Jager v zvezi s promocijo in prodajo lokalnih eko proizvodov, ki jih bomo zaključili v začetku leta 2017.

Tudi v letu 2017 si bo društvo Ekoregija Ravno polje maksimalno prizadevala ustvariti višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalstva regije za okolje ter izvajati projekte oziroma programe, ki bodo zmanjševali izpuste CO2 v regiji in povišali vezavo CO2.«

Po neodzivnosti predstavnikov društva smo vprašanja naslovili na občino. Direktor občine Damjan Napast je na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»Občina Kidričevo je sofinancer njihovih aktivnosti. Društvo je samostojno in deluje na območju občin Kidričevo in Starše. Obstaja ločena postavka v višini 6500 EUR. Do sedaj smo financirali direktno (ekskurzije, predavanja, članarino Ekoregiji Kaindorf, montažo električnih polnilnic, itd). V letošnjem letu bo razpis, če bo prišlo do realizacije aktivnosti (lansiranje domačih izdelkov v trgovski center)«[5].

Na nadaljnja podrobnejša vprašanja ni bilo več odgovora, smo pa glede financiranja dobili nekaj odgovorov v poročilu računskega sodišča, ki je svojo poročilo o delovanju občine Kidričevo objavilo konec oktobra 2017 in v katerem so med drugim ugotovili, da je Občina dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.[6] Eno od teh je tudi društvo Ekoregija Ravno polje, ki je tako prejelo 2.407 evrov.[7] To je razvidno tudi iz informacij na Supervizorju (zdaj Erar), kje so navedeni tudi drugi javni prihodki društva. Edina javna vira sta do zdaj bili občini Kidričevo in Starše, zadnje (zabeleženo) nakazilo pa sega v september 2016[8]. Zagata s financiranjem seveda priča o nenavadnem in nerazčiščenem razmerju med društvom in občinama, o katerem smo več pisali v izvirnem članku.

Spletne strani društvo še vedno nima. Dolgo je bila brez vsebine zakupljena domena http://www.ekoregija-ravnopolje.si, med tem pa so očitno izgubili tudi to, so pa kar dejavni na Facebooku, ki je praktično edini informator o dejavnosti v društvu. Na Facebooku občasno objavljajo prispevke, ki se tičejo dejavnosti društva, čeprav prevladujejo napotila in po-objave sorodnih dejavnosti in vsebin iz drugih virov. Največ informacij je s področij elektro-mobilnosti in humusne obnove tal. To sta očitno tudi dve področji, na katerih bi naj bilo društvo najbolj aktivno.

Če lahko sodimo po teh objavah, bi naj društvo trenutno aktivno sodelovalo z lokalno akcijsko skupino – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri pripravi mednarodnega projekta humusne obnove tal, ki se ima namen uresničiti v prvih mesecih leta 2018.

Ostale dejavnosti iz preteklega leta, ki so opisane na Facebook profilu, so naslednje:

  • Tudi lani so se udeležili 24 urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf, kjer je ekipa zasedla 10. mesto!
  • Pred restavracijo Pan je 30.6.2017 potekala prireditev dirke z električnimi vozili »e-via 2017«, ki je služila kot predstavitev prve izmed sedmih električnih polnilnic ponudnika Zavoda Zadihaj.[9]
  • Ekoregija Ravno polje se je 24.6.2017 udeležila 10. obletnice Ökoregion Kaindorf. Občino Kidričevo je zastopala Dr. Maja Lamberger Khatib (Kmetija Pri omi Neži).
  • Člani Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) so v okviru prireditve Pozdrav jeseni, ki je potekala v soboto, 24. septembra v Občini Starše obiskovalcem predstavili različna električna vozila (avtomobile in kolesa), finančne vzpodbude Ekosklada, pojasnili prednosti električnih vozil, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter omogočili testne vožnje z električnimi vozili.

Društvo na Facebooku vse zainteresirane občane vabi k sodelovanju, k oddaji idej, pobud. Tovrstne objave pa so se tudi na Facebooku (zaenkrat) zaključile z oktobrom 2017.

