S kolesom po urejenih novih poteh po Podravju

25 septembra, 2020

Je mogoče sožitje kolesarjev, pešcev in kmetov? Že urejeni odsek kolesarsko-traktorske poti kaže, da gre tudi tako, za varnost pa morajo poskrbeti vsi udeleženci v prometu

Gradnja regionalne kole­sarske povezave od Ptuja mimo Hajdine in Kidriče­vega do Majšperka v skupni dolžini dobrih 26 kilometrov je del širšega spodnjepodravskega projekta, s ka­terim želijo tod kolesarsko povezati Ptuj kot regijsko središče z izobra­ževalnimi, upravnimi, storitvenimi dejavnostmi z okoliškimi občina­mi na Dravskem polju in zahodnem koncu Haloz. Že dolga leta načrtova­ni in varni kolesarski povezavi nihče ne nasprotuje, a se, kot po navadi, zatika pri zagotavljanju zemljišč za gradnjo po načrtih.

Od Ptuja do Majšperka

Nazadnje se je zalomilo v občini Ki­dričevo, kjer so občinski svetniki pred mesecem sklenili, da bodo lastnike zemljišč, po katerih naj bi potekala kole­sarska pot, če bo treba, tudi razlastili.

“Odsek kolesarske povezave, ki poteka tudi po naši občini, je del celostne prometne strategije Mestne občine Ptuj, ki je bila spre­jeta v letu 2017. Trasa je razdeljena na dva dela, in sicer glavni del, ki poteka od Majšperka do Ptuja, drugi pa predstavlja izgradnjo kolesarske poti iz naše občine v smeri Sloven­ske Bistrice. Dolžina glavne trase, torej s Ptuja do Majšperka, meri dobrih 17 kilometrov, trasa v smeri Slovenske Bistrice, mimo Lovrenca na Dravskem polju in Pragerskega, pa dobrih devet kilometrov. Načr­tovane kolesarske poti so v prete­žni meri enostransko dvosmerne in dvostransko enosmerne, na nekate­rih odsekih pa naj bi po novozgra­jeni cesti lahko vozili tako kolesarji kot kmetje s traktorji, saj gre za kme­tijsko območje, kjer kaže nekatere cestne povezave preprosto združiti,” razlaga Damjan Napast, direktor ob­činske uprave v Kidričevem.

Dodaja, da večina trase ob kme­tijskih zemljiščih poteka po obstoječih traktorskih poteh, ki jih tako spreminjajo v kolesarsko-traktorske poti. Te naj bi bile široke 3,5 metra, asfaltirane, namenjene v prvi vrsti kolesarjem, kmetom pa bi bil po teh cestah omogočen dostop do njiho­vih kmetijskih zemljišč. Kot dodaja Napast, je ocenjena vrednost pro­jekta 8,7 milijona evrov. “Trenutno imamo zagotovljene dobre štiri mi­lijone evrov evropskih sredstev, a pričakujemo, da bo sofinanciranje projekta z evropske strani večje, saj bodo nekateri projekti v Podravju odpadli in se bodo sredstva delila med projekte, ki se bodo izvajali. Prav tako upamo na nižje cene na razpisu za izvajalce;« pravi Napast.

Zemljo bi jim kar vzeli

Prav odziv kmetov, ki ne soglašajo s posegom v njihova kmetijska ze­mljišča, je ta čas predmet nesogla­sij v občini Kidričevo. “Ko nam je občina poslala v podpis pogodbo o služnosti in nas postavila pred dej­stvo, da jo moramo podpisati, sicer se bo odločila za razlastitve, smo bili kmetje užaljeni. Mar nismo nič vredni in je mogoče našo zemljo, pa čeprav gre za majhne kvadra­ture, kar vzeti?” sprašuje domačin Milan Unuk, sicer predsednik območne enote Kmetijsko-gozdarske­ga zavoda Ptuj.

Po njegovem gradnja kolesar­skih poti skupaj s traktorskimi ni najboljša rešitev, saj kmetje ob spra­vilu pridelkov, še posebej ob dežju, ne morejo dovolj hitro počistiti z zemljo onesnaženih cest, kar pa lahko predstavlja veliko nevarnost za kolesarje. Da z načrtovano traso kolesarskih povezav posegajo na 211 parcel, pravijo na kidričevski občini in dodajajo, da je velika večina la­stnikov pogodbe že overila.

“Z ostalimi še zmeraj tečejo pogo­vori in verjamemo, da bomo uspe­šno zaključili zadevo. V skrajnem primeru bomo proti koncu leta pri­siljeni uporabiti tudi postopek razla­stitve,” še dodaja direktor občinske uprave. Župan Anton Leskovar pa, da se mudi, saj je črpanje evrop­skih sredstev omejeno do konca leta 2022: “Zemljišča moramo kar se da hitro pridobiti, saj sicer lahko pro­jekt izgradnje kolesarske ceste na Dravskem polju pade v vodo. Pri la­stnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagaja­nje, in njihovega nasprotovanja ne razumem, saj gre za skupno prido­bitev.”

