Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

november 27, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Nove količine odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu

november 6, 2019

Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije, a gum je še vedno veliko, opazili so celo nove. Družba pa je v stečaju.

Podjetnik Albin Brencl je na to območje pred leti odložil več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum, a mu je inšpektorat po razveljavljenem gradbenem dovoljenju leta 2012 in izteku okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo izrabljenih pnevmatik odredil odstranitev gum.

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino.

Do konca lanskega leta so izbrani izvajalci iz gramozne jame odstranili že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, država pa Evropsko komisijo sproti obvešča o poteku sanacije.

Skupaj je država doslej za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, ki jih je nameravala izterjati od podjetja. Vendar pri tem niso bili uspešni, saj so od družbe, ki se je že od leta 2016 nahajala v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do lani uspeli izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Julija letos je mariborsko sodišče zoper podjetje razglasilo stečaj, za stečajno upraviteljico pa imenovalo Vido Gaberc. Kot so zagotovili na inšpektoratu za okolje in prostor, stečaj ne vpliva na sanacijo, ki jo nameravajo zaključiti prihodnje leto. Doslej neizterjane stroške so že posredovali na državno odvetništvo, slednje pa jih bo prijavilo v stečajno maso podjetja.

Tudi stečajna upraviteljica se je zadevo seznanila takoj ob prevzemu poslov. Inšpektorat jo je obvestil, da je po sedanjih ocenah v gramoznici še vedno okoli 27.500 kubičnih metrov razrezanih ali zmletih gum, tisoč kubičnih metrov odpadnih gum iz postopka vulkanizacije ter 600 kubičnih metrov odpadkov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov.

Gaberčeva je medtem pozvala k oddaji nezavezujočih ponudb za odkup preostanka odpadnih gum, a zanimanja po pričakovanju ni bilo, zato bo lastnik odpadkov najverjetneje postala država. Sodišče bo zato še pred poplačilom upnikov iz stečajne mase moralo izločiti in na državo prenesti denar v višini sodno ocenjenih stroškov sanacije.

Ob tem je v zadnjem rednem poročilu stečajna upraviteljica zapisala, da je bilo ob zadnjem obisku lokacije na zunanji površini gramoznice še vedno opaziti več kupov celih in razrezanih starih gum, čeprav naj bi bile te iz površine že odpeljane. Po njenem mnenju gre za nove gume, ki bi jih tja lahko navozile tretje osebe, saj dostop do gramoznice ni zavarovan.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/18154-kidricevo-nove-kolicine-odpadnih-gum-v-gramoznici-v-lovrencu


Spomin na umrle v taborišču po II. svetovni vojni

oktober 22, 2019

Zgodovino tega kraja sredi Dravskega polja je globoko zaznamovalo taborišče: v prvi in drugi svetovni vojni ter v obdobju po drugi vojni. Žrtvam, ki so v kidričevskem taborišču izgubile življenje, so se predstavniki nemško govorečih dežel nedavno poklonili s slovesnostjo. V novo oblikovanem Parku generacij so odkrili mozaik, ki ga je oblikoval in financiral Karl Lesjak.

V Kidričevem so umirali ruski vojaki, ujetniki Nemcev (različnih narodnosti), ujetniki partizanov (zlasti nemško govoreči in premožnejši). V času nemške okupacije naj bi v taborišču umrlo okoli 1.000 ljudi, v času po vojni pa 4.000.

Karl Lesjak je kot preživel grozote kidričevskega taborišča, ki se jih je z grenkobo in jezo spominjal vse življenje. Kot je povedal, je zaradi povojnih grozot, ki so doletele njegovo družino, gojil neizmerno sovraštvo do Slovencev. A zadnja leta je premogel toliko moči, da se je tega sovražnega in bridkega občutka osvobodil. Prelomni trenutek je bil tudi, ko je nekaj let nazaj na spominski plošči na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju odkril ime svojega starega očeta. Ker se je uspel osvoboditi grenkih občutij, ki so mu jih za celo življenje pustili izgon iz države sredi januarja 1946 ter kasnejše životarjenje v kidričevskem taborišču (takrat je bil nekaj let star deček), se je odločil postaviti mozaik. V njem so zapisane besede bolečina, beda, trpljenje, vera, upanje, ljubezen. Talni mozaik kot spominsko obeležje opozarja na grozote, ki so se v taborišču dogajale po drugi svetovni vojni.