Delovanje društva se torej zdi vsebinsko precej omejeno, če smemo soditi o razkolu med člani, pa tudi nič kaj demokratično in zelo netransparentno. Rezultati v obliki električnih polnilnic in promocije elektro-mobilnosti, so predvsem posledica državnih (in drugih nevladnih) iniciativ ter smernic in imajo bolj malo opraviti z angažmajem samega društva. Vse ostalo so družabna srečanja v okviru rekreativnih prireditev, nekaj (zaprtih?) strokovnih srečanj in marketinške prireditve. Za slaba štiri leta delovanja, društvo Ekoregije zaenkrat nima veliko pokazati. Tudi če bomo občani v bližnji prihodnosti vendarle deležni kakšnih rezultatov dela društva, pa ostaja priokus, da za krinko družbeno in ekološko progresivne ideje, “rovarijo” predvsem zasebni interesi, ki javnost bolj kot ne izključujejo.

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

V zvezi z Ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, smo podobno kot leta 2015, pisali gospe Brigiti Ačimovič. Takrat nam je posredovala zgledno poročilo s pojasnili, za 2016 je obljubila podobno[10], vendar kljub vmesnim pozivom iz njene strani ni bilo več odziva.

Obrnili smo se na občino, ki je kot ena od ustanoviteljic fundacije, z delovanjem ustanove gotovo dobro seznanjena. Kot v primeru društva Ekoregija, je direktor občinske uprave Damjan Napast na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»V letu 2016 je bilo v sklopu ustanove Izvedeno:

A: Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letu 2016, je bila izvedena zdravstveno preventivna ekskurzija v Male Moravce. Udeležilo se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let.

Enaka aktivnost se je izvedla tudi 29.5.2017.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, katere se ga je udeležilo 7 udeležencev.

B: Individualni programi

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material – prvi del 225,00 EUR*
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij – prvi del 225,00 EUR*

To so sredstva v sklopu pomoči posameznih fizičnih oseb, kjer je bila izražena želja po pomoči. Denar se ne deli, ampak se plačajo konkretne zadeve. S strani občine so bila sredstva nakazana v letih 2014 in 2015. Ostalo prispevajo ostali ustanovitelji. Bili sta tudi dve akciji, kjer se pozvalo lokalne pravne osebe«.[11]

Kakšnega javnega kanala o dejavnosti Ustanove na spletu ali v medijih ni zaslediti. Samo delovanje tako ostaja misterij (opomba: še najbolj natančno je delovanje Ustanove predstavljeno v priročniku, ki so ga ob ustanovitvi leta 2014 izdali v Zavodu PIP: »Priročnik dobre prakse, Skupnostne ustanove, Priložnost za razvoj in izboljšanje kvalitete življenja v lokalni skupnosti« (PDF), avtorja pa sta vodja regionalnega stičišča NVO Podravja Bojan Golčar in Metka Demšar Goljevšček iz Zavoda Nazaj na konja.).

Iz posameznih objav na Facebooku in v časopisu Ravno polje je mogoče razbrati, da je članica strokovnega sveta ustanove tudi Malčka Kokol[12].

Zgodovinsko društvo je v decembru 2017 v okviru Ustanove v objemu skupnosti pripravilo predavanje o preteklosti Kidričevega in o tem objavilo tudi posnetek[13], poročilo pa je bilo objavljeno v decembrski številki Ravnega polja[14].

Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta 6. januarja 2018 v župnijski cerkvi Kidričevo organizirala dobrodelni koncert, na koncertu zbrana donatorska sredstva pa so namenili delovanju Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo[15].

Zakaj Občina od 2016 ne plačuje več dogovorjenih 2000€[16], ki bi jih naj vsak od ustanoviteljev na leto vplačal v skupni fond in s kakšnimi sredstvi Ustanova sploh razpolaga, nam kljub povpraševanju ni uspelo izvedeti.

Družinski center Kidričevo

O delovanju Družinskega centra v letu 2016 smo vprašanja naslovili na Metko Demšar Goljevšček, ki se prav tako ni odzvala.

Program družinskega centra je redno objavljen na Facebooku, drugje informacij o delu centra ni mogoče dobiti. Obrnili smo se tudi na prostovoljce, ki so v  preteklosti sodelovali s centrom in tisti, ki so se na naša vprašanja odzvali, so se pritoževali nad organizacijo centra in mačehovskim odnosom do prostovoljcev.[17]

Z letom 2017 se je po prvotnem razpisu sofinanciranje projekta s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaključilo, zato smo direktorja občinske uprave Damjana Napasta povprašali o nadaljnji usodi Družinskega centra. Na naše poizvedovanje je pojasnil naslednje:

»S 1.5.2017 je center ponovno pričel z uradnim delovanjem vse do leta 2020. Izvajalec Zavod nazaj na konja je prejel sklep o sofinanciranju s strani Ministrstva. Občina bo sofinancirala dejavnosti v višini 25%. Aktivnosti se bodo izvajale v Starošincah in v Kidričevem na lokaciji bivše občine in dnevnega centra.«[18]

Družinski center o svojih dejavnostih objavlja predvsem na Facebooku[19]. Večina dejavnost je osredotočena na delo z konji in se izvaja v Konjeniškem parku Starošince – Nazaj na konja. Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne igre za vso družino, programe počitniških aktivnosti, družinski  in sprostitveni program, občasno pa potekajo tudi predavanja za starše o konfliktih v družini, odnosih. Delo v centru je prostovoljno.

Na spletni strani Družinskega centra, ki je v sklopu spletne strani nakonju.si[20], je splošna predstavitev centra, aktualnih novic pa je malo oz. jih objavljajo zelo neredno. Novic med februarjem in novembrom 2017 na strani ni bilo. Tudi te informacije, ki na strani so, so zelo nedosledne, recimo na podstrani »lokacija centra« je naveden samo center v Starošincah, ne pa tudi ta v Kidričevem.

V pogovoru za novice.si z naslovom »Posebna ljubezen: terapija s pomočjo konj v Starošincah« je Metka Demšar Goljevšček nekaj besed namenila tudi Družinskemu centru:

»Trenutno preko projekta Družinski center, ki ga sofinancirata Občina Kidričevo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omogočamo otrokom iz socialno ogroženih družin različne oblike neformalnega druženja, brezplačne delavnice in počitniške aktivnosti, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za pozitivno starševstvo.«[21]

Če imate v zvezi z dotičnimi projekti kakšno informacijo več in ste jo pripravljeni javno deliti, nam sporočite na mail: zvezdna.dolina@gmail.com in jo bomo dodali k prispevku.

Napotilo:
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/
[1] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 14.2.2017
[2] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016
[3] Vir: https://www.facebook.com/Ekoregija-RAVNO-POLJE-664491360315395/, “23.02.2018 sem poslal pisno odstopno izjavo z mesta predsednika NO društva Ekoregija ravno polje, priporočeno na sedež društva. Če bom zaradi netransparentnosti delovanja predsednika društva še kako drugače ukrepal, še razmišljam. Ne mislim pa prevzemati odgovornosti.” Vir: Boris Bavdek, 26.2.2018
[4] Ekoregija Ravno polje je s skupino 24 ljudi 4.7.2016 obiskala Ökoregion Kaindorf. Srečanje je potekalo v gostišču Schneider v Sebersdorf-u. Namen srečanja je bilo ljudem predstaviti avstrijski model ekoregije (delovne skupine, projekte, ki jih izvajajo). Potekal je pogovor tudi z gospodom Geraldom Dunstom, s katerim so izmenjali informacije v zvezi s projektom obnove humusa, seznanitev s pogoji za vključitev in ogledali so si tudi kompostarno. Prvi projekt, ki so ga načrtovali izvesti v letu 2017 je bil projekt gradnje humusa.
[5] Vir: Damjan Napast 22 in 23. 6. 2017
[6] Občina je v letu 2015 štirim društvom na drugih področjih dodelila in izplačala sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki  ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih. Občina s tremi društvi ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z 229. členom pravilnika o postopkih, ki določa, da se za dodelitev sredstev med neposrednim uporabnikom in prejemnikom sklene pogodba za dodelitev sredstev.
[7] Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K574BCA2536EA3946C12581C5001C468F/$file/ObcKidricevo_PP15.pdf
[8] Vir: https://erar.si/prejemnik/38510090/#transakcije
[9] Tesla polnilnici v občini Kidričevo: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/, https://issuu.com/ravnopolje/docs/ravnopolje_april_2017_za_web
[10] Vir: Brigita Ačimovič, 23.12.2016, poročilo za preteklo obdobje smo potem prejeli 12.4.2018 in je objavljeno na: https://sterntal.wordpress.com/2018/04/12/porocilo-o-delovanju-ustanove-v-objemu-skupnosti-kidricevo/
[11] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[12] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_julij_2017_za_splet_9-7-2017. Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Člani uprave so izvorno bili (ali so še, ne vemo): Marko Drobnič (Talum), Brigita Ačimovič (Talum), Anton Leskovar (Občina), Damjan Napast (Občina), Marjan Trobiš (Boxmark Leather) in Matej Bastič (Boxmark Leather). Članice strokovnega sveta ustanove so izvorno bile (ali so še, ne vemo): Alenka Brumen (OŠ KIDRIČEVO), Metka Demšar Goljevšček (Zavod NAZAJ NA KONJA), Malčka Kokol (Društvo upokojencev Kidričevo), Ivanka Korez (OŠ CIRKOVCE) in Pavla Veler (OZRK Cirkovce)? Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/dogodki/vkljucevanje-v-brezplacne-programe-aprila.html (pridobljeno 12.4.2018)
[13] Posnetek na: https://youtu.be/z32SM_-3LX4
[14] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_december_2017_web
[15] Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/dobrodelni-koncert-14.html
[16] Vir: https://erar.si/prejemnik/32520476/#transakcije
[17] Vir: korespondenca s prostovoljko, ki ne želi biti imenovana, 15.3.2016
[18] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[19] Vir: https://www.facebook.com/Družinski-center-Kidričevo-866023190146745/
[20] Vir: https://nakonju.si
[21] Vir: http://novice.si/page/naj-bo-dobro-pred-slabim-prav-pred-narobe-naj-bo-ljubezen-pred-sovrastvom/