Izvirno objavljeno v Večeru, 24.9.2020

Slavica Pičerko Peklar


Z evropskimi in covid sredstvi

25 septembra, 2020

Župani spodnjepodravskih občin so se poenotili in sklenili sodelovati v projektu vodooskrbe. Zdaj iščejo izvajalca za pripravo dokumentacije

Župani dvajsetih občin spo­dnjega Podravja so na iz­rednem kolegiju, ki je trajal le nekaj minut, sklenili, da bodo skupaj sodelovali v projektu celovite obnove vodovodnega sis­tema. Prihodnji teden bodo tako že objavili razpis za izbor izvajalca za pripravo projektne dokumenta­cije, šele po izdelavi te pa bo jasno, kolikšna je vrednost projekta, za  katerega si obetajo tudi evropski denar.

“Z izvedbo projekta moramo začeti pred koncem leta 2021, ra­čunamo pa tudi na sredstva za okrevanje po covidu, saj je naš vo­dovodni sistem nujno potreben obnove,” pravi ptujska županja Nuška Gajšek. Da se že zelo mudi in bo potrebno sodelovanje vseh sodelujočih, še posebej pri pridobi­vanju služnostnih pogodb, opozarja Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj.

V projektu zdaj sodelujejo tudi občine Destrnik, Trnovska vas, Sveti Andraž, Cerkvenjak in Sveta Tro­jica, ki so se pred meseci lotile sa­mostojne priprave projektov. David Klobasa, župan občine Sveta Troji­ca, ene od tistih, ki so napovedale samostojno pripravo dokumenta­cije, zdaj pa sodelujejo v skupnem projektu: “Tako zahtevne projekte je lažje delati skupaj, tudi več mo­žnosti za pridobitev evropskega de­narja in denarja iz še kakšnih virov imamo na ta način.” Anton Lesko­var, župan občine Kidričevo: “Ptuj­sko občino smo danes pooblastili, da izpelje razpis in da s projektom tudi zares začnemo. S tem lahko računa­mo tudi na evropski denar, ki ga bo na voljo kar nekaj. Prepričan sem, da se bo našel tudi za obnovo našega vodovoda. Mi smo pred meseci nasprotovali delitvi stroškov, saj nas je motilo, da so nekatere občine v projekt vključile več lokalnih vodovo­dov za obnovo, mi pa smo vztrajali, da se skupaj financirajo le transpor­tni vodi, za ostali del omrežja pa po­skrbijo občine same.”

Izvirno objavljeno v Večeru, 24.9.2020

Slavica Pičerko Peklar


Občina bo kmete kar razlastninila

14 septembra, 2020

Večina občin Spodnjega Podravja, zlasti podeželskih, je v finančni perspektivi, ki se izteka, počrpala izjemno malo ali pa celo nič evropskih sredstev. Doslej niso izvedle niti enega regijskega projekta. Sedaj lovijo zadnji vlak, da bi z evropskim denarjem zgradile regionalne kolesarske povezave. A tudi pri tem projektu se zatika na številnih področjih. Zato nekatere občine posegajo po različnih mehanizmih, tudi razlastitvi zemljišč.

Za takšen ukrep so se na avgu­stovski seji odločili svetniki občine Kidričevo. S tem so županu Antonu Leskovarju in občinski upravi dali zeleno luč, da lahko pri lastnikih, ki svojih zemljišč ne želijo prodati za gradnjo regionalne kolesarske steze, začneta razlastitvene po­stopke. Župan Leskovar je na seji pojasnil, da se s projektom zaradi črpanja evropskih sredstev mudi. »Zelo je pomembno, da pridobimo zemljišča, četudi z razlastitvijo, saj nam sicer lahko pade celotna tra­sa kolesarske steze na Dravskem polju. Pri lastnikih, ki se s prodajo zemljišč ne strinjajo, menim, da gre za nagajanje. Največje nestri­njanje je v naseljih Cirkovce, Pon­grce in Jablane, dejansko na trasi ob Framskem potoku. Nam pa tudi že – iskreno povedano – teče voda v grlo, saj se aktualno finančno obdobje EU izteka. Novega poziva po mojih informacijah ne bo, kar pomeni, da bi za gradnjo kolesarke lahko pridobili tudi do 85-odstotni sofinancerski delež,« je svetnikom pred odločanjem o sklepu, ki je podlaga za začetek razlastitvene­ga postopka, razlagal župan Le­skovar. Dodal je razmišljanje, da si morda kdo na račun kljubovanja občini med kmeti nabira volilne točke. »Vemo, da so volitve v KGZS in da si nekdo išče politične točke. Cesta na lokacijah, ki jih odkupuje­mo, že poteka. Mi bi jo v širini 3,5 metra asfaltirali. Kmetovalcem do­stopa do njiv ne bomo ovirali. Naša naloga je, da kolesarsko stezo pri­peljemo do mostu. Ne želimo, da bi bila zaradi težav v naši občini prikrajšana tudi sosednja občina Majšperk.«