Odkritju mozaika je na vojnem pokopališču sledila spominska svečanost z govori, kulturnim programom in položitvijo venca.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/17970-kidricevo-spomin-na-umrle-v-taboriscu-po-ii-svetovni-vojni


Novo naselje bo Ulica Jožeta Pučnika

oktober 12, 2019

Na robu Njiverc tik pred Kidričevim bo v prihodnje zrasla nova stanovanjska soseska. Gradnja prvega stanovanjskega bloka na začetku ulice gre h koncu.

Stanovanja bodo predvidoma vseljiva konec leta. Do takrat mora imeti blok tudi naslov. Zato so kidričevski občinski svetniki na seji v septembru izbrali poimenovanje nove ulice v Ulico Jožeta Pučnika. O predlaganem nazivu ulice ni imel nihče pomisleka. Svetniki so se strinjali, da gre za velikega zagovornika demokracije, enega izmed pomembnih mož slovenske osamosvojitve in graditelja temeljev slovenske države. Svetnika Stanislava Lampiča je sicer zmotilo, da je predlog o poimenovanju ulice podala politična stranka (SDS). „Zakaj niste pozvali zainteresirane javnosti, da poda predloge? Po mojih informacijah oziroma v skladu z zakonom bi predloge lahko vložili krajani, vaška skupnost, župan, svetniki, ne pa politična stranka,“ je opozoril Lampič. Izrecno je poudaril, da ni proti predlaganemu imenu ulice, ne strinja pa se s po njegovem mnenju nepravilno vodenim postopkom. Župan Anton Leskovar je dejal, da morajo ulici dati ime, saj si bodo stanovalci v novem bloku prijavili bivališča in potrebujejo naslov. „Geodetska uprava in Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen sta k predlogu poimenovanja ulice podali pozitivno mnenje,“ je poudaril župan.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/17636-kidricevo-novo-naselje-bo-ulica-jozeta-pucnika


Kopališče nekoč – in nikoli več …

avgust 23, 2019

Številni Kidričani in okoličani se še spomnijo bazena, ob katerem so preživljali počitnice in se osvežili ob vroči poletni pripeki. Talum, ki je lastnik bazena in kompleksa zemljišč ob njem, je kopališko dejavnost opustil pred 20 leti. O tem, da bi jo ponovno obudili, ne razmišljajo.

»Dejavnost kopališča smo opustili zaradi dotrajanosti infrastrukture, ki ni več izpolnjevala osnovnih tehničnih in varnostnih zahtev, predpisanih za tovrstne objekte. Izdelane ocene takratnega stanja so pokazale, da zahtev ni mogoče izpolniti z manjšimi popravili in predelavami obstoječe opreme, temveč le s posegi, ki praktično pomenijo novogradnjo. Glede na razvoj kopaliških centrov v bližnji okolici, ki so se razvili na podlagi naravnih danosti (termalne vode), je bilo ocenjeno, da vlaganja v tovrstno dejavnost ne bodo prinesla ustrezne donosnosti,« so povedali v Talumu in dodali: »V Skupini Talum v aktualni poslovni strategiji nimamo predvidenega ponovnega oživljanja kopališke dejavnosti. Usmeritev strategije je doseganje višje dodane vrednosti z inovativnostjo in razvojnimi partnerstvi v naši osnovni dejavnosti, to je proizvodnji primarnega aluminija in zahtevnejših končnih izdelkov iz aluminija z višjo dodano vrednostjo.«

Načrti o hotelu padli v vodo

Kidričani so pred leti velikopotezno napovedovali, da bi na zemljiščih ob bazenu zgradili hotel, ki bi pretežno služil za športni turizem – za bivanje vrhunskih športnikov v času treningov in priprav. Idejo so sčasoma opustili. Danes so načrti usmerjeni v oblikovanje poslovno-stanovanjske cone s športno infrastrukturo. S podrobnim občinskim prostorskim načrtom predvidevajo celotno območje od novega parka spominov do občinske stavbe opredeliti za poslovno-stanovanjsko gradnjo. Nova stanovanjska soseska naj bi zrasla tudi na zemljiščih nekdanjega Revitala. Skupno gre za več kot 20 hektarjev zemljišč. Lastnik večine zemljišč je Talum, nekaj občina, pa tudi posamezni individualni lastniki.