Advertisements

S prikazovalniki hitrosti do večje varnosti v občini

januar 5, 2018

Agencija za varnost prometa je v sodelovanju s podjetjema Intermatic in Sipronika tudi letos, že sedmo leto zapored, na podlagi javnega poziva podelila prikazovalnike hitrosti »Vi vozite« v brezplačni polletni najem slovenskim občinam.

Z brezplačnim najemom prikazovalnikov hitrosti želijo na agenciji opozoriti voznike k strpnejši vožnji in s tem prispevati k večji varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu. Pri tem pa občine spodbuditi, da bi uporabljale prikazovalnike hitrosti, saj  so dokazano učinkovit kratkoročni ukrep za zmanjšanje povprečnih hitrosti v naseljih in izven njih. S prikazovalniki hitrosti se tudi zbirajo podatki o izmerjenih hitrostih, na podlagi le-teh lahko pripravijo analize ter predloge za izvedbo različnih infrastrukturnih ukrepov na cestah.

Na letošnji razpis se je prijavilo rekordno število občin (52 prijav),  podelili pa so 31 prikazovalnikov hitrosti. Izbrana je bila tudi Občina Kidričevo.. Prednost pri izbiri pa so imele občine z nevarnimi mesti, kjer je visoka stopnja prometnih nesreč, lokacije s šolsko potjo ter lokacije s pogosto prekoračitvijo hitrosti in visokim povprečnim letnim dnevnim prometom.

Na svečani podelitvi prikazovalnikov dne 21.12.2017 je Igor Velov, direktor Agencije za varnost prometa poudaril:« S prikazovalniki hitrosti želimo izboljšati prometno varnost v lokalnih skupnostih in tako vplivati na zmanjšanje povprečnih hitrosti na cestah in izboljšati prometno varnost na šolskih poteh.«

Občina Kidričevo je izbrala lokacijo na državni cesti G1-2 odsek 0393 Hajdina-Pragersko v križišču, kjer je odcep za Cirkovce in Starošince. Omejitev hitrosti na tem mestu je 60 km/h.

Prikazovalnik v naši občini je dne 29.12.2017 postavilo podjetje Intermatic d.o.o.. Prikazovalnik bo obratoval do 30.6.2018.

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obcinske/promet/s-prikazovalniki-hitrosti-do-vecje-varnosti-v-obcini.html


Na regionalki nove hitrostne ovire

januar 5, 2018

Na regionalni cesti skozi občino Kidričevo, med Hajdino in Šikolami, se je v preteklosti zgodilo že več prometnih nesreč. Vzroki so bili različni: neprilagojena hitrost, odvzem prednosti, slaba preglednost in vidljivost …

