Po postavitvi toplotnih črpalk seje marsikateremu sosedu življenje spremenilo na slabše, izpostavljeni so stalnemu donenju in hrupu, ki je najbolj moteč ponoči, ko krati spanec. Zakonodaja je ohlapna, civilne tožbe drage in dolgotrajne. In kaj pravijo pri ministrstvu za okolje?
Pri ogrevanju doma se vse več ljudi odloča za toplotne črpalke. Te predstavljajo uporabniku in okolju prijazen sistem, ki je tudi stroškovno ugodnejši. A je pri njihovem nameščanju potrebna previdnost, saj lahko zunanje enote povzročijo čezmeren hrup in vibracije.
Zakonodaja s tega področja je precej ohlapna, ko gre za uporabo omenjenih črpalk pri fizičnih osebah, zato ropot in zoprno donenje najedata živce in zdravje marsikaterih sosedov, ki so na neki način nemočni. Najboljša pot do rešitve je konstruktiven pogovor obeh vpletenih strani, a vedno ne obrodi želenih sadov. Izpostavljamo dva primera naših bralcev, prvi je iz Slovenj Gradca, drugi iz okolice Velenja – oba si že več let neuspešno prizadevata za, kot poudarjata, pravico do zdravega življenjskega okolja. In še zdaleč nista osamljena.
Kupili bi si mir
Pred približno tremi leti je sosed postavil toplotno črpalko zrak/voda za svojo hišo. Od spalnih in bivalnih prostorov naše bralke iz Slovenj Gradca je oddaljena le nekaj metrov. Od takrat so hrup, vibracije in tresljaji, ki jih povzročata kompresor in ventilator, njihovi vsakodnevni spremljevalci. “Podnevi smo se na nezaželeni zvok nekako, privadili, ponoči, ko vse utihne in je drugih zvokov manj, pa postane nevzdržno in nam krati nočni počitek. V hiši je, kot da bi donelo,” razlaga bralka. Težavo so poskušali rešiti po mirni poti, a sosed ni bil pripravljen na kompromis, zato so se odločili za civilno tožbo. Čezmerni hrup namreč spada na področje sosedskega prava. “Predlagali smo mu že tudi, da bi mu kupili novo toplotno črpalko (kronoterm ali vrtino zemlja-zemlja). Dobesedno smo bili pripravljeni plačati mir, pa nas je zavrnil. Ne vemo več, kaj naj storimo, vsi smo že izčrpani zaradi pomanjkanja spanja, težave imam s pritiskom, glavoboli, srce mi bije hitreje,” opiše svoje zdravstveno stanje.
In drugi primer iz okolice Velenja. “Mi smo kot izbrisani. Dokler se ti to ne zgodi, si ne moreš predstavljati, da lahko tvoj dom čez noč postane pekel,” začne zgodbo bralka (njeno ime in priimek prav tako hranimo v uredništvu). Njena kalvarija se je začela novembra 2011, ko je sosed pod njihovo družinsko hišo postavil toplotno črpalko. “Stoji deset metrov od hiše in je vir konstantnega ponavljajočega se hrupa in donenja (nizke frekvence). Gre za črpalko nižjega cenovnega razreda, ki je zelo glasna. To je dobesedno stroj, ki nam ne pusti spati. Spor smo najprej poskušali rešiti po mirni poti, a soseda ni zanimalo, da je za nas hrup moteč. Zato smo leta 2012 sprožili tožbo na sodišču. Pet let je trajalo, da je bila izdana prva sodba, ki pa je bila sosedu v korist. Nanjo se nismo pritožili, čeprav so bile v nekaterih izvedeniških mnenjih napake, saj smo se v postopku finančno izčrpali,” razlaga bralka, ki edino rešitev iz situacije vidi v selitvi. A tu nastopi problem, saj je njihova nepremičnina manj vredna, poleg tega je selitev povezana z velikimi stroški. In kaj zdaj? “Nad našo državo sem zelo razočarana. Vsi imamo težave z zdravjem. Zakaj je sosed ni postavili pod svojo spalnico, če je tako neškodljiva? Kdaj bo država končno zaščitila državljane, ki živimo v vplivnem območju črpalk?” se sprašuje sogovornica, ki ljudi poziva, naj se povežejo v civilno iniciativo, “da skupno nastopimo proti ministrstvu za okolje, da ta končno sprejme ustrezne pravilnike oziroma oblikuje strokovne podlage za področje hrupa.” Pri tem se lahko zgledujejo po Nemčiji, kjer so pogoji oziroma normativi glede hrupa natančno določeni. “Pri nas pa za to ni ne politične ne strokovne volje. Lastnik zemljišča lahko toplotno črpalko postavi dobesedno, kjer želi, in mu nihče nič ne more,” je ogorčena bralka. Da so tovrstne naprave moteče za sosede, je razbrati tudi iz enega od letošnjih poročil s celjske policijske uprave, kjer so zapisali, da je neznani storilec na območju Slovenj Gradca poškodoval zunanji del toplotne črpalke.