Občina bi služnost kar čez celotno parcelo

Milan Unuk iz Zgornjih Jablan je poudaril, da je kmete v postop­ku pridobivanja zemljišč marsikaj zmotilo. Z načinom dela, kot ga lokalna skupnost pelje v njihovem primeru, se pač ne strinjajo. Svoje nezadovoljstvo so strnili v dopisu, ki so ga naslovili na občino. V njem med drugim opozarjajo na pomanjkljivo komunikacijo in slabo informiranost o projektu. »Občina v pogodbi predvideva služnost na celotni parceli. Odmere bi izvajali naknadno. Želimo, da se zemljišča odmerijo, se oblikuje nova parcel­na številka in je predmet obravna­ve samo odmerjeni del zemljišča in ne parcela v celoti. Na vpis služ­nosti na celotni parceli ne moremo pristati, ker lahko zemljiško-knjižni postopki potem trajajo nekaj let, v tem času pa imaš nepremičnino zaradi vpisane služnosti na nek na­čin zaplombirano, z njo ne moreš prosto razpolagati,« je opozoril Unuk.

Po kolesarski stezi tudi traktorji

K povedanemu je še dodal: »Iz pogodbe je razvidno, da bodo zemljišča služila kolesarski stezi. Kaj pa ostali promet? Predlagamo, da bi se zaradi večje varnosti lahko trasa kolesarske steze premaknila na drugo stran potoka. Kako bomo stezo obenem koristili traktoristi in kolesarji? Kaj bo v času sezonskega dela? Saj bomo za seboj počistili, kot to velevajo predpisi, a vedno to ni možno takoj. Kaj, če kolesar pade? Kdo bo nosil odgovornost? V pogodbi nikjer ne piše, da bo to tudi traktorska pot, kmetje po tej pogodbi nismo nikjer zavarovani. Izključno se omenja kolesarska steza.«

Razlastitve so se dogajale v nekih drugih časih …

Odgovorov na v dopisu iz­postavljena vprašanja kmetje po Unukovih besedah niso dobili. Sre­čali so se sicer z direktorjem občin­ske uprave Damjanom Napastom in podžupanom Bogdanom Potoč­nikom. Sogovornik je do načina pri­dobivanja zemljišč, kot ga je ubrala občina (razlastitve), zelo kritičen. »Tako smo delali po letu 1945 in tako delamo danes … Za današnji čas je to neživljenjsko in zelo, zelo ponižujoče. Ne razumem, zakaj se za nekaj m2, ki jih za projekt potre­buje občina, zahteva služnost na celotni parceli. Obžalujem, da je prišlo do takšnih nesoglasij, ampak druge poti za zaščito svojih pravic ne vidimo. Naj poudarim, da kme­tje ne nasprotujemo projektu. Ne strinjamo pa se z načinom komu­nikacije (da o projektu nismo imeli pravočasno informacij) in postop­kom prisilnega odvzema zemljišč.«

Oster »ne« za razlastitve

»Naziv pogodbe je ‘Prodajna pogodba namesto razlastitve in pogodba o ustanovitvi služnostne pravice’. Ko nam je občina Kidričevo to posredovala v podpis, smo se počutili užaljene. Mar naša lastnina res ni vredna nič? Po naših informacijah je pridobivanje zemljišč za gradnjo kolesarskih stez težava v številnih občinah po Sloveniji, ne samo v naši. Sploh je pa težava v zakonodaji, ki v javnem interesu omogoča postopke prisilnih razlastitev. Preko sindikata kmetov Slovenije in KGZS bomo o tem vprašanju sprožili ustavni spor in zahtevali spremembo zakonodaje. Ne pristajamo na očitek, da kmetje nismo za napredek. Podpiramo razvoj, a na način primerne komunikacije in z doseganjem soglasij med partnerji. V našem primeru nismo bili obravnavani kot enakopravni partner. V podpis smo dobili pogodbo in bili postavljeni pred odločitev: ali podpišeš ali pa te razlastimo. Gre sicer za vprašanje zelo majhne kvadrature, vendar tudi za to bi bilo treba skleniti dogovor z nami, ki smo lastniki zemljišč.« je poudaril Unuk in zanikal namigovanja župana Leskovarja, da si z nasprotovanjem občini med kmetovalci zbira točke za volitve v KGZS. »V zbornici delujem več mandatov, za novi mandat sploh ne vem, ali bom kandidiral. Nikakor ni v ozadju volilna kampanja. Jasno pa je, da kot funkcionar v KGZS in sindikatu kmetov moram zaščititi interes kmetovalcev. Kdo drug pa ga bo?«