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI), ki je upravljavec ceste, je za izboljšanje prometne varnosti na odsekih, kjer se na regionalko priključujeta lokalni cesti iz Cirkovc in Starošinc, izvedla nekaj preventivnih ukrepov. Leta 2010 so v celoti rekonstruirali križišče za Cirkovce. Uredili so pasove za leve zavijalce, prometne otoke, javno razsvetljavo in preplastili vozišče. Leto kasneje so znižali dovoljeno hitrost z 90 na 70 km /h. Na lokalnih cestah, ki se priključujeta na regionalno, so postavili znaka »Ustavi««, ki nadomeščata dotedanja znaka za križišče s prednostno cesto. Za izboljšanje preglednosti ob vključevanju na prednostno cesto so lani deloma odstranili jekleno varnostno ograjo in zamenjali drogove javne razsvetljave. Letos so na glavni cesti še dodatno omejili hitrost – s 70 na 60 km / h, namestili zvočne zavore za umiritev hitrosti in varnejše vključevanje na glavno cesto, tik pred križiščem na obeh krakih lokalnih cest so položili grbino.

»Med letoma 2006 in 2015 se je na tem delu odseka zgodilo 39 prometnih nesreč. Leta 2008 je ena oseba v nesreči izgubila življenje.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/8828-dravsko-polje-na-regionalki-nove-hitrostne-ovire

Mojca Zemljarič


Odgovori na podana vprašanja in pobude na 22. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo

november 14, 2017

Gospod Slavko Krajnc je predlagal, da se uredijo talne označbe za  kolesarsko pot da se od Mercatorja do Taluma, ter da bi jo povezali tudi od Boxmarka do Lovrenca.

Odgovor: Kolesarska pot od novozgrajenega krožišča v Apačah do Lovrenca se bo predvidoma izgradila v letu 2018. Odprto ostaja povezava med Boxmarkom in krožiščem, kjer bo potrebno zagotovit določena zemljišča.

Gospod Branko Valentan je glede kolesarskih poti dejal, da je že dal večkrat pobude, vendar je odgovor vedno isti.

Na cesta Veit – Lancova vas se je namestil merilec hitrosti. Apeliral je, da se v Apačah na tej cesti naredijo hitrostne ovire.

Odgovor: Na omenjen odseku bo pogosteje opravljena meritev hitrosti z radarjem.

V Apačah pri gostilni Capri je bil v prometni nesreči podrt kozolec – oglasna tabla. Sprašuje, če se je to prijavilo policijo. Prav tako je predlagal, da se kozolec postavi nazaj.

Odgovor: Policija še ni zaključila s preiskavo. Trenutno še zmeraj iščejo povzročitelja.

Glede vojske je dobil odgovor, da je strelišče do nadaljnjega zaprto. Apeliral je, da se naredi protihrupna ograja sedaj, ko so z vojsko pogajanja.

Odgovor: Trenutno ni odprt nobeden postopek, kjer bi se izvajala pogajanja.

Glede ceste Kapela proti strelišču je vojska cesto uničevala. Vprašal je, kdaj se bo cesta uredila s strani ministrstva.

Odgovor: Za cesto je pristojna občina in k obnovi se bo predvidoma pristopilo v letu 2018.

Gospod Milan Strmšek je povedal, da Eles menjuje daljnovod in uporablja poljske ceste. Ceste so uničili, ker vozijo po njih težek tovor. Predlaga, da Eles cesto postavi v stanje kot je bila pred pričetkom del.

Cesta po kanalizaciji v Starošincah je uničena. Če se cesta ne bo na novo delala, se naj uredijo vsaj prekopi, ki so utopljeni.

Odgovor: Z Elesom smo v kontaktu in po končanih deli bo opravljen pregled na terenu. V Starošincah bo izvajalec pristopil k sanaciji cestišča.

Gospod Stanislav Lampič je povedal, da je že na prejšnji seji postavil vprašanje glede cene pomoči družini na domu. Storitev je najvišja zato je predlagal in dal pobudo, da se pripravi gradivo za sejo sveta.

Predlagal je, da se na ceste v Njivercah postavijo ležeči policaji, ki so edina rešitev za umiritev prometa.

Odgovor: V Njivercah bomo ponovno opravili meritve hitrosti z radarjem.

Gospod Bogdan Potočnik je povedal, da je odbor za družbene dejavnosti obravnaval pobudo glede cene pomoči družini na domu, ki jo je podala koordinatorka projekta starejši za starejše gospa Malčka Kokol.  Te pobude niso potrdili iz dveh razlogov. Eden je, da se je spremenila zakonodaja in pričakujemo predlog nove cene, drugo pa je, da vsi poudarjamo in primerjamo z drugimi občinami, nihče pa ne pove, koliko imamo mi subvencij na drugih področjih, ki jih druge občine nimajo.

