Urejajo vaški prostor

april 17, 2019

Krajani Župečje vasi v občini Kidričevo v središču kraja urejajo pokrit leseni prostor velikosti 40 m2. Zadnjo soboto v marcu so okrog objekta polagali tlakovce in posejali travo.

Župečja vas je edino naselje v občini Kidričevo, kjer nimajo gasilskega, pa tudi ne vaškega ali kulturnega doma. Ker so v minulih dveh letih imeli težavo najti prostor za izvedbo volitev, so se s pomočjo občine Kidričevo lotili gradnje lesenega objekta, ki bo služil kraju. V objektu bodo sejna soba, priročna kuhinja, sanitarije in pokrita terasa. Urejajo ga na vaški gmajni v bližini cerkve. Nakup materiala za gradnjo financira občina (okoli 25.000 evrov), za izvedbo del so poskrbeli krajani sami. Objekt so postavili v mesecu dni. Ta čas se gradnja bliža h koncu, predvidoma bo končana še v tem mesecu. Objekt so v prvi vrsti zgradili zato, da bo v njem volišče.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/15209-zupecja-vas-urejajo-vaski-prostor

Mojca Zemljarič

Advertisements

18. žegnanje konj

maj 20, 2015

Župečja vas, 2015

Posnetek žegnanja konj iz dne 26.4.2015, Župečja vas

Produkcija: Ravno polje TV

Vir: http://www.kidricevo.si/


17. žegnanje konj v Župečji vasi

avgust 21, 2014

Vir: http://www.kidricevo.si


Po komasacijah težave s poljskimi potmi

julij 23, 2014

Na območju občine Kidričevo so izvedli komasacije na 1700 hektarjih kmetijskih zemljišč, zdaj preglavice z (ne)urejenimi poljskimi potmi

“Glejte, tisti na občini, ki načrtujejo gradnjo poljskih poti na komasacijskem območju Dravskega polja na območju katastrskih občin Pleterje, Župečja vas in Lovrenc, najverjetneje sploh niso šli na teren, saj bi sicer tudi sami videli, kje in kako je te ceste, ki vodijo naše kmetovalce do njihovih polj, treba urediti. Tako pa se zdaj dogaja, da se sicer po uspešno izvedenih komasacijah do svojih njiv vozimo po popolnoma neurejenih poteh. Z avtomobili po teh z visoko travo zaraščenih cestah, ki že ob prvem dežju postanejo popolnoma neprevozne, blatne, sploh ni mogoče. Je pa treba vedeti, da kmetje ne gremo na njive vedno le s traktorji, občasno je treba tja iti zgolj pogledat, kako posajeno raste, a z avtomobili preprosto ne gre, peš ali s kolesi je predaleč,” je povedal Franc Planinšek, predsednik odbora za kmetijstvo v občini Kidričevo. S svojim nestrinjanjem s predlaganimi agromelioracijami na območju Dravsko polje III je razburil občinsko vodstvo, sam pa je prepričan, da bi lahko ureditev poljskih poti na območju izvedenih komasacij bolje načrtovali in za njihovo izvedbo dobili tudi več državnega in evropskega denarja.

“Še danes ne morem razumeti, kako smo pred leti spustili iz rok več kot 100.000 evrov, ki smo jih že dobili za ureditev prvega dela poljskih poti, zdaj bomo ob 30.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev sklada za razvoj podeželja, čeprav sem prepričan, da bi lahko odgovornim v državi in Evropi z umnim načrtovanjem dokazali, da vse te ceste na komasacijskem območju potrebujemo. Z zapiranjem nekaterih železniških prehodov dobiva namreč kar nekaj poljskih poti pomembnejšo vlogo. Res je, da je nekaj teh na 1700 hektarjev velikem območju komasacij dobro urejenih, v glavnem pa gre za slabo urejene in vzdrževane poljske poti, mnoge od teh po opravljeni zložbi zemljišč še sploh niso bile urejene, za vsaj minimalno prevoznost teh pa skrbimo kar lastniki zemljišč sami,” razlaga Planinšek in dodaja, da je nekaj cest na območju komasacijskih območjih Dravsko polje I in Dravsko polje II vendarle urejenih, kot je treba, so dovolj široke tudi za večje kmetijske stroje in primerno gramozirane. “Moti me, ker našega odbora ne kličejo na skupne sestanke, mi nimamo možnosti sodelovati pri snovanju občinskih projektov, ki so vezani na kmetijstvo, zato pa potem nastajajo nejasnosti,” omenja eden večjih kmetovalcev v občini Kidričevo.

