Obnova Tovarniške ceste – kmalu brez granitnih kock

12 marca, 2020

Še zadnje granitne kocke, s katerimi je bila tlakovana pot proti kidričevski tovarni, bodo kmalu postale zgodovina. Da bo cesta lepa in gladka, bodo čeznje potegnili črno asfaltno prevleko.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) izbira izvajalca del, ki bo v Kidričevem obnovil 1,6 kilometra dolg cesti odsek mimo tovarne Talum. Za pridobitev dela se poteguje sedem ponudnikov, vrednost ponudb je od 480.000 do 620.000 evrov. Odločitev o izbiri še ni dokončna, trenutno so ponudbe v pregledu in postopku ocenjevanja. Takoj ko bo izvajalec pravnomočno izbran in z njim podpisana pogodba, se bodo začela dela na terenu, ki bodo predvidoma trajala štiri mesece.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19868-kidricevo-obnova-tovarniske-ceste-kmalu-brez-granitnih-kock

Mojca Zemljarič 


Pri skoraj vsaki hiši je kdo zbolel

5 marca, 2020

Čeprav so značilna obolevanja ljudi, med drugim rakava, velikokrat povezana z industrijskimi vplivi, še posebno na območjih, ki so tudi označena za okoljsko degradirana, neposredne vzročne povezave v zaključkih skorajda nikoli ni mogoče potegniti.

V Sloveniji je več okoljsko degradiranih območij, po večini posledic industrijskih vplivov, ki so puščali oziroma še terjajo davek v zdravju ljudi. A že primeri Celjske kotline, Rač in Mežiške doline kažejo, da je povezave med škodljivimi vplivi in obolenji ljudi le redko mogoče tudi dokazovati.

[…]

Rače: Glifosat, pesticidi in sežigalnica

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za različnimi vrstami raka. Pri skoraj vsaki hiši je kdo, ki je zbolel ali umrl za rakom, pravijo nekateri krajani. To povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI, zdaj Albaugh TKI, ki načrtuje skoraj petkratno povečanje proizvodnje proizvodov na osnovih glifosata v Račah. A krajane skrbi še pretekla dolgoletna proizvodnja pesticidov iz časa Pinusa, te snovi so danes prepovedane, in njeni nesanirani grehi, predvsem pa sežigalnica, v kateri od osemdesetih let in še danes uničujejo tudi nevarne odpadke, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije …

Bližnji stanovalci v zraku vonjajo jedek vonj po kemikalijah. V starih industrijskih bremenih, med njimi je Kozoderčeva jama, so zakopani nevarni odpadki in je še vedno zgolj na seznamu nesaniranih divjih odlagališč pesticidov. Pa tudi takšna neregistrirana, kot je nekdanje​ odlagališče embalaže za surovine za izdelavo pesticidnih preparatov, ki je bila slabo oprana ali pa sploh ni bila oprana, voda v bližnjem ribniku ob tovarni je nekoč spremenila barvo v rumeno in zeleno, in kot se spomnijo prebivalci, “potem ni bilo več ne žabe in ne ribe”, je pa danes tam asfaltirano občinsko parkirišče.

Slabo kemijsko stanje kaže bližnji potok Žabnik. Če je njegovo stanje nad tovarno Albaugh dobro, tako podatki ARSO iz poročila o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji, je stanje potoka pod čistilno napravo, v katero se stekajo tudi vode iz tovarne, slabo. Žabnik je bil leta 2018, za to obdobje so podatki, najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji, in beleži 50-kratno preseganje okoljskega standarda kakovosti za živo srebro. Preseganje je tudi v ribah. Voda v potoku je obremenjena tudi z glifosatom in fluorantenom, občasno pa tudi z nekaterimi pesticidi. “Na podlagi rezultatov preiskovalnega monitoringa je bilo ugotovljeno, da so povišane koncentracije živega srebra v potoku posledica emisij iz sežigalnice odpadkov v tovarni kemičnih izdelkov v Račah,” je zapisana ugotovitev v poročilu.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana opravil raziskavo o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače – Fram. Rezultati raziskave pomirjajo, saj strokovnjaki ne ugotavljajo povečanega tveganja za nastanek preučevanih vrst raka na tem območju Dravskega polja. V nobenem od 40 območij na Dravskem polju, toliko so jih analizirali, niso ugotovili za nobeno od preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.

[…]

Vir: https://www.vecer.com/pri-skoraj-vsaki-hisi-je-kdo-zbolel-10136385

Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Barbara Bradač

Read the rest of this entry »


O varovanju podtalnice: Najboljša rešitev je zeleni pokrov

9 januarja, 2020

Strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Ivan Brodnjak je županom občin Spodnjega Podravja na zadnji seji predstavil težave, ki se na Dravskem in Ptujskem polju pojavljajo v zvezi z onesnaženo podtalnico.

Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero.

„Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in problemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziroma zdravi pitni vodi problem? Problem so fitofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izboljšale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaženje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne uporabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupujejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo padavine, pa se izpira v podtalnico.“

Namakanje za manj onesnaženja

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19160-o-varovanju-podtalnice-najboljsa-resitev-je-zeleni-pokrov

Mojca Zemljarič 


Visit Ravno polje: Doživetja, dobra hrana in prijazni domačini

9 januarja, 2020

Visit Ravno polje povezuje lokalne turistične ponudnike, tudi Konjeniški park Starošince. 

Slabo leto je, kar je zaživela turistična destinacija, ki povezuje občini Kidričevo in Starše. Zdaj se jima pridružuje Miklavž na Dravskem polju, kar bo turistično ponudbo še obogatilo.

Ko je januarja letos zaživela turistična destinacija Visit Ravno polje, ki tačas povezuje občini Kidričevo in Starše, pridružuje pa se jima občina Miklavž na Dravskem polju, so lahko svojim obiskovalcem ponudili 54 prenočitvenih zmogljivosti, zgolj v slabem letu se je število postelj povečalo na kar 140. K temu je treba prišteti še možnosti, ki jih turistom ponujajo štiri postajališča za avtodome. Z ureditvijo Zelenega jezera na območju gramoznice Pleterje se bodo tovrstne prenočitvene zmogljivosti povečale, saj bo tam možnost kampiranja, ali dopustovanja v glamping hiškah.

Pet tematskih doživetij

“V turistično destinacijo Visit Ravno polje želimo povezati podravske občine in lokalne ponudnike, smo za vse odprta destinacija, zdaj se nam pridružuje občina Miklavž na Dravskem polju, s čimer bo naša turistična ponudba bogatejša še za 14 turističnih ponudnikov. Kot kaže, pa se nam bosta pridružili še dve občini, Videm in Makole, kar bo našo dosedanjo ponudbo dodatno obogatilo,” pravi Sonja Breznik, oblikovalka in koordinatorka turistične destinacije Visit Ravno polje. V prvem letu delovanja so odprli tudi prvo info točko v muzeju Zbirka podeželja v Starošincah, pripeljali sedem avtobusov izletnikov in več kot 800 individualnih obiskovalcev, obiskalo jih je 70 avtodomarjev.

“Naš cilj je povezovanje lokalnih ponudnikov, pri tem pa stavimo na butični turizem, ki ga bogatimo z doživetji, kar smo pokazali tudi z izpeljavo strokovne ekskurzije za regionalne turistične vodnike in zvezo turističnih vodnikov z državno licenco. Povezujemo se s sosednjimi destinacijami, oblikovali pa smo že tudi pet tematskih izletov, ki so pisani na kožo novodobnemu turistu. Te vabimo po poti Pavline Starošine, na kulinarični izlet po Ravnem polju, razkrivamo zaklade od pradavnine do danes, se podamo na kulturno potepanje in obujamo tradicijo naših babic,” razkriva del turistične ponudbe Sonja Breznik.

Gramoznica jih je povezala

Da z Visit Ravno polje počnejo prav to, za kar so si že leta prizadevali v občini Kidričevo, a se prepogosto ustavili že pri snovanju projektov, ugotavlja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Kar takoj smo se povezali s sosednjo občino Starše, s katero sodelujemo že v nekaterih okoljevarstvenih projektih in s katero nas povezuje tudi gramoznica Pleterje, ki dobiva podobo turistično privlačnega Zelenega jezera. Našim 17 lokalnim ponudnikom se je tako pridružilo tudi devet iz te občine, zdaj bomo s 14 ponudniki iz občine Miklavž našo ponudbo še dodatno obogatili.” Egon Repnik, župan občine Miklavž na Dravskem polju: “Naša občina se kar ni (z)našla na mariborskem turističnem zemljevidu. Ostajali smo na obrobju, a imamo kaj pokazati in v destinacijo Ravno polje prinašamo naše krajevne znamenitosti, od gomil, do miklavških ribnikov, kjer bomo uredili prav posebno sprehajalno pot. Partnerstva se veselijo lokalni ponudniki, ki so v preteklosti ostajali neopaženi.”

Sodelovanje v turistični destinaciji Visit Ravno polje, dodaja Breznikova, je odprto za vse, ki lahko s svojo ponudbo obogatijo doživetja novodobnemu turistu, takemu, ki išče doživetja, si želi širiti obzorja, poskusiti lokalno hrano. “Mnogi Kidričevo povezujejo z industrijo, Dravsko polje s kmetijsko dejavnostjo, mi v svojo turistično ponudbo vključujemo tudi to in prepričana sem, da bo odmevala skorajšnja možnost odkrivanja tukajšnjih znamenitosti s kočijo in konjsko vprego, kar bomo ponujali skupaj s Konjeniškim parkom Starošince. Pri tem se ne bomo krajevno omejevali, saj bo novodobna kočija, ki je oblikovana tako, da se lahko z njo zapeljejo tudi gibalno ovirani, omogočala tudi daljše izlete po prekmurskih ravnicah, celo do Blatnega jezera,” dodaja Breznikova, ki pravi, da so v turistično ponudbo vključili tovarno Talum in ogled obnovljenega dvorca Sternthal.

Vir: https://www.vecer.com/visit-ravno-polje-dozivetja-dobra-hrana-in-prijazni-domacini-10101504

Slavica Pičerko Peklar


Turistična destinacija Visit Ravno polje se širi

18 decembra, 2019

Turistična destinacija Visit Ravno polje je najmlajša turistična destinacija v Sloveniji. Za imenom destinacije se skrivajo tri lepe zgodbe, s katerimi se destinacija identificira. Destinacija Ravno polje se razprostira po ravnici s prepoznavnimi polju, v sklopu destinacije se nahajajo, danes le ruševine gradu Ravno polje in tukaj je nastala pesem Tam dol na Ravnem polju. Destinacija je uradno stopila na trg 18. januarja letošnjega leta in se letos predstavila širši javnosti na sejmu Alpe adria, destinacijo so predstavili tudi številnim zavodom za turizem, turističnim agencijam, termam, …

Turistična destinacija Visit Ravno polje je svojo uspešno zgodbo pričela graditi z dvema občinama – občina Kidričevo s 17 lokalnimi ponudniki in občina Starše z 9 ponudniki. Ker se tudi župani okoliških občin strinjajo, da je v povezovanju moč in prihodnost turizma se turistični destinaciji Visit Ravno polje pridružuje nova občina.

Turistična destinacija Visit Ravno polje je na trg stopila šele pričetek letošnjega leta, torej je startala iz čiste ničle. V manj kot enem letu pa kaže rezultate, ki so predvsem odraz vztrajnega dela v tem času in pozitivni učinki povezovanja.

Na osnovi tega so oblikovali 5 tematskih izletov – integralnih turističnih produktov, ki so pisani na kožo novodobnemu turistu: Po poti Pavline Starošine, Kulinarični potep po Ravnem polju, Mavrica zakladov od pradavnine do danes, Preplet kulturne dediščine in Obujamo tradicijo naših babic.

Vir in posnetek na: https://www.net-tv.si/turisticna-destinacija-visit-ravno-polje-se-siri/


Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

27 novembra, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Nove količine odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu

6 novembra, 2019

Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije, a gum je še vedno veliko, opazili so celo nove. Družba pa je v stečaju.

Podjetnik Albin Brencl je na to območje pred leti odložil več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum, a mu je inšpektorat po razveljavljenem gradbenem dovoljenju leta 2012 in izteku okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo izrabljenih pnevmatik odredil odstranitev gum.

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino.

Do konca lanskega leta so izbrani izvajalci iz gramozne jame odstranili že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, država pa Evropsko komisijo sproti obvešča o poteku sanacije.

Skupaj je država doslej za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, ki jih je nameravala izterjati od podjetja. Vendar pri tem niso bili uspešni, saj so od družbe, ki se je že od leta 2016 nahajala v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do lani uspeli izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Julija letos je mariborsko sodišče zoper podjetje razglasilo stečaj, za stečajno upraviteljico pa imenovalo Vido Gaberc. Kot so zagotovili na inšpektoratu za okolje in prostor, stečaj ne vpliva na sanacijo, ki jo nameravajo zaključiti prihodnje leto. Doslej neizterjane stroške so že posredovali na državno odvetništvo, slednje pa jih bo prijavilo v stečajno maso podjetja.

Tudi stečajna upraviteljica se je zadevo seznanila takoj ob prevzemu poslov. Inšpektorat jo je obvestil, da je po sedanjih ocenah v gramoznici še vedno okoli 27.500 kubičnih metrov razrezanih ali zmletih gum, tisoč kubičnih metrov odpadnih gum iz postopka vulkanizacije ter 600 kubičnih metrov odpadkov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov.

Gaberčeva je medtem pozvala k oddaji nezavezujočih ponudb za odkup preostanka odpadnih gum, a zanimanja po pričakovanju ni bilo, zato bo lastnik odpadkov najverjetneje postala država. Sodišče bo zato še pred poplačilom upnikov iz stečajne mase moralo izločiti in na državo prenesti denar v višini sodno ocenjenih stroškov sanacije.

Ob tem je v zadnjem rednem poročilu stečajna upraviteljica zapisala, da je bilo ob zadnjem obisku lokacije na zunanji površini gramoznice še vedno opaziti več kupov celih in razrezanih starih gum, čeprav naj bi bile te iz površine že odpeljane. Po njenem mnenju gre za nove gume, ki bi jih tja lahko navozile tretje osebe, saj dostop do gramoznice ni zavarovan.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/18154-kidricevo-nove-kolicine-odpadnih-gum-v-gramoznici-v-lovrencu