Odgovori na vprašanja in pobude, podane na 26. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo

maj 22, 2018

Gospod Slavko Krajnc predlagal je, da se cesta od Serdinška do Piška v Lovrencu gramozira in cestišče uredi, če se v letošnjem letu ne bo asfaltirala.

Odgovor: V letošnjem letu ni predvidenega sredstev za urejanje omenjenega odseka.

Gospa Milana Strmška zanimajo  poljske ceste in sanacija s strani Elektra.

Odgovor: Z Elesom je bil sklenjen sporazum o odškodnini in ko bomo prejeli sredstva bomo pristopili k sanaciji poljskih cest.

Gospod Milan Strmšek je opozoril na štiri prekope po kanalizaciji v Šikolah, katere bi bilo potrebno obnoviti.

Odgovor: V planu je ureditev prekopov v okviru rednega vzdrževanje cest.

Gospod Milan Fideršek je vprašal, glede na to, da smo pred kratkim sprejeli odlok o ureditvi stavb in sankcij, da se v Cirkovcah  pri Napastu na tak način nekaj uredit, saj objekt propada in kazi sam center Cirkovc.

Odgovor: S 1.6. bo začel veljat nov zakon na podlagi katerega bo možno sprožit postopek za urejanje zapuščenih zemljišč.

Gospa Ivanka Korez, je v imenu odboru za varstvo okolja in požarno varnost povedala, da so se na odboru že večkrat pogovarjali o potokih, kateri se bodo sedaj sanirali. Večkrat pa tudi o potoku, ki priteče iz Gaja v Šikole, kjer so spuščali kanalizacijo. Vedno je bilo rečeno, da se počaka, dokler ne bo kanalizacija urejena, potem pa bi se to saniralo. Sprašuje, če je možno kakršna koli sanacija in očiščenje tega potoka.

Odgovor: Potok je v planu sanacije v sklopu izgradnje razbremenilnika Framskega potoka v Stražgonjci. Trenutno se na ministrstvu pripravlja DIIP za omenjen poseg.

Druga stvar je, da potekajo določene delavnice glede turizma. Apelirala je, da če želimo privabiti turiste, moramo imeti objekte in jih po potrebi tudi obnoviti ali sanirati. Prosi, če je možno kaj narediti, saj se muzej podeželja v Starošincah poseda in bi ga bilo potrebno sanirati v tej smeri, da se bi posedanje preprečilo.

Odgovor: Trenutno iščemo tehnične rešitve, s katerimi bi razumnih finančnih okvirih uspeli sanirat in preprečit nadaljnjo posedanje objekta.

Gospod Marjan Petek je imel pripombo glede parkiranja v Kidričevem na zelenicah. Kako se lahko to prepreči.

Odgovor: Večina zelenic v Kidričevem niso javne površine in inšpekcija nima pristojnosti.

Vir: http://www.kidricevo.si

Advertisements

23 let iskanja pravice

maj 16, 2018

V oddaji TV Slovenija, Tednik, so objavili zgodbo o boju s sodnimi mlini nekdanjih delavcev Čevljarstva Kidričevo, ki že 23 let poskušajo dokazati, da je bil stečaj podjetja leta 1995 nezakonit in da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja. Vložili so več kot 1500 ovadb in tožb, a vse so bile neuspešne. Zdaj pa se je vendarle nekaj premaknilo; Inštitut za primerjalno pravo Pravne fakultete v Ljubljani je potrdil, da imajo nekdanji delavci prav.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tednik/174539001


Klepet v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo

maj 11, 2018

V petek, 20. aprila 2018, smo člani Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo v društvenih prostorih pripravili dogodek z naslovom Klepet v knjižnici. Ker društvo letos praznuje 70-letnico delovanja, si člani prizadevamo obuditi in zabeležiti že marsikatere pozabljene spomine na kulturno dogajanje v našem kraju. Kot je uvodoma že povedala predsednica društva ga. Majda Klemenčič Vodušek, se žal v uvodnih 50 letih delovanja društva ni vodil arhiv dogajanja, zato bi bila potrebna temeljita raziskovalna ali diplomska naloga, ki jo prepuščamo še našim zanamcem. S povabljenimi gosti smo v snemanem pogovoru poskušali razjasniti in obuditi dragocene spomine, uskladiti datume in osebnosti, ki so zaznamovale delovanje DPD Svobode Kidričevo. Posnete podatke bomo uporabili v priložnostni publikaciji ob praznovanju naših 70 let.