Odločitev občinskega sveta, ki je podprl sklep o začetku razlastitvenih postopkov, je komentiral takole: »Tudi v občinski svet bodo volitve.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/22189-kidricevo-zapleti-pri-izgradnji-kolesarske-steze-obcina-bo-kmete-kar-razlastninila


Divje plaže: Vsega okrog gramoznice Pleterje in v njej ni mogoče nadzirati

12 avgusta, 2020

Kopanje na območju centra Zeleno jezero je prepovedano, preprečuje ga ograja. A se na divjih plažah redno zbere tudi do tri tisoč kopalcev.

V gramoznici Pleterje pri Kidričevem, kjer ureja­jo športno-rekreacijski center Zeleno jezero (Green Lake), je kopanje uradno prepovedano. A se tam že leta predvsem ob vročih popoldnevih in koncih tedna zbere veliko kopalcev. Zdaj so ob delu 40 hektarjev velikega jezera uredili športno infrastrukturo, na voljo sta gostinska ponudba in pestro doga­janje. Po ocenah Občine Kidričevo naj bi se na bregovih jezera zbralo tudi do tri tisoč kopalcev, suparjev ter drugih, željnih osvežitve in rekreacije. Kot pojasnjujejo na občini, sta ob delu jezera res urejena manjša plaža in dostop do vode, a tudi tam kot na številnih mestih na nabrežju na prepoved kopanja jasno opozar­jajo table.

V centru kopanje ni mogoče

Župan Anton Leskovar ob tem dodaja, da so imeli letos resnično nekaj težav s kopalci, ki so pleza­li na že postavljene stebre bodoče vlečnice za deskarje. A naj bi te sedaj bolj ali manj minile. Delno zato, ker so s kopenskega dela z ograjo onemogočili dostop do ste­brov, po drugi strani pa zato, ker dela na vlečnici sedaj hitro napre­dujejo in so na stebre že napeli je­klenice.

Po nekaj tehničnih težavah pri postavljanju 420-metrska vlečni­ce za deskarje naj bi jo po nekaterih napovedih poskusno zagnali prav ta konec tedna. Kdaj točno jo bodo tudi uradno pognali, pa je po bese­dah Damjana Krumpaka iz podje­tja Promocije, ki je nedavno prevzelo stike z javnostmi in promocijo Zele­nega jezera, trenutno še težko napo­vedati. Športni center sicer v sklopu javno-zasebnega partnerstva ureja konzorcij investitorjev – Cestno pod­jetje Ptuj, Dujardin in CWS Cablewake Systems.

“Na delu, kjer je športno-rekre­acijski center, je postavljena ograja, ki onemogoča dostop do vode. Ta del je tudi pod nadzorom varnostnih kamer, prisotna je varnostna služba. Tudi ko se je v preteklosti zgodilo, da so ljudje plezali po stebrih, so o tem obvestili policijo. Zdaj ob 22. uri zapirajo ograjo centra, ki ga nato varuje varnostna služba, saj se je v preteklosti dogajalo, da so nekateri ostajali tam tudi ponoči,” pojasnju­je Krumpak in ob tem poudarja, da je glavna težava v tem, da je celotno obrežje na drugi strani jezera divje kopališče, kjer nimajo nobenih pri­stojnosti. So pa tudi tam opozoril­ne table postavljene na vseh vidnih delih.

Prve kopalne vode na vzhodu

Za zdaj stvari potekajo pač podob­no kot po številnih divjih kopali­ščih po državi ali pa na morju, kjer je kopanje dovoljeno na lastno od­govornost, reševalec iz vode pa ni prisoten. Čeprav tudi ureje­ni del obrežja jezera za zdaj še ni opredeljen kot kopalne vode, pa upajo, da se bo to že kmalu spre­menilo in se bodo kot prvi v tem delu države uvrstili na zemljevid slovenskih kopalnih voda. “Letos tretje leto jemljemo vzorce vode. Po treh letih lahko zaprosimo za status”, pojasnjuje kidričevski župan in še dodaja, da je kakovost vode po do sedaj odvzetih vzorcih izjemna, primerljiva s Sočo. Kar je tudi razlog, da jezero že leta pri­vabi številne obiskovalce od blizu in daleč.