Gospod Srečko Lah v Pongrcah do Strnišča bi morala biti preplastitev ceste.

Že na prejšnji seji je predlagal, da se obvoznic pogleda, da je res nevarna. Prometna signalizacija se mora urediti. Postavit se mora ogledalo.

Odgovor: Gre za odsek na ne kategorizirano cesto v upravljanju Direkcije za vode. Na takšnem tipu cest načeloma občina ne postavlja ogledal. S soglasje občine se lahko postavijo ogledala v lastni režiji.

Na križišču Cirkovce  – Starošince bi moral biti rondo ker vsi vozijo prehitro.

Odgovor: Pobudo bomo prenesi na Direkcijo, ampak verjetno je zelo malo možnosti realizacije.

Gospa Ivanka Korez je povedala, da so imeli  svet staršev, ki pa so opozorili, da se po hodniku za pešce vozijo kolesarji in to v obe smeri. Predlagali so, da se na hodnike za pešce naredi talna označba »pešec«. Prav tako bi morali kolesarje opozoriti, da to niso kolesarske poti.

Odgovor: Naročili smo ustrezno prometno signalizacijo.

Kar se tiče ceste skozi Starošince bi bilo potrebno nekaj narediti, saj je ta v izredno slabem stanju. Izkopi po kanalizaciji so globoki in tako ne more ostati.

Vprašala je, ali se je v Starošincah res možno priključiti na kanalizacijo, o čemer so dobili obvestila.

Opozorila je tudi, da v Starošincah opažajo, da se razsvetljava prehitro prižge in prepozno ugaša.

Odgovor: JR je bila urejena. Izvajalec  prav tako pristopa k sanaciji prekopov.

Gospod Anton Frangež na prejšnji seji je podal pobudo glede ogledala in z odgovorom ni zadovoljen. Predlaga, da če je mogoče,  da ogledalo zamenja.

Na odboru je že omenil, da so lani v Jablanah zgradili novo cesto, ki pa je na sredini na spoju počila, nekaj se naj uredi.

Zaradi dotrajanosti desk na oglaševalnih tablah je predlagal, da občina začne z ureditvijo celostne obnove vseh oglaševalnih tabel.

Odgovor: Razpoko na seji smo reklamirali izvajalcu. Za oglaševalce table zbiramo pobude, ideje, kako zadevo izpeljat oz. posodobit.

Vir:  http://www.kidricevo.si


Odgovori na podana vprašanja in pobude članov občinskega sveta na 20. redni seji občinskega sveta občine Kidričevo

oktober 18, 2017

Slavko Krajnc na novo se je zaposlovalo v našem podjetju. Zanima ga, koliko je sedaj zaposlenih, koliko na novo in koliko od teh jih je iz občine Kidričevo.

Predlagal je, da se začne izvajati košnja bankin po občini.

Gospod Miran Golub je povedal, da vprašanja ne razume. Važno je, da dobimo delavce, ki dobro delajo in ne da se novačijo ljudje iz naše občine. Ne ve pa točno ali jih je zaposlenih 8 ali 9. Točen odgovor bodo dobili.

Odgovor: Trenutno je zaposlenih 12 oseb. Od tega 8 redno in 4 za določen čas.

Gospod Milan Strmšek je predlagal, da se ob cesti Šikole proti Gaju posnamejo bankine, ki so 20 cm višje od cestišča.

Odgovor: Urejeno.

Drugo: predlagal je, da se uredijo in asfaltirajo prekopi cestišč po kanalizaciji,

Odgovor: deloma že urejeno.

Tretje: predlagal je, da se pri vrtcu Cirkovce kupi 5 m2 umetne trave, da otroci ne bodo hodili ven  po blatu

Gospod Branko Valentan je povedal, da je prejel odgovor s strani Direkcije, vendar je odgovor takšen, da ga nihče ne razume.

Dobil je tudi odgovor na pobudo za ureditev ceste proti Lovskemu domu v Starošincah. Prosil je, da se ob ureditev ceste ta asfaltira dodatno še cca 20 m.

Kar pa se tiče delavcev v podjetju ugotavlja, da ti kar dobro delajo.

Odgovor: V sklopu sanacije po izgradnji kanalizacije se dela trenutno ne morejo izvest.

