Nogometni klub NK Aluminij Kidričevo

december 10, 2018

Zgodovinski oris nogometne igre v Kidričevem od nastanka 1950 do 2010

Diplomsko delo Gregorja Dončeca o nogometnem klubu Aluminij, ki je leta 2016 preraslo v lepo oblikovano monografijo.

“Poglavitni namen diplomskega dela je bilo proučiti in opisati delovanje NK Aluminij iz Kidričevega od nastanka pa vse do leta 2010. Prav zaradi dejstva, da o NK Aluminij v strnjeni obliki ni ničesar napisanega, me je pritegnilo k pisanju te diplomske naloge. V prvem delu naloge sem opisal zgodovino Kidričevega in organiziranost športa v Sloveniji takoj po drugi svetovni vojni. Vse to z namenom, da bi lažje razumeli zapletene začetke NK Aluminij. V drugem delu diplomske naloge sem pisal o ustanovitvi NK Aluminij in orisal njegovo delovanje, vzpon in padce v različnih tekmovalnih sistemih in ligah, v političnih in gospodarskih razmerah ter delovanje med vojno za samostojnost Slovenije. Največ podatkov sem pridobil s pomočjo Branka Dončeca in Alojza Vinklerja. Slednji je bil dolgoletni igralec in član kluba in ima ogromno slikovnega materiala ter mnogo dragocenih podatkov o dogajanju v klubu. Te podatke pa sem nadgradil z razgovori s še živečimi igralci in člani kluba, s članki iz lokalnih časopisov in iz strokovne literature. V tretjem delu sem opisal, kako je klub deloval v različnih prostorskih, organizacijskih, materialnih in finančnih pogojih, kako je reševal problematiko okrog kadrov, saj se je zamenjalo veliko igralcev, trenerjev in odbornikov. V zaključku pa sem zapisal še perspektive kluba, ki so zelo pomembne, ker bodo v prihodnje krojile usodo kluba.”

Diplomska naloga (PDF)
https://www.fsp.uni-lj.si/cobiss/diplome/Diploma22050540DoncecGregor.pdf

Monografija (PDF)
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT/6c27aed6-65d3-4720-9124-aa5a9a2eb3fe/PDF

Napotilo:
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBDZNFLT

Advertisements

Konstrukcija resničnosti – Kidričevo

december 10, 2018

Dokument o ustvarjanju enega od mogočih svetov  

Na spletni strani hrvaškega fizika Antonia Šiberja, najdemo podrobno in bogato vizualno predstavitev zgodovine in sodobnosti Kidričevega, ki je nastala tekom njegovega obiska kraja marca leta 2017.

Kot zapiše avtor, se spletna stran »Konstrukcije stvarnosti« ukvarja s prostorom na meji med znanostjo, percepcijo in ilustracijo.

Povezavi:
http://www.antoniosiber.org/kidricevo.html
http://www.antoniosiber.org/kidricevo_2.html


Odvoz odpadnih gum je (pre)počasen, menijo domačini

december 10, 2018

V gramoznico sredi Dravskega polja je podjetje iz Majšperka v preteklosti pripeljalo blizu 44 tisoč ton odpadnih gum. Z napovedano sanacijo potem ni bilo nič, zato se je odstranjevanja gum lotila država.

Slovenija je Evropsko komisijo obvestila o tem, da je izvedla za letos načrtovana odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju. Izvajalec izvršbe, ki ga je z javnim razpisom v začetku tega leta izbral Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP), je dela zaključil konec oktobra, potem ko je v predelavo odpeljal dobrih osem tisoč ton izrabljenih gum. To je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno za odvoz in oddajo v predelavo v tem letu. Tako je bilo do sedaj iz jame odstranjenih že dobrih 38 tisoč ton izrabljenih gum.

Sanacija je v rokah države

Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je v gramoznico sredi Dravskega polja pred desetletjem odložilo več tisoč ton izrabljenih avtomobilskih gum z namenom, da jih predela, a se to ni nikoli zgodilo. Leta 2012 je bilo namreč razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za prede­lavo izrabljenih avtomobilskih gum. IRSOP je podjetju odredil odstranitev teh gum. “Od podjetja Albin Promotion, d.o.o., je pristojni inšpektorat zahteval, da iz gramozne jame odstrani vse izrabljene gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu odpadkov, oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov,” sporočajo z ministrstva za okolje in prostor.

