Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

november 27, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Čakajo jih številne naložbe

november 6, 2019

Svetniki občine Kidričevo so na oktobrski seji v prvem branju dali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo proračuna za prihodnje leto. Proračunski prihodki so predvideni v višini 7,9 in odhodki v znesku 9,5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj bodo pokrpali z zadolževanjem.

Župan Anton Leskovar je pojasnil, da je občina Kidričevo na pragu pomembnih investicijskih projektov (državnih in občinskih). V prihodnjih dveh letih naj bi se na območju občine realiziralo za najmanj 20 milijonov evrov investicij. Najobsežnejša bo gradnja obvoznice, ocenjuje se jo na 13 milijonov evrov. Gre za državni projekt, ki bo podprt s sredstvi EU. Dve naložbi bo s pomočjo evropskih sredstev izvedla tudi občina: štirimilijonski projekt urejanja gospodarske cone Strnišče in trimilijonski projekt gradnje kolesarskih poti. Med pomembnejšimi naložbami bo gradnja vrtca v Lovrencu. V proračunu so za ta namen rezervirali 700.000 evrov. V načrtu je prav tako obnova kanalizacije v Njivercah, ki jo bodo izvajali v naslednjih štirih letih in bo veljala blizu pol milijona evrov. Prvi del investicije za leto 2020 ocenjujejo na 150.000 evrov. Za modernizacijo več krajših cestnih odsekov bodo prihodnje leto namenili 200 tisočakov, za urejanje lokalne ceste Cirkovce–Pongrce 280.000 evrov. Cesto bodo razširili, uredili odvodnjavanje, jo na novo asfaltirali in ob robu označili mešano površino za pešce in kolesarje.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/18191-kidricevo-cakajo-jih-stevilne-nalozbe


Podobe, ki izginjajo: 70 let DPD Svoboda Kidričevo

marec 14, 2018

Ob jubileju društva: NAŠIH 70 LET – DPD Svoboda Kidričevo in razstava fotografij Stojana Kerblerja

Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo letos praznuje 70 let. V ta namen se bodo v letošnjem letu zvrstili številni kulturni dogodki. Uvod v praznovanje se je zgodil v ponedeljek, 5. februarja 2018, v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal z odprtjem samostojne razstave fotografij častnega člana društva Stojana Kerblerja. S tem smo počastili tudi njegov osebni jubilej, uvod v 80-letnico življenja ter slovenski kulturni praznik.

Praznovanju so se s pesmijo pridružili tudi pevci Moškega pevskega zbora Talum iz Kidričevega, ki so tako kot v »starih« časih skupaj prelistali knjigo zgodovine, za slovensko glasbo pa je s harmoniko poskrbel devetošolec OŠ Kidričevo Simon Žnider.

Predsednica društva Majda Klemenčič Vodušek je številne goste spomnila na pomen društva, ki ima bogato zgodovino in tradicijo ter močne korenine in nas seznanila o začetkih kulturnega dogajanja v Kidričevem: »Naše društvo DPD Svoboda Kidričevo je nastalo v okolju, kjer so se prepletale različne kulture, interesi in potrebe, ter se razvijalo glede na zmožnosti in želje posameznikov. Začetki kulturnega življenja so bili tako tesno povezani z izgradnjo TGA v takratnem Strnišču. Leta 1948 so ustanovili Sindikalno kulturno-umetniško društvo Strnišče, ki pa se je zaradi širjenja naselja Kidričevo 1953. leta preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo. V njem so zelo uspešno delovale različne sekcije: godba na pihala, pevska, dramska, tamburaška, šahovska, pozneje še folklorna skupina, lutkovna sekcija in kino. V tem času so razvili tudi svoj prapor, kar je bilo za takratne čase velika pridobitev. Sčasoma sta se sekciji godba na pihala in pevci osamosvojili in prešli pod okrilje TGA Kidričevo, danes Taluma, kjer še vedno delujeta. Leta 1952 je pričela s svojim poslanstvom tudi knjižnica in je bila nekaj desetletij glede na število knjig, izposojo in strokovno vodenje takoj za ptujsko knjižnico. Knjižnica je s svojo dejavnostjo kljub težavam, ki so jo pestile, delovala nepretrgoma.