Gospod Miran Golub je prvič: lani je bila cesta v Apačah v smeri Lancove vasi preplaščena. Cesta je razpokala pri prvi zimi in sedaj sanirajo tako, da režejo in zalivajo s smolo. Kaj bo v naslednjih zimah. Predlagal je, da se preveri, kakšni materiali so bili vgrajeni.

Drugo. Dela se kanalizacije v smeri Trnovec. Prvi del ceste na desni strani, kjer je bila kanalizacije že položena, se je cesta za cca  20 cm že posedla. Posedla, če se lahko to sanira v sklopu izgradnje te kanalizacije, ki se izvaja sedaj.

Odgovor: Zadevo bomo sanirali naslednje leto, ko bomo predvidoma širili celoten odsek.

Gospa Ivanka Korez je prosila kdaj kako in kje se bo v Starošincah polagala elektrika v zemlji. Bilo je kar nekaj zgodb kje bo ta elektrika šla.

Odgovor: Prenos vodov v zemljo je še zmeraj planiran za leto 2018. Načrtom še nismo pridobili.

Gospod Milan Fideršek je predlagal, da se pogleda cesta od Sp. Jablanah proti Sestržam. So že razpoke in bi bilo potrebno popraviti udarne jame.

Odgovor: Sanirat bo potrebno daljši odsek, da za dlje časa uredimo zadeve. Odsek se lahko sanira šele v prihodnjem proračunu.

Gospod Stanislav Lampič, vsi govorimo, da se število prebivalcev zmanjšuje. Ena izmed oblik pomoči bi bila, da občina  mladim  družinam sofinancirala en del ogrevanja preko toplotne postaja. Predlagal je, da bi bil prispevek  okoli 250 evrov.

Odgovor: Predlog smo preučili, ampak trenutno so v prednosti sofinanciranja energetskih sanacij večstanovanjskih stavb, ki so pod zaščito.

Gospod Srečko Lah je povedal, da se pove, kdo so bili strokovnjaki, ki so dali uporabno dovoljenje za ceste.

Odgovor: V prilogi je seznam komisije, ki je potrdila izdajo uporabnega dovoljenja. Prav tako gre vsaka državna investicija skozi revizijo in odsek je zgrajen v skladu s normativi stroke.

Vir:  http://www.kidricevo.si


Odgovori na podana vprašanja in pobude na 19. redni seji občinskega sveta

oktober 18, 2017

Gospod Slavko Krajnc je imel pomislek, ko pristopamo k projektom, in ne naredimo vse potrebno infrastrukture istočasno. Ko izvajamo dela na lokacijah, prihaja do izkopov takšnih in drugačnih. Predlaga, da v naslednjič, ko pristopamo k obnovi omrežja, povabimo vse zainteresirane, da položijo kable v zemljo, in to pred obnovo cestišč. S tem se znižujejo tudi stroški dogajalo pa se tudi ne bo, da se koplje večkrat za položitev kablov.

Odgovor: Že vrsto let je praksa, da pri rekonstrukcijah cest obvestimo vse lastnike vodov, ki potekajo v in ob naših cestah. Vendar ni nujno, da se odzovejo in lahko zagotovijo sredstva za svoj del. Zadnji primer je bil Telekom, ki vrsto let zaradi nameravane prodaje ni mogel zagotovil sredstev in je šele sedaj opravljal izkope za optično omrežje.

Gospod Milan Fideršek je glede prekopov povedal, da bi se letos uredili. Ti so ponekod že skoraj nevarni, še posebej tam, kjer še preplastitve ne bo.

Odgovor: Nalog za ureditev prekopov je že bil dal koncesionarju.

Opozoril je, da je nekdo snel cestno ogledalo v križišču pri Unuku v Zg. Jablanah.

Odgovor: Ogledalo je že naročeno in bo v kratkem nameščeno.

Gospod Branko Valentan je vprašal, ali je že prišel kakšen odgovor s strani direkcije glede prometne signalizacije.

Odgovor: Odgovora še nismo prejeli.

Opozoril je, da je prometni znak za obvoz postavljen s strani kraja Lovrenc z druge strani pa ne.

Odgovor: Prometna signalizacija je urejena.

Predlagal je, da se v Starošincah v smeri Lovskega doma cestišče razširi ter podaljša za nekaj metrov mimo lovskega doma.

Odgovor: Izvajalec kanalizacije bo izvedel sanacijo cestišča samo v območju, kjer ga je poškodoval. Morebitne razširitve se bodo opravljale čez cca. 2 leti, ko se bo teren umiril

Gospod Marjan Petek je vprašal, ali je že kdo vzel v najem zemljišče v Cirkovcah, kjer bi se postavil kiosk za sladoled.