Že v zborniku 60 let DPD Svoboda Kidričevo, ki je izšel ob 60. jubileju, sta v intervjuju obujala spomine na njuno udejstvovanje in delovanje društva, častna člana društva, g. Franc Vreže in g. Anton Banko. V zborniku je tudi kratek zgodovinski oris delovanja društva v prvih petdesetih letih, predstavljene pa so sekcije društva zadnjih 10 let.

In kaj so nam v klepetu zanimivega povedali naši gostje, člani in kulturni zanesenjaki:

Čeprav Rajko Topolovec v svoji knjigi z naslovom Kidričevo, kraj prišlekov, navaja, da je bilo proletarsko Kidričevo  že od samega začetka kulturno naselje in da je že leta 1947 bilo  ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško društvo Strnišče, ki se je leta 1952 preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Svoboda, so se zbrani strinjali, da podatek leto 1947 verjetno ne drži. Tudi sekcija pevski zbor je v raziskovanju ob petdesetletnici v svojem zborniku navedli letnico ustanovitve leto 1948, kot nam je predstavil g. Boris Urbančič član MPZ Talum Kidričevo. Iz ekonomskih razlogov sta sekciji godba na pihala v letu 1962 in moški pevski zbor v letu 1979 prešli iz okrilja DPD Svobode pod takratno Tovarno aluminija in glinice (TGA). Godbeniki in pevci so bili aktivni na vsaki proslavi, izvedli pa so veliko domačih in tujih gostovanj. V arhivu društva smo našli zahvale, priznanja, spomine, diplome pevskega zbora, katere smo tudi priložnostno razstavili v knjižnici.

Najdlje sežejo spomini g. Maksa Jabločnika, ki se spomni, da je prišel v Kidričevo leta 1949 in da je takrat kulturno in športno društvo spadalo pod sindikat takratne TGA. Spominja se dramske skupine, delovanja g. Černeta, g.Vrežeta, g. Lipuša,  sam pa je bil aktiven kot pevec moškega in mešanega pevskega zbora, kasneje pa je bil kratek čas tudi podpredsednik in predsednik društva. V svojem pripovedovanju se mu je najbolj vtisnil v spomin koncert v Pragi.

Branko Tonejc se med leti 1953 do 1960 spominja delovanja godbe na pihala – pleh muzike, majskih budnic med bloki, pevskega zbora, ki je bil redno na proslavah in veliko koncertov. Spominja se delovanja dramske sekcije, veliko so nastopali doma in gostovali v okolici. Sam je sodeloval tudi v dramski sekciji. V njegovem času je bila zelo aktivna lutkovna sekcija, ki je bila v kletnem prostoru prvega bloka. Dejavnosti so se odvijale najprej v zgradbah okrog gradu (šola, knjižnica), kasneje se knjižnica preseli v prizidek samskega bloka, nato v prostor v prvem nadstropju stare občinske zgradbe. Ostale sekcije so imele svoje prostore za delovanje in druženje po kleteh v blokih. Spomni se tudi delovanja fotokluba, ki pa ni bil pod okriljem društva, uspešno so igrali tudi šah. Društveno delovanje in posamezniki, predvsem prosvetni delavci, so s podmladki delovali v šoli. Iz delovanja in druženja otroških pevskih zborov in folklornih skupin (Pionirski festivali) so nastali zametki za kasnejše območne revije. V dvorani, današnjih upravnih prostorih Revitala, je bil velik oder na katerem so se zvrstili številni dogodki, proslave in nedeljske filmske matineje, ki so jih organizirali dramska, lutkovna in kino sekcija.

O knjižnični dejavnosti se je obudila spomine tudi ga. Mira Jevšovar, ki je v svojem dijaškem času nadomeščala in pomagala ga. Katici Stupan. Vodili so se kartončki in spiski knjig. Ker še v šoli knjižnica ni delovala, so izposojo vršili šolarji, ki so za izposojo tako kot zamudnino morali plačati. Knjižnica je bila vedno dobro obiskana.