Umetno jezero je namreč podtal­nica Dravskega polja, saj v gramoz­nici že desetletja kopljejo gramoz in ga odvažajo. Za status kopalnih voda naj bi občino zaprosili po letošnji kopalni sezoni, upajo, da ga bodo do prihodnjega poletja tudi dobili. Takrat pa naj bi tam tudi uradno za­živelo kopališče, v katerem bo zago­tovo prisoten tudi reševalec iz vode. Sicer ureditev večjega kopališča na­črtujejo v zalivu v nadaljevanju sedaj že postavljenega centra, ki bo delno ležal v njihovi občini, delno pa v Občini Starše.

Nesreč še ni bilo

V prihodnosti naj bi po besedah Le­skovarja morali lastniki poskrbeti tudi za zaprtje dostopov do zaseb­nih zemljišč na bregu, na katerih še izkopavajo gramoz: “Ker je tam zdaj res ogromno kopalcev. Je pa res, da ljudje pač vedno povsod iščejo divje plaže.”

V gramoznici se nesreče do sedaj niso zgodile, po informaci­jah župana naj bi bila gramoznica namreč relativno varna za kopalce tudi zato, ker zaradi sestave tal naj ne bi bilo nevarnih vdorov mrzle vode.

Vir: https://www.vecer.com/vsega-okrog-gramoznice-pleterje-in-v-njej-ni-mogoce-nadzirati-10205373

Hojka Berlič


Gradbišče bi odprli še letos

5 avgusta, 2020

Občina Kidričevo namerava letos pričeti več kot milijon evrov vredno gradnjo komunalne in prometne infrastrukture v naselju Njiverce.

„Lansko leto smo imeli številne primere, ko so bile ob obilnejših padavinah zalite kleti stanovanjskih objektov. Kanalizacijski sistem v strnjenem naselju je preobremenjen; še posebej zato, ker so vanj speljane meteorne vode in fekalije. Večkratno poplavljanje in škoda, ki je ob tem nastajala lastnikom objektov, sta prižgala rdečo luč, da bo nekaj treba ukreniti. Obnovili bomo kanalizacijski in vodovodni sistem ter na novo preplastili cestišče. Položili bomo 1.600 metrov cevovodov za fekalno in meteorno kanalizacijo ter vodovod. Trenutno pripravljamo dokumentacijo, računamo pa, da bi dela pričeli letos. Urejali bomo Proletarsko in Vegovo ulico, Ulico Nikole Tesle ter Cesto v Njiverce,“ je povedal župan občine Kidričevo Anton Leskovar.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/21473-kidricevo-njiverce-gradbisce-bi-odprli-se-letos

Mojca Zemljarič 


Za 13 otrok zmanjkalo prostora v vrtcu

5 avgusta, 2020

Svetniki občine Kidričevo so na julijski seji odločali tudi o varstvu otrok v vrtcih Kidričevo in Cirkovce. Ob vrtca sta polno zasedena. V Kidričevem so za novo šolsko leto 2020/21 oblikovali deset oddelkov, v Cirkovcah pet.

Vendar vsi otroci prostora v vrtcu niso dobili, na čakalnem seznamu jih je ostalo 13. Župan Anton Leskovar pravi, da bodo prostorsko stisko v vrtcih reševali z novogradnjo pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju. Gradnjo so sicer napovedali že za letos, a so se načrti nekoliko spremenili. Župan je pojasnil, da bodo počakali na začetek izvajanja državnega projekta protipoplavne ureditve struge reke Polskave. Vplivno območje reke namreč dosega tudi lokacijo bodoče novogradnje. Zato bodo najprej regulirali rečno strugo in v nadaljevanju uredili dokumentacijo za nov vrtec. „Potem pa še kakšno leto ali dve in bomo zgradili tudi vrtec,“ je na zadnji seji občinskega sveta dejal Leskovar.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/21321-kidricevo-za-13-otrok-zmanjkalo-prostora-v-vrtcu

Mojca Zemljarič 

 


Upajo, da bo Zeleno jezero poleti zaživelo

22 aprila, 2020

Veliko infrastrukture v Športno-rekreacijskem centru Pleterje je že zgrajene. Na uradno odprtje bo treba še počakati, trenutno je kopanje v jezeru prepovedano.

Urejanje gramoznice Pleterje v športno-rekreacijski center z Zelenim jezerom se je zavleklo bolj, kot so si to želeli na občini Kidričevo in zasebni investitorji Cestno podjetje Ptuj, Dujardin in CWS Cablewake Systems, ki so kot družbeniki v projekt vložili 1,7 milijona evrov.