Dodajajo, da Albin Promotion, d.o.o., svojih obveznosti ni izvršil, zato je IRSOP pred petimi leti začel izvršbo po drugi osebi. “Z nekaj javnimi razpisi je izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranili z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili malo več kot dva tisoč ton izrabljenih gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28 tisoč ton, preostalih osem tisoč ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec izvršbe odstranil letos. Ker naj bi bilo na tem območju okoli 44 tisoč ton odpadnih gum, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje gum in dokončno sanacijo gramoznice ter o uresničevanju zastavljenih ciljev redno poročala Evropski komisiji,” napovedujejo v okoljskem ministrstvu.

Gramoznice spreminjajo v zelene oaze

Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Mi smo seveda veseli, da sanacija te gramoznice, polne odpadnih gum, v Lovrencu na Dravskem polju poteka, vendar menimo, da bi lahko šlo tudi hitreje. Odvoz vodita država in pristojni inšpektorat, tako da kot občina nismo vključeni v sanacijo. Smo pa upali, da bodo gume odstranili do napovedanih ureditvenih del na potoku Polskava, ki naj bi kmalu stekla, saj bi lahko tisto zemljo iz potoka v tem primeru prepeljali v to gramoznico in tako poskrbeli za dokončno ureditev in ozelenitev območja gramoznice, ki leži na občinski zemlji. Ker je zdaj v gramoznici po nekaterih podatkih še kakih šest tisoč ton gum, letos pa so jih odpeljali osem tisoč ton, se zdi, da bi lahko bila sanacija končana že v prihodnjem letu, kar bi nas zelo razveselilo.”

Leskovar še dodaja, da si v občini prizadevajo nekoč ekološko obremenjene gramoznice, po vzoru iz tujine, preurediti v zelene oaze. V preteklosti so eno od gramoznic že sanirali in uredili v tako imenovano učilnico na prostem, tista v Pleterju pa postaja rekreacijsko-turistični center Kidričevega z okolico. “Zdaj, ko v Kidričevem že dlje časa deluje zbirni center, kamor lahko naši ljudje pripeljejo vse odpadke s svojih dvorišč, je popolnoma nerazumljivo obremenjevanje narave z nevestnim odlaganjem,” sklene kidričevski župan.

Krajani ocenjujejo in sprašujejo

Slavko Krajnc, domačin iz Lovrenca na Dravskem polju: “Na našem območju je bilo v preteklosti več gramoznic, iz katerih so ljudje odvažali gramoz, obenem pa v jame vozili odpadke. Občina se je odločila za prepotrebno sanacijo teh in vsaj dva primera sanacije kažeta, da je to mogoče. Verjamem, da bo čez leta tudi ta naša gramoznica ozelenjena, je pa res, da se nam domačinom zdi, da odvoz odpadnih gum poteka prepočasi. Tudi ne vemo, kakšna bo dokončna ureditev te gramoznice. Jo bodo zapolnili z zemljo? Vsekakor bom tudi kot občinski svetnik v imenu svojih sokrajanov občinsko vodstvo povprašal, kaj bo sledilo odvozu in kaj bomo naredili s to jamo, ko v njej več ne bo gum. Prepričan pa sem, da bi domačini najraje videli, da bi območje ozelenili.”

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/odvoz-odpadnih-gum-je-pre-pocasen-menijo-domacini-6625981

Iz gramozne jame podjetja Albin Promotion odstranili 38 tisoč ton gum

Inšpektorat za okolje najel različne izvajalce

Inšpektorat za okolje in prostor je prek izbranih izvajalcev do zdaj iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija.

Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame. Na razpisu izbrani izvajalec izvršbe, ki ga je inšpektorat izbral na začetku letošnjega leta, je dela končal konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako do zdaj odstranili že 38.211 ton odpadnih gum.

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum, je inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum.

Podjetje Albin Promotion ni izpeljalo sanacije

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Odpadnih gum še več, kot so predvidevali

Skupaj je država do zdaj za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promotion. Vendar do zdaj veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do zdaj uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načrtujejo v letu 2020.