Ni predpisov, ki bi omogočali ukrepanje
Kako je to področje urejeno v Sloveniji, smo vprašali odgovorne pri ministrstvu za okolje in prostor. Pojasnjujejo, da obratovanje toplotnih črpalk, ki so v uporabi pri fizičnih osebah oziroma v gospodinjstvih, ni normirano. Proizvodnja in trg toplotnih črpalk, ki so namenjene uporabi pri fizičnih osebah, sta regulirana z zakonodajo na področju proizvodov. Varovanje okolja je vključeno v celoten postopek ugotavljanja njihove skladnosti. “V primeru motečega hrupa toplotne črpalke v lasti fizične osebe s področja okolja ni predpisov, ki bi omogočali ukrepanje. Ker imajo toplotne črpalke na voljo vrsto ukrepov za zmanjševanje hrupa (temeljenje, gumijasti čepi pri stiku s temelji, protihrupno ohišje), ki jo proizvajalci na željo kupca dostavijo, navadno predlagamo pogovor z lastnikom moteče toplotne črpalke. V skrajnem primeru obstaja možnost tožbe. Čezmeren hrup spada na področje sosedskega prava, kjer stvarnopravni zakonik določa, da se lastniki nepremičnin ne smejo medsebojno vznemirjati. V okviru urejanja lokalnih zadev lahko tudi občina v občinskem odloku določi omejitve urneščanja tovrstni naprav, nekatere so to že uredile,” pojasnjujejo pri okoljskem ministrstvu. Denimo Mestna občina Slovenj Gradec je v dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta (OPN) vnesla določilo, da morajo biti zunanje enote toplotnih črpalk nameščene na neizpostavljenih mestih ali fasadah, oddaljene od sosedskih parcel vsaj štiri metre, hrup pa mora biti usmerjen stran od bivalnih prostorov sosedov. Prizadevajo si, da bi bile spremembe in dopolnitve OPN na seji mestnega sveta sprejete še pred koncem letošnjega leta.
Hrup toplotnih črpalk nekateri povezujejo tudi z nizkofrekvenčnim zvokom, ki ga tovrstne črpalke oddajajo, na človekovo zdravje pa naj bi imel škodljiv učinek. “Z normiranjem nizkofrekvenčnega hrupa se na ministrstvu doslej še nismo poglobljeno ukvarjali, ta tudi ni normiran v Evropski uniji. Iz strokovne literature na področju hrupa smo seznanjeni, da je obratovanje toplotnih črpalk lahko vir nizkofrekvenčnega hrupa. Kljub temu celo Svetovna zdravstvena organizacija v svojih najnovejših smernicah o okoljskem hrupu o tem ne daje nobenih priporočil,” odgovarjajo na ministrstvu, ki na tem področju trenutno tudi ne načrtujejo nobenih aktivnosti.
Težko dokazati, da je prehrupna
Da bo tisti, ki ga hrup sosedove toplotne črpalke moti, težko dokazal, da je ta prehrupna, opozarjajo tudi nekateri strokovnjaki. “Obstajajo objektivni kriteriji, to je raven zvoka, ki je merljiva, in tudi tam ni vse dorečeno, in subjektivni kriteriji, kjer gre za človekovo percepcijo dojemanja zvoka in je odvisna od posameznika, njegovega psihofizičnega stanja, časa, kdaj se zvok pojavi …” razlaga izredni profesor dr. Nikola Holeček.