Odprtje je padlo v vodo

Kot te dni pravi Sara Kaučič, direktorica ŠRC Pleterje, so z deli v glavnem končali, a je odprtje centra vseeno pod velikim vprašajem: “Ta čas urejamo še okolico centra. Stojijo pa manjša zaključna dela na žičnici, ki so bila predvidena v letošnjem marcu. Proizvajalec žičnice je tuje podjetje, zato dela sedaj ni mogel opraviti, kot je bilo načrtovano. Ko bo to urejeno, pa bomo morali za žičnico pridobiti še uporabno dovoljenje. Kdaj bodo razmere dovoljevale odprtje Športno-rekreacijskega centra Green Lake, ne bi želela ugibati, a verjamem, da bo to čim prej.” V Občini Kidričevo so se odprtja ŠRC Pleterje nadejali že v lanskem letu, a kaže, da tudi letošnjega občinskega praznovanja ne bodo uspeli povezati z druženjem ob Zelenem jezeru, ki ga imenujejo tudi Green Lake.

“Občina je do zdaj vložila 250 tisoč evrov v dokumentacijo in komunalno ureditev tega športno-rekreacijskega centra, ki je z vidika turistične ponudbe naše občine in tudi širšega območja velikega pomena. Z evropskimi sredstvi smo že uspeli urediti naravovarstveni del, v okviru katerega smo uredili pešpot, opazovalnico za ptice in plitvine. Načrtovali smo, da bo velika otvoritev v maju, ampak bo skoraj zagotovo odpovedana,” pravi Damjan Napast, direktor občinske uprave občine Kidričevo.

Spomnimo, da so se v občini Kidričevo v javno-zasebnem partnerstvu lotili urejanja gramoznice, ki že leta privablja številne obiskovalce. Čeprav je večji del gramoznice še vedno aktiven, se v modrozelenih jezerskih vodah, ki je po opravljenih analizah čista kot reka Soča, kopa veliko število obiskovalcev, ob vodi pa se v poletnih mesecih, na sicer neurejenem območju, družijo ljudje od blizu in daleč.

Urejanje, kot se ga lotevajo v tujini

Vodna površina gramoznice, ki jo urejajo, meri kakih 40 hektarjev. V rekreacijsko turistične namene urejajo dobro četrtino velikega vodnega območja. To bo poslej namenjeno vrsti športnih aktivnosti od deskanja na vodi do odbojke na mivki. V vodi tako že od lanskega leta stoji 420-metrska vlečnica za deskarje, urejen je gostinski del s sanitarijami in ob njem parkirišče, kjer bo prostor tudi za avtodome. Ob gramoznici urejajo kamp za kakih 70 šotorov in posebne tribune za 1400 obiskovalcev na obali. Ob Zeleno jezero bodo vabili otroška igrišča in naprave za fitnes na prostem. V drugi fazi urejanja, po prvotnih načrtih naj bi bilo to v tem in prihodnjem letu, a se bo verjetno urejanje premaknilo za kakšno leto, bodo uredili še samo kopališče, da bo varno in dostopno vsem, ki bodo Zeleno jezero obiskovali v prihodnje. Umetno jezero je v resnici podtalnica Dravskega polja, v gramoznici namreč že desetletja kopljejo gramoz in ga odvažajo. Po vzorih iz tujine so se sanacije degradiranega območja lotili tako, da bo namenjeno rekreativnim dejavnostim. Je pa ta čas kopanje v jezeru uradno prepovedano.

Ob sklenitvi javno-zasebnega partnerstva in podelitvi koncesije je kidričevski župan Anton Leskovar optimistično napovedoval, da bo turistično rekreativni center zaživel že v lanskem poletju, a se to zaradi dolgega pridobivanja različnih dovoljenj za posege v prostor ni uresničilo. V kidričevski občini zdaj upajo, da bodo razmere vendarle dovoljevale nadaljevanje urejanja in bo Zeleno jezero še to poletje vendarle kraj za preživljanje počitnic v domačih krajih.

Vir: https://www.vecer.com/upajo-da-bo-zeleno-jezero-poleti-zazivelo-10159581

Slavica Pičerko Peklar


Obnova spodnjepodravskega vodovoda: Zdaj jim že teče voda v grlo

12 marca, 2020

Do konca leta bi morali pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo vodovodnega omrežja, če hočejo kandidirati za evropski denar. Ta čas se ukvarjajo z izbiro izvajalca, ki bo pripravil projekt.

Občina Sveti Andraž v spodnjem Podravju vodi postopek izbire projektanta, ki bo pripravil projekt obnove vodovodnega sistema. Kot je na marčevskem kolegiju županov poudarjal Miran Čeh, direktor tamkajšnje občinske uprave, je mogoče, če bodo vse občine sodelovale, kot je dogovorjeno, z izbranim projektantom podpisati pogodbo do začetka letošnjega poletja: “Gre za projekt, ki vključuje gradnjo 260 kilometrov novega vodovodnega omrežja in več objektov, in če do naslednje finančne perspektive EU ne bomo imeli pripravljene vse dokumentacije, ne bo denarja, torej tudi izvedbe projekta ne.”