Odgovor: Postopek še ni končan in trenutno smo poslali pogodbe še zadnjemu ponudniku.

Gospod Anton Frangež je predlagal, da bi se pri Talumu, kjer parkirajo šoferji, ko čakajo na vstop v Talum, da se postavi dixi in koši za smeti.

Odgovor: Talum je zagotovil kemično stranišče in koše. Prav tako je pristopil k projektiranju drugačnega dovoza za tovornjake.

Apelira, da se pri šoli počisti pesek, ki je ostal od zimske službe,  da se to ne bi nosilo v dvorano.

Odgovor: Urejeno.

Prav tako je predlagal, da bi se stranski vhodi v dvorano Cirkovce naredili drugače, da ne bi bili direktno na parket.

Odgovor: Ob morebitni energetski sanaciji objekta se bomo potrudili poiskati rešitev tudi za ta problem.

Gospod Miran Golub je vprašal glede Šterntalerja. Ko se bo podpisala pogodba bi prosil, da se delavcev podjetja z dodatnimi deli ne bi obremenjevalo.

Urejeno: Zadevo smo z vidika birokracije in dodatnih del zreducirali na minimum.

Gospod Srečko Lah je opozoril glede ceste v Pongrcah do postaje. Prosi, da si nekdo to pogleda.

Pri samem mostu je cesta nevarna. Tam mora biti ogledalo, protihrupna ograja je predlogo speljana in zastira pogled.

Odgovor: Sam dostop do ceste je z nekategorizirane ceste za katere načeloma ne postavimo ogledal. Z vidika prometne ureditve je projekt prestal tehnični pregled in kot tak ustreza normativom.

Vir:  http://www.kidricevo.si


Odgovori na vprašanja in pobude na 16. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo

december 9, 2016

30.11.2016

Gospod Danilo Lendero je povedal, da ko je obvoz mimo Zajca, zaradi izgradnje krožišča, so bankine uničene in se asfalt že trga. Ulica pri Bavdeku je zadnjih 14 dni bazen vode na poljsko cesto.

Odgovor: Sanaciji bankin  bomo pristopili v mesecu decembru.

Gospod Branko Valentan je vprašal ali se bo kaj uredilo glede ceste v Apačah, saj je bila izvedba zelo slaba. Pri Murko Danilu se naj cesta uredi. Vemo, kdo je odgovoren za slabo izvedbo ceste, zato naj ta poravna tudi stroške sanacije. Krajani zahtevamo, da se cesta uredi za vse udeležence v prometu, saj je slabše nevarna kot prej.

Odgovor: Sanaciji se bo pristopilo v letu 2017, saj letos je so že neugodne vremenske razmere za takšne sanacije.

Pobudo daje, da se postavi prometni znak na  cesti Hajdina – Majšperk za zavijanje v Apače. Takšen sklep je sprejel tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

Odgovor: Za znak je odgovorna Direkcija za ceste, kateri smo poslali zahtevo. Predlagatelj z odgovorom seznanjen. Na seji svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, dne 16.11.2016  je bil gospod Valentan kot predlagatelj pobude pozvan, da pobudo dopolni z zahtevano obrazložitvijo in utemeljitvijo.

Glede meritve hitrosti pri Zajcu bi se naj merilec prestavi.

Odgovor: Naročili smo dodatni merilec. Obstoječi trenutno ostaja na mestu, ker se cesta uporablja za neuradni obvoz.

Vprašal je, kaj je z izgradnjo krožišča pri Gašperju.

Odgovor: Trenutno je izvajalec podaljšal rok za izvedbo do junija 2017. Trenutno se čaka na pravnomočno parcelacijo.

Gospa Korez Ivanka Pri izgradnji kanalizacije v Starošincah, so problemi. Zanima jo, na področjih kjer so prekopi in je skopano, so zelo velike luknje, promet pa je velik. Kdo je zadolžen, da bi te jame vsaj minimalno sanirajo, saj to postaja že nevarno, saj se jame poglabljajo.

Odgovor:  Za jame je odgovoren izvajalec. Zastoji pri urejanju prekopov se naj posredujejo občinski uprave, da se lahko urgira pri izvajalcu.

Vir: http://www.kidricevo.si