O folklorni skupini je spregovoril g. Martin Ozmec in poudaril, da so za svoje nastope  pridobili gorenjsko narodno nošo, veliko so nastopali in leta 1969, ob otvoritvi Hidroelektrarne Zlatoličje so sprejeli takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Najbolj uspešni so bili v času vodenja ga. Marije Visenjak.

Pavla Gombač se spominja prvega občnega zbora Svobode Kidričevo in pravi, da je bila kino dvorana nabito polna. Tudi prva proslava v dvorani, v času, ko je začela tovarna delovati, je bila polna, Svoboda pa je bila pokrovitelj programa. Kljub spominom ali nespominu, se ji zdi zanimiv pojav, da so ljudje z vseh koncev sveta prihajali sem. Čeprav so bile velika večina delavske družine, so čutili potrebo in željo, se kulturno-umetniško udejstvovati in se družiti. Ta potreba človeka je tako elementarna, da ljudje želijo videti kaj lepega, dobrega, zabavnega, smešnega; saj takrat televizije še ni bilo. Spominja se, da je tudi Svoboda imela kasneje prvo televizijo, v samski blok so jo hodili gledat. Takrat je bilo v novem kraju, kot je Kidričevo, ki je nastajalo med in po vojni, vse v nekem pričakovanju, da bo boljše, da bo lepše, da bomo nekaj ustvarili. Če bi danes nastajal ta kraj, bi nastajal drugačen kraj, saj bi bile drugačne potrebe. Pozdravlja zanesenjaštvo društvenih članov, ki se trudijo ohraniti knjižnico in bralno kulturo. Vse kar pa je bilo, pa je seme nekje le pustilo, ker tako gre v ljudeh, pa četudi greš v druge kraje se tega spominjaš in to pripoveduješ naprej. Tako nastane tisto največje izročilo – ljudsko blago, ki je nevidno, ima pa svoje korenine, svoje temelje. Kidričevo ohranja duh kraja in duh časa ohranja Kidričevo. To je neprimerljivo, kako svet hiti in živi, ampak kulturno umetniško življenje se še vedno goji, čestitke tistim, ki ga še držijo, in verjetno ne bo nikoli umrlo. Ker potreba po lepem najbrž v človeku nikoli ne umre.

O potrebi društvenega kulturnega življenja, ohranjanju ljubiteljske kulture, o modelu, ki bi ga morali širiti iz svoje prakse slovenski kulturni zanesenjaki v svetu, je spregovorila tudi ga. Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj in urednica zbornika ob letošnji 60-letnici delovanja zveze, v katerem najdemo pregled podatkov delovanja društev na širšem ptujskem področju. Poudarila je,  da so v preteklosti  Družbeno-politične organizacije vedno spodbujale kulturno-umetniško dogajanje in druženje, danes pa jo skrbi, da žal tega ni več.

Ga. Majda Klemenčič Vodušek je spregovorila tudi o izvoru, ustanovnem kongresu Delavsko-prosvetnega društva Svoboda v Trbovljah iz leta 1953, o pomenu imena Svoboda in ohranjanju tega imena. Naše DPD Svoboda je bilo prvo v našem okraju.

Gostje so ob koncu poudarili pomen  ustnega izročila, obujanja spominov in zapisov le-teh. Da se vodijo arhivi, posnetki, zapisi o življenju nekoč in danes za naše zanamce.

Če se vam v domačih arhivih skrivajo fotografije, zapisi, listine, če bi radi z nami delili spomine o kulturnem življenju v Kidričevem preteklega stoletja ali se aktivno vključili v sekcije našega društva, se v času ponedeljkovih uradnih ur oglasite v naših društvenih prostorih, v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo (v pritličju stare občinske zgradbe), kjer bomo z vami z veseljem poklepetali, sodelovali in soustvarjali.