Ustavlja se že pri projektu

Župani in predstavniki 17 občin spodnjega Podravja so tudi tokrat o potrebni modernizaciji vodovodnega sistema v spodnjem Podravju razpravljali v luči odločitve župana občine Kidričevo, da v projektu ob zdajšnji delitvi stroškov in očitani netransparentnosti ne sodelujejo. To pomeni, da novega vodovodnega sistema ni mogoče širiti v smeri proti Majšperku, ker ta poteka po območju občine Kidričevo, kjer je speljan tudi del vodovodnega omrežja za občini Videm in Žetale. Bo pa, kot je na vprašanja odgovarjal Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (KPP), modernizacija vključevala povsem novo izgradnjo vodovodne povezave po Puhovem mostu, ne pa tudi obnove starega povezovalnega voda čez stari dravski most.

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno

Kot razlaga Širec, bo samo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov: “Projekt, ki ga pripravljamo, obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 260 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani. Sami kar 50 milijonov evrov vredne investicije ne bodo zmogli, zato v naslednji finančni perspektivi, ki se začne 2021. leta, računamo na evropska in državna sredstva. A za pridobitev teh moramo imeti pripravljeno vso projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje.” Z modernizacijo spodnjepodravskega vodovodnega sistema naj bi se poleg izboljšanja kvalitete vode, saj ta ponekod še vedno teče po azbestno cementnih ceveh, zmanjšale izgube vode. Župani in komunalno podjetje se strinjajo, da je časa za pripravo dokumentacije vse manj, saj morajo gradbeno dovoljenje pridobiti do konca leta, če želijo kandidirati za evropska sredstva. Da lahko računajo na največ 70-odstotno evropsko sofinanciranje, opozarja Mojca Šibila Drobnič iz ptujskega ZRS Bistra in še, da ta čas niti ni znano, ali bo Evropa v naslednji finančni perspektivi tovrstne vodooskrbne projekte tudi zares sofinancirala.

Leskovar kaže na netransparentnost

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno. Milan Gabrovec, župan občine Markovci: “Občini Kidričevo in Starše trenutno nista v enotnem sistemu, saj njunega podpisa še ni. Ravnati bi morali v skupno dobro, in tudi če nam kak projekt ne prinaša korist, sodelovati, ker je to dobro za druge.” Kot neke vrste izsiljevanje ravnanje župana Kidričevega razume tudi gorišniški župan Jožef Kokot: “Zaradi njihove odločitve bomo morale stroške izdelave projekta prevzeti ostale občine, do težav pa lahko pride tudi v sosednjih občinah, do koder je vodovodni sistem speljan po območju Kidričevega.” Da so še vedno v skupnem vodooskrbnem sistemu, pa odgovarja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Koncesijo za upravljanje z vodo imamo s ptujsko komunalo sklenjeno za 15 let. Je pa čas, da nekatere stvari počistimo in natančno povemo, kdo mora kaj plačati.

Kilometri predlagane gradnje se kar podaljšujejo. Mi se tega pač ne gremo in zato opozarjamo. Sami letno v vodovod vložimo 100 tisoč evrov, sami plačujemo tudi vso dokumentacijo. Za skupni sistem bomo plačevali, kar je pomembno za vse, torej za transportne vode in črpališča. Za sekundarni in primarni del vodovoda pa mora, takšna so naša razmišljanja, vsaka občina poskrbeti sama.” Po skoraj dve uri trajajoči razpravi so župani vendarle imenovali člane komisije, ki bo vodila postopke javnega razpisa za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije, ki bo občine stala kar 107 milijonov evrov.

Kam z odpadki?

Komunalno podjetje Ptuj, Čisto mesto in Javne službe Ptuj opozarjajo na problem kopičenja odpadkov v Centru za ravnanje z odpadki v Gajkah. Maja, najpozneje junija bodo vsa skladišča polna, in če ne bodo našli prevzemnika mešanih komunalnih odpadkov, bo ostalo neprevzetih blizu 1600 ton odpadkov.

Vir: https://www.vecer.com/obnova-spodnjepodravskega-vodovoda-zdaj-jim-ze-tece-voda-v-grlo-10139703

Slavica Pičerko Peklar


Merc ostaja direktor

12 marca, 2020

Svetniki občine Kidričevo so na februarski seji med drugim potrdili občinski prostorski načrt (OPN), ki omogoča oblikovanje obrtno-poslovne cone v Strnišču. Hkrati se z OPN dopušča vzpostavitev kmetijskih obdelovalnih površin pod daljnovodi, desno ob glavni cesti proti Slovenski Bistrici.