Rešitev problema vidim v tem, da ministrstvo za okolje strokovnjakom s področja akustike prepusti, da oblikujejo smernice, kako in kje na zemljišču naj se toplotne črpalke inštalirajo, da bodo povzročale čim manj motenj pri sosedu. Dober zgled je Nemčija, ki je vzpostavila sistem t. i. kalkulatorja hrupa toplotnih črpalk, ki omogoča oceno emisije hrupa po njeni montaži.
“Najbolj ključna pri postavitvi toplotnih črpalk – ki morajo biti kvalitetne – sta namreč mesto in način montaže. Treba je upoštevati, kje se montira, na čem stoji (manj priporočljiva so odbojna tla – npr. beton), koliko je oddaljena od odbojnih površin lastnikove hiše, pomembno je tudi, ali je zadosti odmaknjena od sosedove meje in kam je usmerjena. Prav tako ni priporočljivo, da stoji pod garažnim nadstreškom, ki je pri novejših hišah po navadi iz odbojnih površin,” je pojasnil Holeček. Kot še pove, je dolgotrajna izpostavljenost hrupu vzrok mnogih bolezni. Pojavijo se lahko visok krvni tlak, sladkorna bolezen, psihofizične motnje ipd.
Da je hrup nenavadna zadeva, meritve včasih pokažejo drugače kot občutek, pristavi neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič.
In nadaljuje, da je s hrupom izrazito povezan nocebo, zlobni dvojček placebo učinka, ki povzroči negativen biološki odziv na njegov vpliv. Da je vse več pripomb zaradi hrupa teh naprav, je razumljivo, saj njihovo število narašča. Vendar dvomi, da so vse pripombe utemeljene, saj v prodaji ne bi smelo biti toplotnih črpalk, ki presegajo dovoljene vrednosti hrupa. “Podatek o hrupu toplotne črpalke mora biti naveden na energijski nalepki naprave. V spodnjem levem kotu je podatek o hrupnosti zunanje in notranje enote toplotne črpalke. Vendar podatki običajno navajajo hrup toplotne črpalke pri nominalni in ne maksimalni moči. Poleg tega imata lahko dve različni napravi identično zvočno moč, a popolnoma različno karakteristiko hrupa. Hrup ene je lahko sprejemljiv, medtem ko je zvok druge moteč ali neprijeten. Zato je priporočljivo, da končni uporabnik pred nakupom preveri hrup naprave pri delovanju,” opozarja Valenčič. V naseljih, kjer bi glasne toplotne črpalke lahko motile sosesko, priporoča izbiro tišje naprave. Praviloma so toplotne črpalke on-off tišje od inverterskih toplotnih črpalk. Nadaljuje, da se hrup prenaša na dva načina, po zraku in po konstrukciji. Vsaka vrsta hrupa se drugače preprečuje. Vsekakor ne priporoča postavitve zunanje enote toplotne črpalke v bližino spalnih prostorov (lastnih ali sosedovih), v ozek medprostor med stavbami ali v notranji vogal, na trdo in odmevno podlago, preblizu sosedovi stavbi … Tudi Valenčič pritrdi, da je zakonodaja na področju zaščite pred hrupom ne le ohlapna, temveč meni, da je tudi neustavna.
Država potemtakem na tem področju ni odigrala svoje vloge, saj nima sistemske ureditve in je v kratkem tudi ne načrtuje. Prizadetim (pre)ostane le, da še naprej pišejo prijave na razne inšpekcije, ki največkrat odpišejo, da za tovrstne zadeve niso pristojne, se pogovarjajo s sosedi glede iskanja skupne rešitve – če jim seveda želijo prisluhniti, ali vlagajo zasebne tožbe, kar pa je povezano s precejšnjimi stroški. Žal jim vse našteto ne pomaga do boljšega spanca.
Jasmina Detela, Večer
Vir: https://www.vecer.com/slovenija/hrup-sosedove-topotne-crpalke-jim-najeda-zdravje-10294790
Objavil/a sterntal 
Zvezdna dolina 