Po posnetku povzela: Aleksandra Vidovič

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/drustva/klepet-v-knjiznici-dpd-svoboda-kidricevo.html


Kako nas osvobajata Cerar in Leskovar

maj 4, 2018

Na obletnico nacističnega napada na Jugoslavijo, 6. aprila letos, je dal župan Kidričevega Anton Leskovar (SDS) z dekretom odstraniti spomenik enemu od osrednjih figur slovenskega osvobodilnega gibanja in osvobodilne fronte Borisu Kidriču, po katerem je kraj poimenovan. Simbolična, revizionistična, ideološka, v mnogočem nelegitimna, predvsem pa ikonoklastična poteza lokalnega samovoljneža, ki se ne ozira na skupno narodovo preteklost, čeravno ne vsem enako zveličavno. Pravzaprav si je Leskovar privoščil prvovrstno politično in ideološko provokacijo na predvečer državnega praznika ob dnevu boja proti okupatorju. Ravno na dan nacističnega napada na Jugoslavijo je Kidrič sklical ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Lokalni veljak iz bazena Janševih demokratov se kot številni evropski politiki na skrajno desnih robovih političnega spektra zelo dobro zaveda, da vrednote antifašizma še nikoli niso bile tako šibke, kot so danes. In fašistične vrednote, kar smo videli v begunski krizi na naših tleh, še nikoli od konca druge svetovne vojne niso bile tako močne, kot so danes.

Od predsednika vlade Mira Cerarja, ki je bil slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu boja proti okupatorju z visoko humanitarno-politično donečim sloganom “Uporni človek je človek upanja”, bi pričakovali, da bo Leskovarjevo škodljivo potezo obsodil in se od nje ravno v imenu upornega in civiliziranega slovenskega človeka ogradil. Daleč od tega. Do vedno bolj barbarskega odnosa, ki ga država in politika goji do narodove kulturne dediščine, še posebej pa so zaradi političnih in vandalskih razlogov na udaru po državi precej gosto posejani spomeniki iz obdobja narodnoosvobodilne vojne, ni zavzel nobenega stališča. Sicer pa je tudi molk izrazito politično stališče.

Za razliko od podpredsednika SMC Milana Brgleza, esemcejevskega ideološkega kontrapandana, ki je v svojih slavnostnih govorih ob tem prazniku znal primerno politično reflektirati zapuščino in današnje sporočilo dneva upora, se je Cerar zatekel v svoj svet navidez neideološkega govoričenja novih obrazov, ki so v slovensko politiko prišli brez barve, vonja in okusa ter zavedanja teže in pomena zgodovine, ki je v dobrem in tudi slabem definirala slovenski narod. Osvobodilne fronte se je Cerar v govoru zgolj bežno dotaknil. Načrtno sredinsko predvolilno se je izognil vsem ideološkim pastem ob tej zgodovinsko občutljivi temi. Cerar je imel v mislih volilni račun, zato se je v prvi vrsti odločil, da se poskusi politično opredeliti na vrednostno-ideološkem minskem polju, ki se ga je do zdaj pragmatično izogibal.

Govoru ne more, zato tudi ni, ničesar očitati celotna slovenska desnica z Janezom Janšo na čelu. Slovensko osamosvojitev je Cerar postavil za brezmadežno nulto točko uporniške slovenske zgodovine: “Krona slovenske misli in zavračanja tuje nadvlade je nedvomno enotni izid plebiscita leta 1990, na katerem smo sprejeli odločitev o prihodnosti. In svojo vizijo obranili v osamosvojitveni vojni.” Narodnoosvobodilno borbo Cerar kvečjemu omeni kot zgodovinsko fusnoto.

V drugi polovici govora se je premier s tekočimi posli, kamor je uvrstil tudi nocojšnji slavnostni govor, sprostil in natrosil nekaj predvolilnih in ezoteričnih misli. Spregovoril je med drugim tudi o krožnem gospodarstvu in inovativnosti, domačine pa je vljudno opomnil na tujo neposredno investicijo, ki se jim obeta. “Trdno sem prepričan, da nove investicije Yaskave v Kočevju odpirajo možnosti, ki niso zgolj tehnološke, ampak se bo skozi razvoj robotike zgodil tudi razmislek o prihodnjih pogojih dela – in delovnega človeka.” Kaj ima z vprašanjem upora, ki je bistvo zgodovinske eksistence slovenskega naroda, tuja neposredna investicija, ki jo je Cerarjeva vlada subvencionirala? Verjamemo, da si je tokratni slavnostni govor z elementi predvolilnega EPP-ja Cerar spisal sam, saj iskreno pooseblja njegova štiri leta vladavine, ki naj bi bila neideološka, v prizadevanjih za napredek, reforme in delovna mesta.