OPN so pripravljali dve leti, po besedah župana Antona Leskovarja pa je pomemben za razvoj gospodarskih in kmetijskih dejavnosti. Na zemljišča pod daljnovodi bodo navozili zemljino z gradbišča Magne v Hočah, jih komasirali in v prihodnosti najverjetneje tudi opremili z namakalnim sistemom.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19911-kidricevo-merc-ostaja-direktor

Mojca Zemljarič 


Občina plačala zasaditev, ki je ni bilo

9 januarja, 2020

Kidričevski občinski svetniki so na decembrski seji potrdili proračun za leto 2020. Končna različica proračuna je za 2,2 milijona evrov nižja, kot je bilo predvideno v osnutku v prvem branju. Iz proračuna so umaknili projekt urejanja kolesarskih stez, saj se glavnina izvedbe projekta premika v leti 2021 in 2022, prihodnje leto tudi ne bodo gradili vrtca pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju, saj bodo najprej počakali na protipoplavno ureditev reke Polskave.

„Dokler ne bodo izvedeni protipoplavni ukrepi, gradnja ni možna,“ je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. V proračunu 2020 so predvideni prihodki v znesku sedem milijonov evrov. Milijon evrov so rezervirali za vlaganja v cestno infrastrukturo, približno enak znesek tudi za urejanje obrtne cone Strnišče. 150.000 evrov bodo namenili za obnovo kanalizacije v Njivercah. Gre za projekt, ki ga bodo fazno izvajali v obdobju štirih let, skupno bo veljal blizu pol milijona evrov. Svetniki so proračun s 15 glasovi za in dvema proti potrdili. Slavko Krajnc, ki proračuna ni podprl, je poudaril, da pogreša prioritetno listo projektov. Zato je glasoval proti.

Gradivu za sejo je bilo priloženo poročilo nadzornega odbora občine, ki je pregledal polletno realizacijo proračuna. Svetniki o poročilu niso razpravljali, saj je po besedah župana Antona Leskovarja šlo le za seznanitev s poročilom.

Nadzorni svet je ugotovil, da je občina svojemu podjetju Vzdrževanje in gradnje plačala 37.000 evrov za zasaditev 50 dreves pri ŠRC Pleterje (učna pot), a da delo še ni bilo izvedeno. Zato so občino pozvali, naj poskrbi, da bodo drevesa do konca leta posajena. Pregledali so tudi tri račune za urejanje drsališča v skupnem znesku 31.000 evrov, dela je prav tako izvajalo občinsko podjetje. Nadzorni odbor je občini predlagal, naj se v prihodnje pri pripravi drsališča obnaša bolj ekonomično.

Bistriška komunala pri odpadkih cenejša

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19105-kidricevo-obcina-placala-zasaditev-ki-je-ni-bilo

Mojca Zemljarič 


Na Kidričevem občina plačala neopravljeno storitev

Nadzorni svet občine Kidričevo je pri analizi ugotovil, da je občina javnemu podjetju Vzdrževanje in gradnje plačala zasaditev 50-ih dreves v vrednosti 37.000 evrov, ki pa jih sploh niso zasadili. Nadzorni svet je občino pozval, da jih mora do konca letošnjega leta zasaditi in tako upravičiti investicijo.

Dodatno so zaskrbljeni za visok račun pri pripravi drsališča. Urejanje drsališča, za katerega je prav tako skrbelo občinsko podjetje, je stalo 31.000 evrov, kar je po mnenju nadzornega sveta občine Kidričevo preveč razsipno, zato so pozvali k večji ekonomičnosti.

Iz proračuna izbrisali kolesarske poti

Proračun za leto 2020 so že sprejeli, končna različica pa je za 2,2 milijona evrov nižja, kot je bilo predvideno v osnutku v prvem branju. Projekt urejanja kolesarskih stez se zamika leti 2021 in 2022. V prihodnost se zamika tudi gradnja vrtca pri podružnični šoli v Lovrencu na Dravskem polju.

V letu 2020 so predvideli sedem milijonov evrov prihodkov, od tega so milijon evrov rezervirali za vlaganja v cestno infrastrukturo in še približno milijon evrov pa za urejanje obrtne cone Strnišče,  150.000 evrov bodo namenili za obnovo kanalizacije v Njivercah, ki ga bodo fazno izvajali v štirih letih, skupaj pa bo investicija stala pol milijona evrov.

Vir: https://www.net-tv.si/na-kidricevem-obcina-placala-neopravljeno-storitev/