»Komasacija Dravsko polje III je bila izvedena na 575 hektarjih, obe prejšnji komasaciji pa obsegata skupaj dobrih 1100 hektarjev, na tem območju so poljske poti že urejene. Agromelioracija Dravsko polje III je bila razdeljena na dve fazi, zdajšnja druga faza zajema agromelioracijska dela in poljske poti, ki jih na prvo fazo nismo mogli prijaviti, ker občina še ni bila lastnica poljskih poti. Odločba o novi razdelitvi je bila izdana šele v marcu letos, iz projekta pa so bila izvzeta ze­mljišča, ki niso upravičena do sofi­nanciranja. To so zemljišča z območja obvoznice in kategorizirane poljske ceste. Skupna dolžina poljskih poti, ki smo jih uredili v prvi fazi, je skoraj devet kilometrov, pred nami je še ure­janje skoraj štirih kilometrov poljskih poti,« razlaga Damjan Napast, direktor občinske uprave Kidričevo, in dodaja, da so si s člani občinskega odbora na kmetijstvo že lani, ko so se začele pri­prave za pridobivanje soglasij, ogleda­li teren in popisali ceste, ki so potrebe obnove, in da nesoglasij zato pač niso pričakovali.

Kmalu urejene vse poljske ceste

“Za nami je ureditev poljskih poti na komasacijskem območju Dravskega polja I in II. Skupna vrednost te investicije je bila dobrih 170.000 evrov, večino investicijskega denarja smo prejeli iz državnih oziroma evropskih skladov, kot občina smo prispevali zgolj 30.000 evrov, kar je bilo dovolj za plačilo davka na dodano vrednost. Ureditev dostopnih poti na komasacijskem območju Dravsko polje III naj bi stala 103.000 evrov, vendar smo zdaj, po pregledu projekta ministrstva za kmetijstvo in okolje, projekt nekoliko zmanjšali in izvzeli ureditev nekaterih poljskih poti, tudi tisto ob načrtovani obvozni cesti skozi Kidričevo. Vrednost načrtovanih del je tako 73.000 evrov, a bomo s tem denarjem uredili vse ceste, ki jih naši kmetje potrebujejo za dostop do svojih polj,” razlaga Mojca Meško s kidričevske občine in dodaja, da pred leti niso iz rok spustili 100.000 evrov, pač pa je izbrani izvajalec del vse načrtovano opravil za manj denarja.

Objavljeno v Večeru, v sredo, 23.7.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201407236046070


16. Žegnanje konj v Župečji vasi

maj 13, 2013

15. žegnanje konjev v Župečji vasi

maj 18, 2012

22.4.2012

Vir: http://vimeo.com/kidricevo


S koncesijami, poudarjajo v Kidričevem, je vse čisto

december 14, 2011

Sprejeti odloki, na podlagi katerih je občina Kidričevo sklenila koncesijski pogodbi za oskrbo s pitno vodo

V večini občin na širšem ptujskem območju svetniki te dni potrjujejo programe oskrbe s pitno vodo in običajno izvedo, da bo Komunalno podjetje Ptuj, ki mu je trinajst tukajšnjih občin pred dobrim mesecem podelilo koncesijo, v skladu s sprejetimi obveznostmi tudi v prihodnje skrbelo za oskrbo s pitno vodo, ne more pa zagotavljati pričakovano hitre obnove vodovodnega sistema, saj za to nima finančnih virov, vendar pa je posodobitev vodovodnega omrežja dogovorjena in se bo v prihodnjih letih tudi nadaljevala. Med svetniki občine Kidričevo, ki so razvojni program ptujskega komunalnega podjetja ocenili za dobrega, je zavrelo, ker so nekateri med njimi prepričani, da je občina pri podelitvi te in še posebej koncesije sosednji bistriški komunali ravnala “na svojo roko”. Tretjino prebivalcev občine Kidričevo se namreč že od nekdaj oskrbuje z vodo iz bistriškega vodovodnega sistema, ker je ta ljudem bližji, kar se ponavlja tudi na področju ravnanja z odpadki, saj so naselja v soseščini Pragerskega vključena v tamkajšnji sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.