A kjer nekdo trdi, da je neideološki, ga ideologija najtrdneje drži v pesti. “Slovenija niti v eni od zgodovinskih prelomnic ni izdala temeljnih interesov ne naroda ne človeštva – in to ravno zato, ker je znala oboje misliti skupaj: mislila je sebe in svet, ne pa ‘sebe kontra svetu’.” Kakšno prvovrstno sprenevedanje! Ob prvi zgodovinski prelomnici, ki jo je Cerar doživel v svoji vladavini, begunski krizi, je vlada mislila sebe kontra svetu. Na mejo je postavila rezilno žico, beguncem sistematično omejevala azilne pravice in delala vse, da begunski val čim prej prevali za Karavanke. Orbanistični ukrep je tudi nevarno pospešil širjenje sovražnega govora po državi. Cerar je v Kočevju jasno demonstriral, da je kot politik z novim obrazom sicer bolj po razmišljanju kot po retoriki bližje Janši, kot si je marsikateri volivec ali politični analitik želel predstavljati. Za ideologijo novih obrazov se skrivajo huda ideološka razočaranja. In enaka maskirna ideološka bomba lahko v rokah volivcev eksplodira tudi na letošnjih volitvah. Če kaj, se je v politiki vedno treba jasno zavedati, da je njen temeljni mehanizem ideologija. V politično razvitejših nacijah, za razliko od Slovenije, ideološki boji niso kontraproduktivni.

Uroš Esih

Vir: https://www.vecer.com/kako-nas-osvobajata-cerar-in-leskovar-6461741


Prijave v letni program dela Ustanove V objemu skupnosti Kidričevo

maj 4, 2018

Spoštovani predstavniki nevladnih organizacij na območju občine Kidričevo!

Kot ste že seznanjeni, od leta 2014 na ravni naše občine deluje skupnostna ustanova V objemu skupnosti, katere poslanstvo in vizija je:

– ustvarjanje skupnosti, ki ji je mar za vsakega posameznika
– ustvarjanje ustreznega finančnega in strokovnega okolja za izboljšanje kvalitete življenja ranljivim skupinam prebivalstva občine Kidričevo (osebe s posebnimi potrebami, osebe s težavami v duševnem zdravju, socialno ogrožene družine in posamezniki)
– zbiranje, razdeljevanje in usmerjanje finančnih sredstev iz javnih in zasebnih virov, namenjenih:

  1. a) sofinanciranju različnih programov strokovnih obravnav, aktivnosti in storitev, ki jih ponujajo in izvajajo lokalne nevladne organizacije (NVO) in druge lokalne neprofitne organizacije
  2. b) individualni pomoči posameznikom

Pričeli smo s pripravo letnega programa dela vsebin, namenjenih naslednjim ciljnim skupinam:

  1. A) ranljivim otrokom in mladostnikom
  2. B) ranljivim družinam
  3. C) ranljivim starejšim

Prijazno vas vabimo, da se vključite v delovanje ustanove in pripravite program za navedene ranljive ciljne skupine ter ga izvedete do konca koledarskega leta 2018. Sredstva za pokrivanje stroškov izvedbe programa bodo krita iz ustanove.

ROK ZA PRIJAVO VAŠEGA PROGRAMA: Izpolnite priložen obrazec (v priponki) in ga pošljite na oba e-naslova: metka@nakonju.si in brigita.acimovic@talum.si najkasneje do 7.5.2018.

Sestanek strokovnega sveta Ustanove v objemu skupnosti bo 8.5.2018. Pregledali bomo prispele prijave, pripravili letni program dela in vas obvestili o nadaljnjem postopku.

V želji, da bi se odzvali v čim večjem številu, vas lep pozdravljamo!

Strokovni svet ustanove: Alenka Brumen, Metka Demšar Goljevšček, Malčka Kokol, Ivanka Korez, Pavla Veler

Prilogi:
https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/kidricevo/111569_pozivzaoddajopredlogaprograma.pdf
https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/kidricevo/111569_prijavaprograma-obrazec.docx

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo


Štrucl pisal računskemu sodišču, ministrstvu in NO

maj 4, 2018

Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo je Računsko sodišče zaprosil za mnenje o uvedbi lokalne valute oz. vrednostnega bona sternthal. Prepričan je, da je tovrstna praksa občine Kidričevo in njenega podjetja Vzdrževanje in gradnje nezakonita.