Leta 1998 smo obnovili prostor in sodobno opremili knjižnico ter tako počastili petdesetletnico delovanja društva. V zadnjih dvajsetih letih je tako knjižnica s svojim knjižničnim bogastvom in sodobno opremljenim, a že premajhnim prostorom postala in ostaja »srce« društva, saj nudi zatočišče vsem dejavnostim, ki bogatijo in širijo obzorje prebivalcev Občine Kidričevo. Tako se v knjižnici odvijajo kreativne delavnice za odrasle, ustvarjalne delavnice za otroke, likovna sekcija za odrasle s podmladkom, literarna sekcija, bralna značka za odrasle in knjižnična izposoja.

Meseca maja 2008 smo ob šestdesetletnici društva izdali zbornik z naslovom 60 let Delavskoprosvetnega društva Svoboda Kidričevo. Med povabljenimi, ki so počastili naš jubilej, je bila tudi ga. Nataša Petrovič, vodja OI JSKD Ptuj, ki je zapisala: »Človek z veliko začetnico je človek kulturnega ustvarjanja in sprejemanja. Del tega je tudi DPD Svoboda Kidričevo!«

Nekoč in danes in po vsej verjetnosti še tudi jutri bodo obstajali ljudje zanesenjaki, zaljubljeni v kulturo, prepričani v vrednote in poslanstvo lepe slovenske besede ter ljudskega izročila z željo, da v današnjem svetu širimo oaze kulturnega in duhovnega življenja ter narodne identitete, prostor, ki naj združuje vse generacije.«

Ob odprtju razstave je o avtorju in njegovih delih spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, v priložnostnem katalogu pa zapisala»Stojan Kerbler je bil rojen na Ptujski Gori (1938), kjer je preživel otroštvo in mladost, delo energetika v tovarni aluminija pa ga je tesno povezalo s Kidričevim in sprožilo pomemben del njegovega opusa, ki ga navadno označujemo z izrazom »tovarniška fotografija«. Za potrebe tovarniškega glasila je dokumentiral dogodke v tovarniškem okolju, pritegnile pa so ga tudi svojevrstne likovne prvine specifičnega prostora. Tovarniške fotografije so nastajale več desetletij in na določen način zaznamujejo Kerblerjev umetniški razvoj, kar smo lahko opazovali leta 2012 na razstavi Tovarniška fotografija 1965–2007 v galeriji FO.VI v Strnišču.

V slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okolju pa je Stojan Kerbler zaslovel zlasti s podobami Haložanov, ki jih je od začetka sedemdesetih let 20. stoletja fotografiral na ptujskih ulicah, kamor so se odpravljali po opravkih in na sejme, ter v njihovem domačem okolju v Halozah. Sledil jim je pri vsakdanjih opravilih v vinogradih, na poljih, tudi v hlevih in skromnih hišah, in se z njimi družil ob praznikih.

V Kerblerjevem opusu so tudi fotografije z drugačno vsebino. Omenimo najnovejša dela, na katerih ni več ljudi, zaznavamo pa njihove sledi ali njihovo simbolno minevanje, ko upodobljeni prostor prerašča gosto rastlinje. Jedro Kerblerjevega opusa pa vendar predstavljajo podobe Haložanov, s katerimi je osvojil največ domačih in mednarodnih priznanj, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1979.«

V Dvorcu Sternthal Stojan Kerbler samostojno razstavlja prvič. S svojimi fotografijami se je večkrat pridružil razstavam likovnih kolonij, ki jih pripravlja društvo, velik prispevek pa je tudi njegova večletna dokumentarna fotografija  društvenih dejavnosti. Razstava je prva v vrsti prireditev, ki bodo v letu 2018 obeležile njegovo osemdesetletnico, v mesecu novembru pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani pregledna razstava Kerblerjevih fotografij. Za tokratno razstavo se je odločil za skupino 28 fotografij na temo Kmečka opravila, od teh je 6 fotografij, ki dotlej še niso bile na ogled. DPD Svoboda Kidričevo je za to priložnost izdalo tudi katalog Naših 70 let z reprodukcijami razstavljenih fotografij, ki prav gotovo za našo pokrajino pomenijo velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, saj moramo priznati, da način življenja in dela, ki je prikazan na Kerblerjevih fotografijah, izginja.

Razstavo je slavnostno odprl župan Občine Kidričevo, gospod Anton Leskovar, ki se je ob tej priložnosti zahvalil in čestital avtorju razstave ter predsednici in članom DPD Svoboda Kidričevo. Ob tem pa poudaril pomen slovenskega jezika, knjige, glasbe in ohranjanja slovenske kulturne dediščine.

Iz knjige vtisov DPD Svoboda Kidričevo, dne 5. 2. 2018:

 »Majda, celoten program je bil navdihujoč. Hvala, da se trudiš in vodiš kulturno društvo Svoboda. In hvala vsem mentorjem, Ireni, Ivanki, Aleksandri… To je neizmerno plemenito delo, popotnica mladim ustvarjalcem in kot je dejal župan – vaše delo, knjižnica – za ohranjanje slovenskega  jezika in posledično naroda!

Rekla si majhno društvo, skromno društvo – jaz  pa verjamem, da lahko majhna skupina ozaveščenih ljudi spremeni svet, pogled na svet – na kulturo. Pravzaprav so se v zgodovini vse spremembe zgodile s prizadevanjemmajhnih skupin zavzetih ljudi.

Čestitke tebi, društvu in mojstru Kerblerju  za osebni jubilej in njegovo neizmerno ustvarjalnost. Fotografije mojstra  Kerblerja je občudovala  tudi moja pokojna mama in v 70-ih so njegove  črno-bele fotografije krasile njen delovni prostor (spomini na južino z domačim kruhom,  bosi kmečki otroci, brazde na njivi, koline… kar diši po teh časih, ko so se ljudje ob delu družili). Koliko zgodb  pripovedujejo! Čudovito.«

Suzana Strelec

 Čestitke, ki nam dajejo zanos za nadaljnje delo. Iskrena hvala!

 Dogodki, ki se bodo zvrstili skozi celo leto:

5. 2. – 31. 5. 2018:RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ČASTNEGA ČLANA DRUŠTVA STOJANA KERBLERJA v Dvorcu Sternthal Kidričevo,
20. 4. 2018:KLEPET V KNJIŽNICI- spomine bodo obujali starejši kulturni zanesenjaki,
20. 6. 2018: ZAKLJUČEK LIKOVNE KOLONIJE z ODPRTJEM RAZSTAVE z naslovom POKLON RAVNEMU POLJU,
2. 9. 2018: KULTURNI POTEP PO CELJU,
20. 11. 2018: LITERARNI VEČER Z GOSTOM in PREGLEDNA RAZSTAVA fotografij naših 70 let.

Prisrčno vas vabimo tudi na naslednje dogodke. Seveda pa ne smemo pozabiti na naše tradicionalne dogodke, druženje in ustvarjanje v delavnicah za vse generacije in delovanje podmladka Sosednji prijatelji.

Razstavo fotografij Stojana Kerblerja si v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal lahko ogledate v času uradnih ur Občine Kidričevo vse do konca meseca maja 2018.

Aleksandra Vidovič

Vir in fotografije: http://www.revijaprimus.si/2018/03/06/podobe-ki-izginjajo-70-let-dpd-svoboda-kidricevo/


Gibanje Za Kidričevo prijavilo župana protikorupcijski komisiji

december 20, 2017

Krajani Strnišča pri Kidričevem so oblikovali civilno iniciativo, ki se bori proti novi obrtni coni v bližini naselja. Pridružilo se jim je tudi gibanje Za Kidričevo. Več, vodja Branko Štrucl:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji

Gibanje Za Kidričevo pa napoveduje tudi kazensko ovadbo zoper Leskovarja zaradi okoljske kriminalitete. Med drugim mu očitajo tudi deponijo gum v Lovrencu ter Center za nevarne odpadke. Župan Leskovar pa na obtožbe ne odgovarja, saj meni, da je Branko Štrucl, vodja gibanja Za Kidričevo že večkrat zoper njega vložil lažne prijave.

Majda Fridl

Vir: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji


Upor v Strnišču

december 11, 2017

Prispevek iz oddaje TV Slovenija, Tednik.

Krajanom Strnišča, naselja v Občini Kidričevo, je prekipelo. Izvedeli so namreč, da namerava občina dovoliti gradnjo obrtno-industrijske cone 150 metrov od roba vasi na kraju, kjer je zdaj gozd. Prejšnji teden so zato sklicali zbor krajanov in se soočili z županom Antonom Leskovarjem. Očitali so mu, da dela proti njim in v korist investitorjev, ter napovedali boj z vsemi dovoljenimi sredstvi.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174506520


Rdeče blato, tovarniški odpad in pepel, sedaj še poslovno-industrijska cona

december 5, 2017

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo do leta 2020 v Kidričevem zgradila obvoznico. Trasa ceste bo za naseljem Kidričevo in za tovarniškim kompleksom Taluma: od regionalne ceste Hajdina–Slovenska Bistrica, za Kidričevim do Strnišča, kjer je del ceste že zgrajen (križišče in podvoz pod železniško progo) ter naprej proti Lovrencu na Dravskem polju.

Ob novozgrajeni cesti, zadaj za naseljem Strnišče in v neposredni bližini Talumovega kompleksa, občina Kidričevo načrtuje širjenje poslovno-industrijske cone. Deset hektarjev zemljišč, na katerih se pretežno razrašča grmičevje in nekaj dreves, urejajo s podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). Nameram občine, da se gozd spremeni v poslovno-industrijsko območje, krajani naselja Strnišče nasprotujejo. Združili so se v civilno iniciativo. »Z načrti občine Kidričevo, da čez celoten južni rob naše vasi postavi logistični in avtoprevozniški center ter piščančje farme, se ne strinjamo. Občina Kidričevo je konec septembra začela postopek spremembe občinskega prostorskega načrta, postopek in spremembe pa je pred vaščani Strnišča vse do zadnjega skrivala. O občinskih načrtih nas niso obvestili ne takrat, ko je o tem odločal občinski svet, kaj šele, da bi nas obvestil župan, ko je pobude prejel. Za načrte smo izvedeli sredi oktobra. Ne glede na vse pritiske vaščani Strnišča ostajamo trdno proti načrtom občine in župana. Ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo, samo zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika.

Leskovar: »Gospodarstvu in razvoju je treba dati priložnost«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/8449-kidricevo-rdece-blato-tovarniski-odpad-in-pepel-sedaj-se-poslovno-industrijska-cona

Mojca Zemljarič


Civilna iniciativa Strnišče proti novi gospodarski coni

november 28, 2017

V Kidričevem so pred nedavnim oblikovali „Civilno iniciativo Strnišče“. Borijo se proti novi gospodarski coni in kmetijskim farmam na robu najmanjše in najbolj degradirane vasi v občini. Zbrali so okoli 70 podpisov. Več, član iniciative Matjaž Vavken:

Izjava na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1878-civilna-iniciativa-strnisce-proti-novi-gospodarski-coni

Župan Anton Leskovar je pojasnil, da so se s krajani že sestali ter se dogovorili, da kmetijskih farm na tem območju ne bo. Novo industrijsko cono ob bodoči obvoznici Kidričevo so zasnovali, ker sta se pojavila dva potencialna investitorja, ki pa ne moreta graditi v obstoječi industrijski coni v Dražencih. Gre za Avtoprevozništvo Frangež in podjetje Jager, ki bi gradilo logistični center za trgovine. Glede poseka gozda pa odgovarja:

Izjava na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1878-civilna-iniciativa-strnisce-proti-novi-gospodarski-coni

Civilna iniciativa Strnišče in župan Anton Leskovar se bodo sestali že v tem tednu ter se poskušali dogovoriti o sprejemljivi rešitvi za obe strani.

Majda Fridl

Vir in posnetki izjav na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1878-civilna-iniciativa-strnisce-proti-novi-gospodarski-coni