L. L.

Vir: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/iz-gramozne-jame-podjetja-albin-promotion-odstranili-38-tisoc-ton-gum/474221


Medved kidričevski svetnik

december 10, 2018

Na enem od volišč, v Stražgojnci, je prišlo do napake pri vpisu glasov. Občinska volilna komisija se je odločila za ponovno štetje glasovnic in ugotovila, da je Anton Medved upravičeno vložil ugovor.

V 17-članskem občinskem svetu občine Kidričevo bo prihodnja štiri leta Anton Medved, SLS, iz Stražgonjce, je na današnji konstitutivni seji sveta odločilo šestnajst svetnikov in tako sledilo ugotovitvam občinske volilne komisije, da je imenovani svetnik tisti, ki mu z 58 prejetimi glasovi volivcev pripada svetniško mesto. Kot smo že poročali, se je izkazalo, da so na volišču v Stražgonjci, kjer je volilnemu odboru predsedovala članica SLS, 35 preferenčnih glasov narobe pripisali kandidatki Nini Jakolič, prav tako članici SLS, v občinski svet pa se je tako po prvih zbranih rezultatih lokalnih volitev uvrstil njihov strankarski kolega Jožef Smolinger z 49 glasovi volivcev. Medved je napako opazil, ko je videl oba zapisnika volilnega odbora in je na enem omenjenih 35 glasov zapisanih ob njegovem imenu, na drugem pa ob imenu kandidatke, ki je bila zapisana takoj za njim. S svojo ugotovitvijo je Medved seznanil občinsko volilno komisijo v Kidričevem, a ker je ugovor posredoval prepozno, so zdaj o njegovem mandatu odločali na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta.

Dan pred prvo sejo občinskega sveta v novi sestavi se je na izredni seji sestala tudi občinska volilna komisija, ki ji predseduje Natalija Horvat Medved, in člani so ugotovili, da je prišlo do napake v enem od zapisnikov. Odločili so se za ponovno štetje glasovnic in ugotovili, da je dovolj glasov za izvolitev v občinski svet prejel Anton Medved. “Ker iz obstoječih zapisnikov nismo mogli vedeti, kateri je pravilen, smo se odločili za ponovno štetje glasovnic, temu je prisostvoval tudi predstavnik liste SLS. In ugotovili smo, da je resnično prišlo do napake,” pravi Horvat Medvedova, ki je obenem občinsko vodstvo in svetnike pozvala, naj na prihodnjih volitvah skrbno premislijo, koga bodo imenovali v volilne odbore, saj so jih letos sestavili z veliko težavo, obenem pa predlagala, da naj izkoristijo možnost spremljanja volitev. Občino Kidričevo že tretji mandat vodi župan Anton Leskovar, SDS. Ta stranka ima v občinskem svetu tudi največ svetnikov, kar sedem, štiri svetnike ima SLS, tri NSi, dva SD in enega Desus. V občinskem svetu je osem novih svetnikov, šest je žensk.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/medved-v-kidricevski-svetnik-6624922


Napaka volilnega odbora je Medveda skoraj prikrajšala za svetniški stolček

december 10, 2018

Volilna komisija na volišču v Stražgonjci je na dan volitev naredila napako pri zapisniku. Namesto da bi 35 preferenčnih glasov pripisala kandidatu Antonu Medvedu, je te glasove pripisala Nini Jakolič, ki je bila naslednja na listi SLS. To je za Medveda pomenilo, da se v občinski svet ne uvrsti. Kandidat je podal pritožbo na volilno komisijo, vendar je ni oddal v predvidenih rokih, zato so usodo njegovega mandata reševali na prvi, ustanovni seji.

Precej običajna in velikokrat ponovljena praksa volilnih odborov je bila na volišču v Stražgonjci tokrat opravljena površno. Ko so se na volilno nedeljo ob 19. uri vrata volišča zaprla, je tričlanska komisija preštela glasove in pripravila zapisnik v dveh izvodih. Pri tem se je zgodila napaka, in sicer je predsednica na enem od zapisnikov 35 preferenčnih glasov pripisala Antonu Medvedu, na drugem zapisniku pa kandidatki Nini Jakolič. Oba sta kandidirala na listi SLS. Medved je bil na listi na 8. mestu, Jakoličeva pa na 9. mestu. Ker sta bila zapisana drug pod drugim, je predsednica volilnega odbora spregledala črto in glasove zapisala prenizko. Volilni odbor je volilni komisiji predal napačen zapisnik, in sicer tistega s preferenčnimi glasovi za Jakoličevo, glasovnice pa zapečatil. Na spletnem portalu Državne volilne komisije so zato objavili seznam novih svetnikov, na katerem ni bilo Antona Medveda. Namesto njega se je nanj uvrstil Jožef Smolinger.

Ker je Medved vedel, da je preferenčne glasove dobil, saj je šlo za volišče v njegovi vasi, se je pritožil na volilno komisijo, vendar prepozno, zato je komisija pritožbo zavrnila.

Več v Štajerskem Tedniku

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13509-kidricevo-napaka-volilnega-odbora-je-medveda-skoraj-prikrajsala-za-svetniski-stolcek


Miha Mazzini: Kakšno gospodarstvo potrebuje Slovenija?

december 3, 2018

V kolumni, ki jo piše za Siol, je znani slovenski pisatelj in publicist Miha Mazzini, v kritiki nekaterih odzivov s strani določenih interesnih skupin slovenskih gospodarstvenikov, izpostavil in analiziral primer enega glasnejših, direktorja podjetja Boxmark Leather iz Kidričevega, Marjana Trobiša.     

Kronologija

Leto se je začelo z gnusno propagando Gospodarske zbornice o večini državljanov kot mrtvem in nekoristnem tovoru. Sledil je poskus blokirati povišanje pomoči socialno ogroženim, češ, da bo zmanjkalo denarja za asfalt (kolumna Med asfaltom in usmiljenjem). Tretji je bil spet udar Gospodarske zbornice pod vodstvom Sonje Šmuc, češ, da pogovor o povišanju davka na dobiček pomeni kriminalizacijo gospodarstvenikov. Sledil je Goran Novković, izvršni direktor SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, ki je zahteval spoštovanje podjetnikov kar vsevprek, brez izjem, ne glede na to, kaj počnejo, le da pripadajo cehu. Nakar se je znova aktivirala Sonja Šmuc in tiste, ki bi jih doletelo povišanje minimalne plače, poimenovala za “bogate reveže” in se po krutosti zapisala v nečastno zgodovino naroda.

Grožnje in pritiski

Pred nekaj dnevi smo lahko brali, da je revija Ona zaradi pritiskov oglaševalcev morala umakniti kolumno o Sonji Šmuc (vir).

Očitno gre za resno bitko, če del gospodarstva uporablja propagandno vojno, lobiranja, finančne pritiske, da o plazu zmerljivih e-pisem ne govorim.

A ta bitka, na svojem dnu, dolgoročno, ni bitka proti minimalni plači in socialni podpori, za nekaj več gre.

Poglejmo.

Nova akcija

Po diskreditirani Sonji Šmuc je na plan priplaval nov adut. Oglasil se je Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), direktor podjetja Boxmark Leather, da bi povišanje minimalnih plač povzročilo “enormne dvige stroškov dela v podjetjih”, “onemogočajo poslovanje in zagotavljanje delovnih mest”.

Naslov članka pove veliko: “Delodajalci tožijo nad višjo minimalno plačo. Najmanj plačani pa zaslužijo le 350 evrov bruto” (vir).

Izvedeli smo, da je torej sedanja struktura še slabša, kot smo si mislili: plača je lahko tudi le 350 bruto (!!!), ostalo pa delodajalci nakrpajo z dodatki in tudi podporo države.

Če bi torej najslabše plačane zares spravili vsaj na zagotovljenega minimalca, bi revni delavci na svoj kruh dali še salamo in sir, smučali pa vsekakor ne bodo.

Zvezdni uspeh …

Poguglajmo o gospodu Trobišu in podjetju, ki ga vodi. Časopis Finance ga daje za zgled v rubriki izvozniki (članek je iz leta 2016): “Proizvajalec usnjenih sedežnih prevlek Boxmark Leather iz Kidričevega, ki je minulo leto sklenil s 150 milijoni evrov prihodkov, letos računa na rast med petimi in osmimi odstotki, pravi direktor Marjan Trobiš. Trobiš je hkrati tudi član uprave v švicarski družbi Unicut, stoodstotni lastnici Boxmark Lea­therja, ki v svojih podjetjih v Ameriki in Evropi skupaj zaposluje približno sedem tisoč ljudi. Od tega v Sloveniji nekaj več kot 2.300” (vir).

… s pomočjo države …

Podjetje seveda dobiva državne subvencije. Sam tedanji predsednik vlade Borut Pahor je obljubil: “Vlada bo pomagala še naprej in si prizadevala, da bo delo dobilo še več delavk. Prevent [ki ga je na noge postavljal Boxmark] je zgodba o uspehu.” In ga je ministrica morala celo ustavljati v navdušenju, češ, da bo “treba paziti na mejo do 40 odstotkov državne pomoči” (vir).

Pahorjeva zgodba o uspehu ni trajala dolgo (članek iz leta 2017): “Boxmark Leather zapira proizvodnjo na Koroškem: Kam lahko gredo delavke” (vir).

… in realnostjo na dnu

Nadaljnje brskanje po spletu prinese na površje tudi članke, ki na drug način pojasnijo Trobiševo trditev, da je “vodilo našega podjetja, nič ni nemogoče, vse je mogoče” (vir).

Poglejmo, kako: “švicarsko podjetje Boxmark iz Kidričevega pri Ptuju – gradi svoj uspeh tudi na nezakonitem ravnanju z zaposlenimi” (vir).

Marjan Trobiš je opravil razgovor s približno 370 zaposlenimi, večinoma ženskami. Izbral jih je glede na bolniške odsotnosti. Neka ženska se je opravičevala, da je večkrat odsotna zaradi nege sina z multiplo sklerozo. Trobiš pa: “Delavke je postavljal pred nesprejemljivo odločitev: ali otrok in družina ali služba, so izpovedovale na sodišču ženske in njihove priče.”

Trobišu se je njegovo zasliševanje zdelo normalno, saj “največja konkurenca so Kitajci in posel lahko hitro pade v vodo.”

Boxmark deluje tudi na Hrvaškem in poglejmo, kako je tam: ne pustijo jih na stranišče, ne dovolijo jim piti (seveda, saj bodo potem na stranišču!), zmerjajo jih itd., saj je “norma važnejša od človeka” (vir).

Napravite mi to deželo končno Kitajsko

Ustavite se, sprostite napeta ramena, vdihnite, izdihnite. Ponovimo delovni moto gospoda Trobiša, predsednika Združenja delodajalcev Slovenije, zapisan poenostavljeno, a točno: “tekmujemo s Kitajci“.

Če tekmujemo s Kitajci, smo se uvrstili med tretji svet, torej delovna sila mora biti poceni. Če pri najnižji plači 350 evrov bruto zvišamo socialno pomoč za 34 evrov, se pa res “nikomur ne bo več ljubilo delati”, kot so medije in splet polnile propagandne akcije.

Obstajata dve rešitvi problema:

  1. s kitajsko vlado dosežemo dogovor in oboji hkrati zvišamo minimalno plačo,
  2. nehamo tekmovati s Kitajsko.

Slovensko gospodarstvo

V vsej tej propagandno-lobistično-grozilni vojni gre torej za vprašanje, s kom hoče slovensko gospodarstvo tekmovati. Če je to res Kitajska in je naš adut le slabo plačana delovna sila, potem pač mora temeljiti na trpljenju in izkoriščanju, ni druge.

Pogrešam pa javno debato o smeri našega razvoja. V vsaki kolumni na to temo sprašujem preostale dele gospodarstva, zakaj se ne oglasijo? Je to, da delo dobi podjetje, ki ponudi cenejšo delovno silo od kitajske, res naš maksimum? Delavca plačate 350 evrov bruto in se hvalite, da ste bili že rojeni s podjetniško žilico?

Ponovno opozarjam na strahotno potapljanje: začeli smo s tem, da bomo nova Švica, potem smo lovili nemško-francoski vlak, na prejšnjih volitvah bi bili nova Madžarska in zdaj smo že pri Kitajski.

Izračun

Pri vseh ekonomistih, kar jih imamo v državi, še nisem videl izračuna o sami uspešnosti vlaganja državnega denarja po metodi socialnega miru – češ, naj nekaj delajo in dobijo nekaj fičnikov, mi pa se hvalimo z zaposlenostjo, pa bo mandat minil in bo že nekako.

Tuje podjetje tako dobi subvencijo v zemljišču in denarju, dodatno subvencijo, da koga zaposli, nazadnje pa se glavna bitka vodi o tem, da bo podjetje propadlo, če bodo najslabše plačani dobili več od 350 evrov bruto.

Mar ni bolje te nesrečnike kar takoj dati na socialno podporo?

Resno vprašam.

S kom naj torej tekmujemo?

Vprašanje, v katero smer gre slovensko gospodarstvo in katere panoge moramo podpirati, ostaja zadušeno in neodgovorjeno. Po medijski vojni sodeč, se je slovensko gospodarstvo odločilo za kitajsko, polkolonialno smer.

Mar se res vsi strinjamo s tem?

Ravno čas, ko ni krize, bi moral biti čas resnega pogovora in dolgoročnih vizij. Pa ne o tem, da lahko nekdo pride v Slovenijo, dobi subvencije, izcedi naravo in delavce, pa odnese denar v tujino. Takih je povsod in vedno dovolj.

Vprašanje našega gospodarstva je seveda vprašanje prihodnosti: samostojna ali polkolonialna država? Kitajska je dovolj velika in modra, da se poskuša izkopati iz sedanjega stanja, mi bi pa še rinili vanj.

Verjetno je vsaj delno vzrok za odsotnost debate tudi v ministru Počivalšku, katerega značilnost – poleg prostaškosti -, je žalostno dejstvo, da so razne Magne skrajen domet njegovega duhovnega in intelektualnega obzorja.

Dodajmo gospodarstvenike, ki jih je že socializem izučil, da je najbolje biti tiho in neopazen, pa nam ostane le še pot v polkolonializem.

Kar se bo krepko poznalo ob naslednji krizi, sploh pa dolgoročno. Na srečo ne pri naših vnukih, ker se bodo po šolanju izselili, kar postaja nova normala.

Veliki inkvizitor

Njega dni so izpraševalci trli človeška telesa zaradi vere, potem ideologije, zdaj pa zaradi dobička.

Zaslišujejo jih, kako pogosto so šle na stranišče in ali se niso mogoče med sedenjem za strojem kaj pretegovale.

Pa zakaj so morale izostati z dela, če so šle na umetno oploditev ali pa dati injekcijo zdravil na smrt bolnemu otroku.

Tak je duh časa, da ne občutijo sramu zaradi svojih dejanj. Še bahajo se s svojo učinkovitostjo, tako kot so se njega dni drugi veliki inkvizitorji.

Seveda za zagovarjanje svojih interesov najemajo ženske, recimo Sonjo Šmuc, da jim ne bi kdo očital pristranskosti.

Če bi jaz moral opraviti 370 tovrstnih razgovorov, bi se tako zagnusil samemu sebi, da se nikoli več ne bi mogel oprati.

Očitno res nisem rojen za uspešnega podjetnika v slovensko-kitajskem gospodarstvu.

Miha Mazzini

Vir: https://siol.net/siol-plus/kolumne/kaksno-gospodarstvo-potrebuje-slovenija-484214

Napotili:
https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/blisc-in-beda-boxmarka/
https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/delavke-kidricevskega-boxmarka-dobile-tozbo/


Nekoč odpadki v grabah in gozdovih, danes v oceanih

november 27, 2018

Koliko komunalnih odpadkov nastane v občinah Spodnjega Podravja?

Kolicine odpadkov_Podravje

*Preračun na prebivalca je približen, saj komunalnih odpadkov ne ustvar­jajo samo gospodinjstva, temveč tudi gospodarstvo. Zato v okoljih, kjer je več gospodarstva, nastaja tudi več komunalnih odpadkov.

Vir in več na: https://www.tednik.si/tednik/13356-okolje-nekoc-odpadki-v-grabah-in-gozdovih-danes-v-oceanih

Mojca Zemljarič