“Mi smo v prekršku,” je bil sredi razprave o oskrbi z vodo prepričan svetnik Anton Habjanič, LDS, ki kar ni hotel razumeti, zakaj je del naselij vezanih na vodovodni sistem Komunale Slovenska Bistrica, a mu župan Anton Leskovar kar ni vedel javno odgovoriti na zastavljena vprašanja, pač pa je na njegova vprašanja odgovarjal s povabilom, naj se oglasi pri njem, pa mu bo vse razložil. Po dalj časa trajajoči razpravi, v kateri je svetnik Milan Fideršek, SDS, spomnil, da je ptujsko komunalno podjetje kmetom, ki obdelujejo zemljo na varovanih vodovarstvenih območjih, izplačalo zahtevano odškodnino, bistriška komunala pa tega še ni storila, so svetniki naposled dobili vsaj nekaj odgovorov na svoja vprašanja. Tako jim je Jožica Dobaj iz Komunale Slovenska Bistrica pojasnila, da bi sprejeto državno uredbo zagotovo spoštovali in odškodnine tudi plačali, če bi le imeli finančni vir za kaj takega. Svetnike je tudi spomnila, da sodelovanje med občinama Slovenska Bistrica in Kidričevo na področju vodooskrbe ni novo, pač pa temelji na sodelovanju iz preteklosti, in še, da je občina Kidričevo pred časom postala solastnica tega bistriškega podjetja, kar tudi pomeni, da se lahko v tem primeru odločijo za neposredno podelitev koncesije, kar je občina Kidričevo tudi storila in zaradi tega nikakor ni v prekršku. Ali je tako občinsko ravnanje všeč ptujski komunali, je zanimalo svetnika Habjaniča, izvedel pa je, kot mu je pojasnil Marjan Gregorinčič iz Komunalnega podjetja Ptuj, da bi ti sicer rade volje z vodo oskrbovali tudi tisti del občine Kidričevo, ki se zdaj z vodo napaja iz Slovenske Bistrice, a da se lahko občina odloča po svoji presoji. “Zaradi preklopa na bistriški sistem imamo res nekaj težav, zmanjšano je delovanje črpališča v Župečji vasi, a kakih večjih nevšečnosti nimamo, res pa je, da bi želeli z vodo oskrbovati tudi tiste dele kidričevske občine, ki so zdaj priklopljeni na sosednji vodooskrbni sistem,” je svetnikom razlagal Gregorinčič in potrdil županu Leskovarju, ki je svetnike spomnil, da so vodovodni sistemi v lasti občin in morajo te tudi zagotavljati razvoj, ter poudaril, da je manj kot 900 tisoč evrov, kolikor zberejo na račun omrežnine v celotnem vodooskrbnem sistemu, odločno premalo za takojšnje širše zastavljene investicije.

Kako je potekala podelitev koncesije v primeru oskrbe s pitno vodo, je svetnikom pojasnil Egon Repnik, ki je tudi za naš časnik razložil: “Pripravo razpisne dokumentacije in vodenje postopka skupne podelitve koncesije za oskrbo s pitno vodo je za trinajst občin s širšega ptujskega območja ob sodelovanju družbe Lex Localis iz Maribora usklajevala posebna 13-članska strokovna komisija, v kateri je imela vsaka občina enega predstavnika. Po objavi javnega razpisa in razpisne dokumentacije je v postopku konkurenčnega dialoga omenjena strokovna komisija najprej opravila pregled in oceno prispele ponudbe z ugotavljanjem izpolnjevanja razpisnih pogojev s strani edinega ponudnika. V drugi fazi je komisija opravila konkurenčni dialog z edinim ponudnikom, in sicer Komunalnim podjetjem Ptuj, d.d., ter o svojem delu konec letošnjega maja pripravila končno poročilo. Na osnovi tega poročila je občinska uprava junija letos izdala upravno odločbo, ki je v začetku avgusta postala pravnomočna. S tem je bil izbor koncesionarja končan in v začetku letošnjega novembra je bila s Komunalnim podjetjem Ptuj podpisana tudi koncesijska pogodba o oskrbi s pitno vodo.” V primeru sodelovanja s Komunalo Slovenska Bistrica Repnik poudarja, da je občina Kidričevo solastnica tega podjetja, občinski svetniki pa so na svojih preteklih sejah sprejeli potrebne odloke, ki so vodili v ta nakup in tudi kasnejšo podelitev neposredne koncesije. “Nikakršnih nedovoljenih iger in dogovarjanj, kot to želijo prikazati nekateri, ni v ozadju našega sodelovanja s Komunalo Slovenska Bistrica,” poudarjata tako kidričevski župan Leskovar kot njegov pravni svetovalec Repnik.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v sredo, 14.12.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011121405722440