Računsko sodišče se do navedb, ki jih je prejelo v obravnavo, ni natančno opredelilo. So pa podali osebno strokovno mnenje, ki jih ne zavezuje pri izvajanju revizij. „Javno finančni predpisi občinam ne dajejo pravne podlage za uvajanje lokalnih valut, prav tako uvajanja lastnih plačilnih sredstev ni mogoče uvrstiti med naloge iz 21. člena Zakona o lokalni samoupravi. Občine v ta namen ne morejo prevzemati obveznosti v breme proračuna, prav tako za opravljanje takšnih dejanj ne morejo pooblaščati drugih pravnih subjektov. Zakon o uvedbi evra določa, da so v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo bankovci in kovanci, ki se imenujejo evro, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da druga plačilna sredstva v Sloveniji niso zakonita,“ je med drugim v odgovoru navedel vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo Aleksej Šinigoj.

Iz ministrstva za finance so Gibanju ZA Kidričevo odgovorili, da nimajo pristojnosti posegati v avtonomijo lokalne samouprave kot tudi ne v odpravo aktov v zvezi z izdajanjem lokalne občinske valute.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/10469-kidricevo-strucl-pisal-racunskemu-sodiscu-ministrstvu-in-no


Čistilna akcija v občini Kidričevo

maj 4, 2018

V soboto, 7. aprila 2018, je potekala tradicionalna čistilna akcija v občini Kidričevo. Najprej se želimo zahvaliti vsem, ki ste se vabilu na čistilno akcijo odzvali in prispevali nekaj svojega prostega časa, da bo naše okolje lepše.

Koordinator čistilne akcije je bil Odbor za varstvo okolja in požarno varnost občine Kidričevo, organizacijo v posameznih vaseh pa so prevzeli krajevni odbori. Čistili smo predvsem pohodne poti, obronke gozdov, obcestne jarke, obrežje reke Polskave … Zbrane odpadke smo ločevali. Med njimi je bilo največ mešanih odpadkov in plastike.

Ugotavljamo, da motivacija za čiščenje med občani počasi upada in se število udeležencev vsako leto zmanjšuje.

Letos se je čistilne akcije udeležilo okrog 140 prostovoljcev, kar je manj kot lani. Najštevilčnejši skupini sta bili skupina ribičev Ribiškega društva Kidričevo in LD Kidričevo in Cirkovce, ki so čistili predvsem predele svojega udejstvovanja. Vsako leto želimo k akciji pritegniti društva v naši občini, a žal se našemu vabilu najbolj množično odzovejo le obe lovski družini in prostovoljna gasilska društva. Letos sta se sobotni akciji priključili tudi obe osnovni šoli, Kidričevo s skupino učencev in Cirkovce z vsemi učenci.

V preteklosti smo večkrat poudarili, da se krajani Kidričevega akciji ne odzovejo. Na naše poročanje se je odzvalo Društvo upokojencev Kidričevo, ki nam je sporočilo, da se njihovi člani vsako leto priključijo akciji. Zahvaljujemo se jim za njihov prispevek k čistejšemu centru občine in pozivamo tudi mlajše krajane, da se jim priključijo.

Zbrane odpadke so prostovoljci iz posameznih vasi odpeljali v Zbirni center Kidričevo. Skupaj smo zbrali približno 15 m3 odpadkov.

Po končani akciji smo vse udeležence akcije pogostili s prigrizkom in pijačo, ki sta ga pripravili Lovski družini Cirkovce in Kidričevo.

Namen tradicionalne čistilne akcije pa ni samo enkrat na leto očistiti občino, ampak želimo s tem promovirati ključna sporočila akcije:

– najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane;
– kupujmo pametno in premišljeno, da ustvarimo čim manj odpadkov;
– pomembno je preprečevati nastajanje odpadkov in ostale odpadke ločeno zbrati doma;
– vsak odpadek je lahko surovina, če je ločeno zbran, z ločevanjem gradimo zelena delovna mesta in prihranimo naravne vire;
– čista okolica je naša pravica in dolžnost;
– čuvajmo naravo, saj jo bomo še dolgo potrebovali.

Smo del svojega okolja in s prevzemom odgovornosti lahko pomembno prispevamo k sooblikovanju le-tega. Vsak od nas je odgovoren za okolje, v katerem živimo.

Ivanka Korez

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo