V občini Kidričevo predstavili novo turistično destinacijo Visit Ravno polje

januar 23, 2019

V sklopu razvoja turistične destinacije Visit Ravno polje so v občini Kidričevo odprli turistično pisarno, ki je začetek skupnega povezovanja turističnih inštitucij in tudi tistih, ki želijo sodelovati v skupni promociji turističnih destinacij v Podravski regiji.

Občina Kidričevo z občino Starše že sodeluje na področju turizma in v lanskem letu so izdali skupno brošuro, v kateri so predstavljeni tako ponudniki kot tudi zanimivosti skupnega turističnega območja. S projektom pa nameravajo nadaljevati in k sodelovanju so že povabili okoliške občine Hajdino, Rače – Fram in Videm.

Minuli petek so v kidričevski občini, pri novi turistični pisarni, predstavili zanimivo turistično zgodbo povezovanja nekaterih občin na Dravskem polju, premierno so predstavili še promocijski film s poudarkom na ponudbi in ponudnikih ter nove turistične produkte. Srečanja v Kidričevem so se poleg tamkajšnjega župana Antona Leskovarja in njegovih sodelavcev iz občine uprave, udeležili še župan občine Rače – Fram Branko Ledinek, predsednica TD Mitra Hajdina Sonja Brlek Krajnc, predsednik TD Starše Marjan Malekter predstavniki okoliških turističnih zavodov, turističnih društev in agencij.

Vstopajo na turistični trg

Sonja Breznik, oblikovalka turistične destinacije Visit Ravno Polje, je na turistično obarvanem dogodku povedala, da je turizem panoga, ki je vsak dan bolj prisotna v našem okolju in zato je čedalje bolj pomembno, da se turistične destinacije povezujejo in s tem ustvarjajo še boljše pogoje za razpoznavnost razvoja turizma na območju Ptuja in širom regije.

“Biti moramo pripravljeni na strategijo turizma v Sloveniji. 18. januarja tudi uradno vstopamo na turistični trg. Naredili smo že pet zanimivih programov, predstavljamo že prve izlete v destinaciji, ki jih bomo še dopolnili, tudi kaj spremenili. Želimo si, da bi se v prihodnje turisti večkrat ustavili pri nas, tukaj prenočili, saj bodo imeli to možnost.

Že zdaj pa lahko napovemo letošnje odprtje Horse glamping parka Storošince z 32 posteljami, kjer bo Zavod Nazaj na konca predstavil tudi svoj unikatni projekt – vožnjo z novodobno kočijo 21. stoletja. Pred pričetkom poletja odpiramo še Green Lake – Zeleno jezero ob gramoznici Pleterje, kjer bo na voljo veliko športnih aktivnosti, od tega velik wake park, zraven bo tudi camp park, dodajamo nove prenočitve,” je dejala Breznikova.

“Svetovna turistična destinacijo je Slovenijo razdelila v štiri makro destinacije in mi spadamo v termalno-panonsko destinacijo. Smo podaljšek vodilnim destinacijam in dodana vrednost k tistemu, kar že sami v turizmu ponujajo,” je med predstavitvijo izzivov in priložnosti skupnega sodelovanja v novi destinaciji še pojasnila Sonja Breznik.

Ob je predstavila tudi sodelovanje s turistično vodičko Maruško Dekleva Lenart iz Turistične agencije Turizem Zeleni Val s Ptuja, ki je tokrat pripravila tudi krajše vodenje po občini, po Poti zgodovine do dvorca Sternthal, kjer je sedež kidričevske občine.

Pomemben korak na področju turizma za občino Kidričevo in okoliške občine

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar se je ob tej priložnosti dotaknil turistične takse, ki je v občini med najdražjimi in povedal, da so to naredili namenoma, saj imajo zaenkrat le enega ponudnika prenočišč – Pan prenočišča, sobe pa v 90 odstotkih koristijo le poslovni partnerji Taluma in Boxmarka. Z novim letom so namreč v občini k znesku turistične dodali še promocijsko takso, kar pomeni, da morajo turisti v Kidričevem po novem zraven cene namestitve plačati še dodatnih 3,125 evra za noč. Ob tem je Leskovar pojasnil, da pa za namestitev v kampu in avtodomu turistične takse ni potrebno plačati, saj želijo privabiti čim več takih obiskovalcev in na to tudi ciljajo.

“Vesel sem, da se je zgodil tudi ta korak na področju turizma v občini Kidričevo, da dejansko začenjamo turistično zgodbo, o kateri smo se doslej le pogovarjali. Verjamem, da bomo v turizmu uspeli in smo na dobri poti, pogovarjamo se tudi o nadaljnjem sodelovanju, poleg občine Starše smo v destinacijo povabili še občine Rače – Fram, Hajdina in Videm,” je še dodal Leskovar.

Vir: http://spodnjepodravje.si/v-obcini-kidricevo-predstavili-novo-turisticno-destinacijo-visit-ravno-polje/

Tam dol na ravnem polju

Turistični projekt Visit Ravno polje za zdaj vključuje Občino Kidričevo in Občino Star­še. Dogovori tudi že potekajo z občinama Hajdina in Rače-Fram, k sodelovanju pa že­lijo priključiti tudi Občino Videm. Glavni namen je skupna promocija te destinacije, ki na turističnem zemljevidu še ni poznana. Prve korake so ravno v teh dneh naredili s promocijskim filmom.

Znamka Visit Ravno polje, ki se promovira pod sloganom Tam dol na ravnem polju, je svojo zgodbo začela pred pol leta. Takrat sta moči združili Občina Kidričevo in Občina Starše ter skupaj ustvarili brošuro z lokalno ponudbo, v teh dneh pa so svojo destinacijo postavili tudi na trg.

Za začetek so pripravili ponudbo petih različnih enodnevnih izletov z različno tematiko: »Ker imajo raz­lični gostje radi različne stvari, smo pripravili izlete po tematskih sklo­pih. Nekateri so bolj zgodovinski, drugi bolj kulinarični. Ravno hrani pa posvečamo še posebno po­zornost, saj bo Slovenija leta 2021 evropska gastronomska regija,« je ponudbo opisala vodja projekta So­nja Breznik. Ob prvi javni predsta­vitvi nove turistične destinacije so obiskovalce popeljali po Kidriče­vem in prikazali utrinek vodenja, ki ga pripravljajo za bodoče obiskoval­ce, v občinskih prostorih pa so tudi premierno predstavili promocijski filmček. V triminutnem posnetku predstavljajo predvsem pokrajino in lokalno ponudbo. Osredotočajo pa se predvsem na kulinarično po­nudbo. Kot je povedala Breznikova, so za zdaj vključili le Kidričevo in Starše, bo pa kmalu sledil tudi film, ki bo osredotočen na občini Rače–Fram in Hajdina.

»Zelo smo veseli, da se je zgodil ta korak na poti k turizmu. Kidri­čevo ni le industrija, ampak lahko ponudi tudi kaj za turiste. Upamo, da bomo nekaj obiskovalcev, ki obiskujejo Bled in Ljubljano, dobili tudi k nam,« je povedal župan Kidri­čevega Anton Leskovar. Izpostavil je tudi pomen sodelovanja, zato si želi, da bi se priključilo čim več občin. Ne nazadnje pa bi se želeli povezati tudi s turistično destina­cijo Haloze, ki je svojo zgodbo že začela.

Vida Božičko

Vir: Štajerski Tednik

Več na:
http://visitravnopolje.si

Advertisements

Dobre tri evre takse za nočitev v Gostišču Pan, za kampiranje takse ni

januar 23, 2019

Z zakonom o spodbujanju razvoja turizma, ki je začel veljati marca lani, so občine dobile možnost povišanja turistične takse do največ 2,50 evra na osebo na dan. Številne občine v Spodnjem Podravju so se takrat odločile za podražitev. Med njimi tudi občina Kidričevo. Z novim letom so k znesku turistične dodali še promocijsko takso. To pomeni, da morajo turisti v Kidričevem po novem zraven cene namestitve plačati še dodatnih 3,125 evra za noč, vendar to ne velja za turiste v kampih in avtodomih.

Lani na majski seji so takratni svetniki občine Kidričevo obravnavali odlok o zvišanju turistične takse. Sprejeli so najvišjo možno takso in jo s prejšnjih 1,3 evra zvišali na 2,5 evra. S 1. januarjem 2019 je država začela zaračunavati še promocijsko takso, kar za tiste, ki obiščejo Kidričevo, pomeni dodatnih 3,125 evra na izstavljenem računu za eno nočitev. »Sledili smo predlogu, ki ga je podala država, in se odločili za najvišjo takso. Glede na to, da imamo v občini samo 12 postelj s štirimi zvezdicami, smo pustili to takso v tej višini,« je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Vsi, ki obiščejo Kidričevo, pa ne plačajo tako visoke takse. Tistim, ki prenočijo v kampu, takse namreč sploh ne zaračunavajo. To pa zato, ker želijo privabiti čim več takih obiskovalcev. »V preteklem letu smo se pridružili mreži postajališč za avtodome. S tem smo registrirali pet postajališč, z ureditvijo Zelenega jezera ob gramozni jami v Pleterjah bomo pridobili avtokamp, prav tako v Starošincah nastaja glamping. Želimo pridobiti čim več gostov in smo se ob sprejemanju odloka odločili za oprostitev plačevanja za te skupine,« pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/politika/13902-kidricevo-dobre-tri-evre-takse-za-nocitev-v-gostiscu-pan-za-kampiranje-takse-ni

Greste v Kidričevo? Ne pozabite vzeti šotora

S prvim januarjem so zakonodajalci turistični taksi prilepili še promocijsko takso. Izplen te bo šel za promocijo slovenskega turizma, višino turistične pa bodo še naprej določale občine.

V Kidričevem se lahko taksi izognete s šotorjenjem.

Ko boste naslednjič nočili na Bledu, v Ljubljani ali Kidričevem, nikar ne poglejte predebelo, če bo računu prilepljen še znesek 3,125 evra. Gre za staro dajatev turistične takse, ki so ji dodali novo.

Višino turistične takse še vedno določa občina, zdaj pa so ji prilepili še dajatev za promocijo, iz katere se bo napajala Slovenska turistična organizacija (STO). Zakonodajalci so računali, da bodo s to dajatvijo zbrali 6,9 milijona evrov, s katerimi bo STO promovirala slovenski turizem.

Do zakonskih sprememb novembra leta 2017 je znesek turistične takse znašal največ 1,265 evra na nočitev na osebo. Po novem pa turistična taksa lahko znaša 2,5 evra. Ko k temu prištejemo še 25 odstotkov za promocijsko takso, pridemo do zneska 3,125 evra, ki je zdaj pripet na računu, ko poravnavamo nočitev v Ljubljani, na Bledu ali v Kidričevem.

V Kidričevo s šotorom

Bled in Ljubljana sta destinaciji masovnega turizma, zato navijanje turistične takse do skrajne napetosti ni nič nenavadnega. Kaj pa Kidričevo? Dolina zvezd oziroma Šterntal, kot svoj kraj radi imenujejo lokalni prebivalci, do zdaj ni bila znana po drugem kot po tovarni aluminija Talum, skriti nekje globoko v gozdu, in lokalni valuti šterntalčan, katere kovanec je iz – aluminija. Občasno smo slišali še kakšno zgodbo, kako so pred leti ukradli spomenik Borisu Kidriču in storilca nikoli ne našli, neki »šaljivec« pa je na prazen podstavek lani postavil še svinjsko glavo.

»Sledili smo predlogu, ki je bil podan s strani države, in se odločili za najvišjo takso. Glede na to, da imamo v občini samo 12 postelj s štirimi zvezdicami, smo pustili to takso v tej višini, oprostili pa smo takso za kamp in avtodome, kjer pričakujemo največ nočitev,« nam je po telefonu pojasnil župan Kidričevega Anton Leskovar (SDS).

»Če se bo teh postelj pojavilo več, bomo razmišljali naprej,« je še namignil Leskovar. Gre za Prenočišča Pan, ki so v lasti skupine Talum. Za komentar smo se obrnili nanj in na krovno podjetje, vendar z zadevo še niso seznanjeni in je ne želijo komentirati.

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5c2fa530e878f/greste-v-kidricevo-ne-pozabite-vzeti-sotora


Občina gozda za širjenje letališča ne da!

december 20, 2018

Nov državni prostorski načrt, ki omogoča širitev mariborskega letališča, predvideva posek 200 hektarjev gozda v okoliških občinah. Domačini in župani temu nasprotujejo, tudi v občini Kidričevo, kjer bi država za ta namen podrla 100 hektarjev gozda.

V okolici mariborskega letališča, na območju občin Hoče-Slivnica, Miklavž in Kidričevo nov državni prostorski načrt predvideva posek gozda. Občino Kidričevo bi to še posebej prizadelo, saj bi na tem območju posekali kar 100 hektarjev. »Za to smo izvedeli iz medijev, pristojnim bomo poslali pritožbo, saj se s tem posegom nikakor ne strinjamo,« pojasnjuje župan Anton Leskovar.

Država želi na tem mestu narediti njivske površine, ki pa bi bile po mnenju župana zelo nekakovostne. »Že naši predniki so vedeli, da na tem mestu ne zraste nič, zato so v času Marije Terezije tukaj zasadili gozd. Nesmiselno je, da zdaj pričakujemo, da bo na teh njivah kaj obrodilo,« je še prepričan Leskovar.

Nestrinjanje občine je še toliko večje, saj na teh zemljiščih ne bodo delali kidričevski kmetje. Soseda teh zemljišč je namreč Perutnina Ptuj, kar pomeni, da bo imela pri najemu prednost, saj bo šlo za njive v okviru Sklada kmetijskih zemljišč. Tudi zato občina tega projekta ne podpira, vsekakor pa je ključno to, da bi s tem vetru omogočili prosto pot, še zlasti do Kungote.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/21-zgoraj-rotator-desno/13662-kidricevo-obcina-gozda-za-sirjenje-letalisca-ne-da

Vida Božičko


Domačini imajo pretežko nogo, a radarjev ne bi imeli

avgust 30, 2018

Na julijski seji so se kidričevski svetniki pogovarjali o premajhni prisotnosti vodje policijskega okoliša občine Kidričevo, o (ne)smiselnosti postavljanja prikazovalnikov hitrosti, pa tudi o zaposlovanju v letu 2019.

Iz policijskega poročila o varnostnih pojavih na območju občine Kidričevo izhaja, da ni zaslediti ničesar, po čemer bi Kidričani izstopali, je povedal policist Igor Levstik, ki je na julijski seji nadomeščal vodjo kidričevskega policijskega okoliša Marka Brgleza. »Na splošno pa lahko rečem, da se Policijska postaja Ptuj srečuje z velikim problemom kadrovanja. Smo 60 % zasedeni, ob tem da imamo še problem begunske problematike. Mnogo naših zaposlenih tako deluje na obmejnem območju zaradi pojava beguncev. Na terenu me zato ljudje sprašujejo, kje hodim. Vem, da tudi vaš vodja policijskega okoliša odgovarja na podobna vprašanja,« je priznal. Tudi Milan Fideršek je izpostavil, da občani pogrešajo prisotnost vodje policijskega okoliša, ob tem pa ga je zanimala tudi begunska problematika. »Za migracije lahko rečem, da zadeva ni kritična, je pa vredna pozornosti. Delamo na tem, da bomo zajezili stvari, preden se bodo začele. Za zdaj pa še zadeve obvladujemo,« je odgovoril Levstik. Dotaknil se je še prometne varnosti ter opozoril na osrednjo črno točko – križišče za Kungoto. Župan Anton Leskovar je povedal, da naj bi bili razpisi za štiri semaforizirana križišča za Kidričevo, Kungoto, novo obvoznico in gramoznico Pleterje objavljeni še letos. »Začetek izvedbenih del je predviden za naslednje leto. Letos pa naj bi se naročila prometna študija še za križišče za Starošince, ki naj bi bilo tudi semaforizirano.«

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: https://www.tednik.si/politika/11809-kidricevo-domacini-imajo-pretezko-nogo-a-radarjev-ne-bi-imeli


Kako nas osvobajata Cerar in Leskovar

maj 4, 2018

Na obletnico nacističnega napada na Jugoslavijo, 6. aprila letos, je dal župan Kidričevega Anton Leskovar (SDS) z dekretom odstraniti spomenik enemu od osrednjih figur slovenskega osvobodilnega gibanja in osvobodilne fronte Borisu Kidriču, po katerem je kraj poimenovan. Simbolična, revizionistična, ideološka, v mnogočem nelegitimna, predvsem pa ikonoklastična poteza lokalnega samovoljneža, ki se ne ozira na skupno narodovo preteklost, čeravno ne vsem enako zveličavno. Pravzaprav si je Leskovar privoščil prvovrstno politično in ideološko provokacijo na predvečer državnega praznika ob dnevu boja proti okupatorju. Ravno na dan nacističnega napada na Jugoslavijo je Kidrič sklical ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Lokalni veljak iz bazena Janševih demokratov se kot številni evropski politiki na skrajno desnih robovih političnega spektra zelo dobro zaveda, da vrednote antifašizma še nikoli niso bile tako šibke, kot so danes. In fašistične vrednote, kar smo videli v begunski krizi na naših tleh, še nikoli od konca druge svetovne vojne niso bile tako močne, kot so danes.

Od predsednika vlade Mira Cerarja, ki je bil slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu boja proti okupatorju z visoko humanitarno-politično donečim sloganom “Uporni človek je človek upanja”, bi pričakovali, da bo Leskovarjevo škodljivo potezo obsodil in se od nje ravno v imenu upornega in civiliziranega slovenskega človeka ogradil. Daleč od tega. Do vedno bolj barbarskega odnosa, ki ga država in politika goji do narodove kulturne dediščine, še posebej pa so zaradi političnih in vandalskih razlogov na udaru po državi precej gosto posejani spomeniki iz obdobja narodnoosvobodilne vojne, ni zavzel nobenega stališča. Sicer pa je tudi molk izrazito politično stališče.

Za razliko od podpredsednika SMC Milana Brgleza, esemcejevskega ideološkega kontrapandana, ki je v svojih slavnostnih govorih ob tem prazniku znal primerno politično reflektirati zapuščino in današnje sporočilo dneva upora, se je Cerar zatekel v svoj svet navidez neideološkega govoričenja novih obrazov, ki so v slovensko politiko prišli brez barve, vonja in okusa ter zavedanja teže in pomena zgodovine, ki je v dobrem in tudi slabem definirala slovenski narod. Osvobodilne fronte se je Cerar v govoru zgolj bežno dotaknil. Načrtno sredinsko predvolilno se je izognil vsem ideološkim pastem ob tej zgodovinsko občutljivi temi. Cerar je imel v mislih volilni račun, zato se je v prvi vrsti odločil, da se poskusi politično opredeliti na vrednostno-ideološkem minskem polju, ki se ga je do zdaj pragmatično izogibal.

Govoru ne more, zato tudi ni, ničesar očitati celotna slovenska desnica z Janezom Janšo na čelu. Slovensko osamosvojitev je Cerar postavil za brezmadežno nulto točko uporniške slovenske zgodovine: “Krona slovenske misli in zavračanja tuje nadvlade je nedvomno enotni izid plebiscita leta 1990, na katerem smo sprejeli odločitev o prihodnosti. In svojo vizijo obranili v osamosvojitveni vojni.” Narodnoosvobodilno borbo Cerar kvečjemu omeni kot zgodovinsko fusnoto.

V drugi polovici govora se je premier s tekočimi posli, kamor je uvrstil tudi nocojšnji slavnostni govor, sprostil in natrosil nekaj predvolilnih in ezoteričnih misli. Spregovoril je med drugim tudi o krožnem gospodarstvu in inovativnosti, domačine pa je vljudno opomnil na tujo neposredno investicijo, ki se jim obeta. “Trdno sem prepričan, da nove investicije Yaskave v Kočevju odpirajo možnosti, ki niso zgolj tehnološke, ampak se bo skozi razvoj robotike zgodil tudi razmislek o prihodnjih pogojih dela – in delovnega človeka.” Kaj ima z vprašanjem upora, ki je bistvo zgodovinske eksistence slovenskega naroda, tuja neposredna investicija, ki jo je Cerarjeva vlada subvencionirala? Verjamemo, da si je tokratni slavnostni govor z elementi predvolilnega EPP-ja Cerar spisal sam, saj iskreno pooseblja njegova štiri leta vladavine, ki naj bi bila neideološka, v prizadevanjih za napredek, reforme in delovna mesta.

A kjer nekdo trdi, da je neideološki, ga ideologija najtrdneje drži v pesti. “Slovenija niti v eni od zgodovinskih prelomnic ni izdala temeljnih interesov ne naroda ne človeštva – in to ravno zato, ker je znala oboje misliti skupaj: mislila je sebe in svet, ne pa ‘sebe kontra svetu’.” Kakšno prvovrstno sprenevedanje! Ob prvi zgodovinski prelomnici, ki jo je Cerar doživel v svoji vladavini, begunski krizi, je vlada mislila sebe kontra svetu. Na mejo je postavila rezilno žico, beguncem sistematično omejevala azilne pravice in delala vse, da begunski val čim prej prevali za Karavanke. Orbanistični ukrep je tudi nevarno pospešil širjenje sovražnega govora po državi. Cerar je v Kočevju jasno demonstriral, da je kot politik z novim obrazom sicer bolj po razmišljanju kot po retoriki bližje Janši, kot si je marsikateri volivec ali politični analitik želel predstavljati. Za ideologijo novih obrazov se skrivajo huda ideološka razočaranja. In enaka maskirna ideološka bomba lahko v rokah volivcev eksplodira tudi na letošnjih volitvah. Če kaj, se je v politiki vedno treba jasno zavedati, da je njen temeljni mehanizem ideologija. V politično razvitejših nacijah, za razliko od Slovenije, ideološki boji niso kontraproduktivni.

Uroš Esih

Vir: https://www.vecer.com/kako-nas-osvobajata-cerar-in-leskovar-6461741


Sporna odstranitev kipov v bodočem parku spominov v Kidričevem

april 16, 2018

Občina brez vednosti ZVKDS odstranila spomenika. Dejanje nerazumljivo tudi za avtorja kipov Viktorja Gojkoviča

Akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču aktualno dogajanje v Kidričevem ni niti malo všeč: “Ne vem, kdo je odločil, da se ostanek spomenika Borisu Kidriču odstrani. In ne vem, kaj na občini mislijo narediti s skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde, ki je predstavljala tukajšnjo glavno industrijo. Oboje je bilo v središču Kidričevega postavljeno pred 45 leti – in to so ljudje plačali in je v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.” Dodaja, da ga kot avtorja obeh obeležij nihče nikdar ni povprašal za kakšno mnenje: “Doprsni kip je bil odstranjen že pred sedmimi leti. In nisem prepričan, da je šlo za krajo, pač pa za premišljeno dejanje, ker pač spomenik nekomu ni bil pogodu. Tudi nedavna ponovna skrunitev kaže na to.”

Nad preteklost z brisanjem?

Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri v Kidričevem veliko razpravljali o tem, da bi kraj preimenovali. A je obdržal svoje ime, so pa na predlog župana in s podporo občinskega sveta leta 2015 iz naziva osnovne šole izbrisali ime Borisa Kidriča. Denar za spomenik, ki je do leta 2011 stal na mestu, kjer je zdaj občina Kidričevo začela urejati spominski park, so zbrali krajani s samoprispevkom, velik delež je prispevala takratna Tovarna glinice in aluminija, ki se je od leta 1953 prav tako imenovala po Borisu Kidriču (1912-1953), prvem predsedniku slovenske vlade.

“Naše zgodovinsko društvo je iz vsega dogajanja odrinjeno. Od lanskega januarja nismo bili več povabljeni na noben sestanek, povezan z urejanjem spominskega parka in s postavitvijo spomenika ruskim vojnim ujetnikom ter ruskim kadetom, ki so po ruski državljanski vojni našli zatočišče v Strnišču. Občina se glede vsega sama dogovarja z ruskimi predstavniki – in kolikor vemo, naj bi spomenik stal v tem parku. Na edinem sestanku, ki smo ga imeli januarja 2017, sem predlagal, da se spomenik ruskim kadetom postavi v bližini dvorca Sternthal, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno poveljstvo taborišča, ali pa na lokacijo taborišča ruskih vojnih ujetnikov. Prav tako Zgodovinsko društvo Kidričevo ni nikoli dalo predloga za postavitev parka spominov. Tudi o rušenju spomenika Borisu Kidriču nismo ničesar vedeli in se s tem ne strinjamo. O tem tudi na predstavitvi dokumentacije parka spominov, kolikor se spomnim, ni bilo govora. Osebno sem proti rušenju spomenika Borisu Kidriču ter tudi rušenju kateregakoli drugega spomenika ali objekta, povezanega z našo zgodovino. V tej smeri smo člani društva pred leti dali pobudo za zavarovanje treh objektov nekdanjega taborišča v Strnišču iz druge svetovne vojne in bili uspešni,” razlaga Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, ki deluje že pet let, a kot poudarja Pulko, sodelovanja z županom niso uspeli vzpostaviti.

“Osebno mi nikakor ni všeč, kar se dogaja, saj dejanja, kot je zdajšnja odstranitev spomenikov, nikakor ne vodijo v spravo in sožitje ter ohranjanje spominov, kar naj bi novi park predstavljal. To, kar se dogaja zdaj, je svojevrsten vandalizem in po mnenju nas, zgodovinarjev, bi morali ohraniti obe Gojkovičevi upodobitvi. Žal so zdaj oboje odstranili,” dodaja Pulko.

Župan: delamo po dogovoru

Župan Kidričevega Anton Leskovar pravi, da park, ki so ga te dni začeli urejati delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, še nima končnega imena: “Sam bi si želel, da je to park, ki bo združeval naše ljudi vseh generacij. Nikakršnih sporov si ne želim. Mi smo zdaj začeli urejanje, kot je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi v začetku leta in po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Nič samosvojega ne počnemo. A dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več in so to leto neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo. Ker so spomenik Borisu Kidriču pred svojo upravno stavbo postavili v podjetju Talum, menim, da je spomin ohranjen. Skulpturo iz aluminijastih cevi pa bomo očistili in postavili nazaj v urejeni park. Tja bomo v prihodnje postavili še kak spomenik.”

Leskovar dodaja, da so za ureditev parka – ta naj bi zaživel že v času letošnjega občinskega praznika konec junija – iz občinskega proračuna namenili 100 tisoč evrov: “Z Novo ljubljansko banko smo se dogovorili za odkup 20 arov zemljišča po ceni 16 evrov za kvadratni meter in DDV, ostali denar bomo namenili za urejanje parka, kjer bomo med zelenjem – ohranjamo stara drevesa in dodajamo nove zasaditve – postavili klopi, pitnik, uredili sprehajalne poti in javno razsvetljavo. V prihodnje bomo tam postavili spominska obeležja, med njimi zdaj odstranjeno skulpturo iz aluminijastih cevi Viktorja Gojkoviča.”

Spomenike je treba varovati

Slavko Kranjc, občinski svetnik SD in član Zgodovinskega društva: “Če imamo spomenike, je treba za njih tudi primerno skrbeti. V letu 2011 je bil odstranjen kip Borisa Kidriča in v začetku letošnjega leta postavljena svinjska glava na podstavek. Sam sem na občinsko vodstvo naslovil vprašanje, ali bo kip odstranjen ali obnovljen. Dobil pa odgovor, da občina ureditev opravlja v sodelovanju z ZVKDS in bo aluminijasta skulptura prestavljena na drugo lokacijo v parku, novi spomenik Borisu Kidriču se ne bo postavljal, pač pa bo v parku prostor za umeščanje novih kipov in spomenikov.”

O tem niso govorili

“Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika. Zato smo podali prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine. Z avtorjem odtujenega bronastega doprsja smo se dogovarjali o repliki. Prav tako smo tvorno sodelovali z občino Kidričevo o izbiri lokacije nastajajočega parka, ki bo predvidoma stal v neposredni bližini varovanega območja in katerega sestavni del bi bil tudi porušeni spomenik,” sporočajo iz ZVKDS.

Park spominov?

Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, je zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravil, a poudaril, da je treba dobro premisliti, kako in kaj.

Vir: https://www.vecer.com/sporna-odstranitev-kipov-v-bodocem-parku-spominov-v-kidricevem-6447292

Slavica Pičerko Peklar


V Kidričevem letos 2,3 milijona evrov za investicije

januar 5, 2018

V občini Kidričevo bodo letos obnovili več krajših odsekov cest. V Apačah bo na vrsti cesta od kapele proti strelišču. V Lovrencu pa bodo zgradili parkirišče ob nogometnem igrišču. Več, župan Anton Leskovar:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2010-v-kidricevem-letos-23-milijona-evrov-za-investicije

Z obnovo Tovarniške ceste bo v Kidričevem izginila zadnja, z granitnimi kockami tlakovana cesta. Za vse investicije pa bodo letos namenili 2,3 milijona evrov.

Majda Fridl