Gradili bodo, če jih spomeničarji ne bodo ovirali

»Letos imamo v proračunu za arhitekturni natečaj, s katerim bi oblikovali ideje za bodočo gradnjo na navedenem območju, rezerviranih 100 tisoč evrov. Interes občine je, da se na teh zemljiščih začne nekaj dogajati; najslabše je, da se zaraščajo. Zaradi kulturno-varstvenega režima, ki velja v naselju Kidričevo, smo pri tipizaciji novega naselja in objektov precej omejeni. Stroka je že povedala, da objekti, ki bi se gradili, ne bi smeli biti višji od dvorca Sternthal, v katerem ima sedež občina. Takšna gradnja za investitorje verjetno ne bo zanimiva. V preteklosti se nam je zgodilo, da smo za gradnjo dveh stanovanjskih blokov imeli v hiši investitorja in izdelano projektno dokumentacijo, a kulturno-varstvena stroka gradnje v predvideni obliki ni dovolila, zato se ni začelo graditi. Na temo kulturno-varstvene zaščite bo zagotovo preteklo še veliko debat. Naš interes je, da se občina razvija, za to pa potrebujemo gospodarstvo in stanovanja. Polna usta so nas nizkoogljične družbe, te standarde pa lahko dosegamo tudi na način, da so stanovanja v bližini delovnih mest. V občini Kidričevo imamo zgrajeno vso komunalno infrastrukturo in čas je, da se začnemo ozirati še po čem drugem. Stanovanjska gradnja je zagotovo eden izmed ciljev, ki jih želimo v prihodnosti uresničiti. Povpraševanje po stanovanjih in nepremičninah je veliko, zato je treba temu slediti. Nova stanovanja preprosto potrebujemo, tudi Talumu je to v interesu. Pričakujemo, da nas zahteve kulturno-varstvene stroke pri tem ne bodo ovirale,« je poudaril župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/16805-kidricevo-koplaisce-nekoc-in-nikoli-vec in https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5d458ba019fe1/usoda-znana-vsej-sloveniji-bazen-nekoc-in-nikoli-vec


Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj

avgust 2, 2019

Kidričevo se je v minulih 60 letih, odkar je v kraju vrata odprla tovarna glinice in aluminija, danes Talum, razvijalo kot industrijsko območje. Tovarna je skozi desetletja dajala kruh več generacijam delavcev.

Po eni strani je zaposlovala in bila generator razvoja, po drugi strani pa je industrijska dejavnost terjala tudi ekološki davek. V zaledju tovarne sta se ustvarili dve odlagališči: rdečega blata in pepela. Obe odlagališči sta v neposredni bližini vasice Strnišče, kraja z okoli sto prebivalci. Žal pa je življenje v tem kraju vse prej kot idilično. Krajani že sedaj čutijo negativne vplive iz okolja, ki so posledica industrializacije. Na severnem delu vasi je železnica, na zahodnem odlagališče rdečega blata in na južnem odlagališče pepela. V prihodnje bo njihovo bivanjsko okolje še bolj obremenjeno, saj bo vzhodno od vasi tekla nova kidričevska obvoznica, ob kateri se bo širila industrijska cona Talum. Na drugi strani obvoznice in južno od Strnišča bo na dobrih 25 hektarjih zrasla še ena poslovna cona, za katero občina v sodelovanju z državo ta čas izvaja postopke za sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN). Cono bodo urejali na zemljiščih, kjer danes raste gozd. Krajani Strnišča so upravičeno zaskrbljeni, kako bosta nova cesta in širitev poslovnih dejavnosti vplivali na bivanje. Skrbijo jih hrup, onesnaženje zraka, tal … Območje je zaradi posledic intenzivne industrije že sedaj degradirano, ponekod tudi kontaminirano.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/16536-kidricevo-strnisce-obmocje-ze-degradirano-v-prihodnje-bo-se-bolj

Mojca Zemljarič


Incidenca raka na Dravskem Polju

april 12, 2019

Geografska analiza incidence raka na Dravskem polju s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih

Onkološki inštitut Ljubljana je v sklopu sektorja Epidemiologija in register raka RS izvedel raziskavo z naslovom Incidenca raka na Dravskem Polju: Geografska analiza incidence raka na Dravskem polju s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih.

Krajši povzetek ugotovitev raziskave najdete v dokumentu https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/Raziskava_ERR_Dravsko_polje_krajse_gradivo_za_javnost_april_2019_koncna.docx

Poročilo je v celoti dostopno na: https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/dokumenti/Rak_Dravsko-polje_2019.pdf (PDF)

Povzetek:

V zadnjih letih in desetletjih se število novih primerov zbolelih in umrlih za rakom, tako v Sloveniji kot v ostalih državah razvitega sveta, neprestano veča. Večina porasta je posledica staranja prebivalstva, del pa gre pripisati izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom. Med nevarnostnimi dejavniki imajo največjo vlogo dejavniki nezdravega življenjskega sloga (energetsko bogata hrana z malo vlakninami, sedeč življenjski slog, kajenje, alkohol idr.), povečano tveganja za nastanek raka pa je povezano tudi z izpostavljenostjo določenim snovem v delovnem ali bivalnem okolju.

Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju pa delujejo tudi industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi raka. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da prebivalci območja prekomerno zbolevajo za rakom, kar povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Albaugh TKI d.o.o. (prej Pinus TKI d.d.), Rače. V tovarni proizvajajo sredstva za zaščito rastlin, pri čemer je glavnina proizvodnje namenjena herbicidom; glavni proizvodni produkt je na osnovi učinkovine glifosat. V sklopu tovarne obratuje tudi sežigalnica odpadkov. Glifosat je snov, ki je po razvrstitvi Mednarodne agencije za raziskovanje raka Svetovne zdravstvene organizacije (IARC – International Agency for Research on Cancer) uvrščena v skupino 2A, to so snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih IARC uvršča na seznam rakotvornih snovi.

Z raziskavo smo želeli prikazati pogostost rakov na Dravskem polju, ugotoviti, ali se je tveganje zbolevanja za rakom v zadnjih tridesetih letih povečalo, prepoznati morebitna območja s povečanimi tveganji, ter priporočiti morebiti potrebne dodatne ukrepe ali nadaljnje raziskave. Pojav raka je izredno kompleksen proces na katerega vplivajo nevarnostni in zaščitni dejavniki preko celotnega življenja, večina rakov potrebuje za razvoj leta oziroma desetletja. Rezultati raziskave bremena raka tako odražajo celokupne nevarnostne in zaščitne vplive na prebivalstvo tega območja izpred desetletij. Raziskava je bila zastavljena kot geografska deskriptivna epidemiološka študija, kjer smo uporabili podatke Registra raka Republike Slovenije, ki v Sloveniji že od leta 1950 zbira podatke o vseh novo ugotovljenih primerih raka na območju Republike Slovenije.

Opazovali smo tako grobo incidenčno stopnjo, ki nam pove število novo zbolelih v posameznem letu na 100.000 prebivalcev, kot tudi starostno standardizirano incidenčno stopnjo, s katero smo prikazali kakšna bi bila groba incidenčna stopnja, če se starostna struktura populacije s časom oziroma geografsko lokacijo ne bi spreminjala. V študijo smo vključili podatke za 30–letno obdobje (1985–2014), ki smo jih razdelili v tri zaporedna desetletna obdobja: 1985–1994, 1995–2004 in 2005–2014, ter jih med seboj primerjali. Primerjali smo podatke na območju Podravske statistične regije v primerjavi s povprečjem Slovenije, podatke znotraj Podravske statistične regije smo razdelili po upravnih enotah in jih primerjali s povprečjem Podravske regije. Podatke na območju Dravskega polja, kjer smo izbranih 58 naselji zaradi majhnega števila prebivalcev združili v 40 območij opazovanja, smo primerjali s podatki Podravske regije. Iskali smo tudi pojav kopičenja posamezne vrste raka, ki bi govorilo v prid izpostavljenosti lokalnemu nevarnostnemu dejavniku. V analizo smo vključili najpogostejših pet vrst raka (rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak dojk in rak prostate) ter rake, ki jih nekatere vzročno druge pa verjetno, povezujemo z onesnaževali prisotni na Dravskem polju in sicer jetrni rak, ledvični rak, neHodgkinove limfome in levkemije.

Ugotavljamo, da se število novih primerov raka v Podravski regiji, kot tudi na Dravskem polju, z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet. Porast števila novih primerov raka je v večji meri posledica staranja prebivalstva.

Najpogostejše vrste raka v Podravski regiji so enake kot pri prebivalcih celotne Slovenije. Pet najpogostejših rakov tako v Podravski statistični regiji kot v Sloveniji zajame skupaj več kot polovico vseh rakov. V zadnjih dveh desetletnih obdobjih (1995–2004 in 2005–2014) je Podravska statistična regija pod slovenskim povprečjem za vse rake skupaj, razlike so statistično značilne. Za pljučnega raka je tveganje Podravske regije statistično značilno manjše v vseh treh opazovanih desetletnih obdobjih, v prvih dveh opazovanih obdobjih tudi za raka dojk, v zadnjem pa za raka prostate. Za nemelanomski kožni rak je tveganje v prvem obdobju večje od slovenskega povprečja v zadnjih dveh pa precej manjše. Tveganje jetrnega raka je v vseh obdobjih v Podravski statistični regiji nad slovenskim povprečjem, v drugem obdobju je razlika statistično značilna, v ostalih dveh ne. Za neHodgkinove limfome je tveganje v vseh treh opazovanih obdobjih v Podravski regiji statistično značilno manjše kot slovensko povprečje, podobno je tveganje manjše za levkemije (statistično značilno v prvih dveh obdobjih). V ostalih obdobjih in za ostale vrste raka se Podravska regija ne razlikuje statistično značilno od slovenskega povprečja.

Pri primerjavi med upravnimi enotami Podravske regije je UE Maribor tista, ki v vseh obdobjih kaže statistično značilno večje tveganje za vse rake skupaj, UE Ptuj pa v vseh treh obdobjih manjše tveganje. V UE Ormož je statistično značilno manjše tveganje v zadnjih dveh obdobjih. Pri primerjavi po posameznih vrstah raka UE Maribor v vseh treh obdobjih kaže večje tveganje raka dojk, v zadnjih dveh obdobjih tudi za pljučnega raka. UE Ormož pri raku dojk v zadnjih dveh obdobjih kaže manjše tveganje v primerjavi s povprečjem Podravske regije, ki je statistično značilno. Pri ostalih rakih ni statistično značilnih razlik.

V nobenem od 40. območji na Dravskem polju nismo opazili za nobeno izmed proučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobji kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika. Izjema je naselje Kidričevo, kjer smo ugotovili statistično značilno višje tveganje pljučnega raka kot v Podravski regiji v zadnjem opazovanem obdobju (2005–2014). Za območje naselja Rače, drugih naselji v občini Rače-Fram in okoliških naselji v nobenem od obdobji in za nobeno vrsto raka nismo ugotovili statistično značilno večjega tveganja katere koli vrste raka. Nekoliko nad povprečjem Podravske regije so bila v naselju Rače tveganja pljučnega raka, vendar pa presežki niso statistično značilni. V prihodnje priporočamo zmanjševanje poznanih nevarnostnih dejavnikov pljučnega raka kot so kajenje (aktivno in pasivno), izpostavljenost delcem PM10 ter drugim poklicnim in okoljskim nevarnostnim dejavnikom.

Naši zaključki poudarjajo, da kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju v raziskavi ne ugotavljamo presežkov tveganja raka. Ugotovitev ne izključuje negativnega vpliva teh istih nevarnostnih dejavnikov na druge zdravstvene izide. Z javnozdravstvenega vidika je priporočeno zmanjševanje izpostavljenosti vsem trenutno poznanim nevarnostnim dejavnikom, tako na nivoju posameznika (dejavniki življenjskega sloga), kot na nivoju družbe in okolja (poklicni in okoljski dejavniki). V prihodnje bi priporočali obdobno spremljanje tega ogroženega območja glede bremena raka, saj se negativni učinki lahko še ne izražajo zaradi dolge dobe, ki je potrebna za razvoj rakavih obolenj.

Vir: https://www.onko-i.si/onkoloski-institut/medijsko-sredisce/novice/novica/raziskava-incidenca-raka-na-dravskem-polju/