V Kidričevem letos 2,3 milijona evrov za investicije

januar 5, 2018

V občini Kidričevo bodo letos obnovili več krajših odsekov cest. V Apačah bo na vrsti cesta od kapele proti strelišču. V Lovrencu pa bodo zgradili parkirišče ob nogometnem igrišču. Več, župan Anton Leskovar:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2010-v-kidricevem-letos-23-milijona-evrov-za-investicije

Z obnovo Tovarniške ceste bo v Kidričevem izginila zadnja, z granitnimi kockami tlakovana cesta. Za vse investicije pa bodo letos namenili 2,3 milijona evrov.

Majda Fridl

Advertisements

Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Gibanje Za Kidričevo prijavilo župana protikorupcijski komisiji

december 20, 2017

Krajani Strnišča pri Kidričevem so oblikovali civilno iniciativo, ki se bori proti novi obrtni coni v bližini naselja. Pridružilo se jim je tudi gibanje Za Kidričevo. Več, vodja Branko Štrucl:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji

Gibanje Za Kidričevo pa napoveduje tudi kazensko ovadbo zoper Leskovarja zaradi okoljske kriminalitete. Med drugim mu očitajo tudi deponijo gum v Lovrencu ter Center za nevarne odpadke. Župan Leskovar pa na obtožbe ne odgovarja, saj meni, da je Branko Štrucl, vodja gibanja Za Kidričevo že večkrat zoper njega vložil lažne prijave.

Majda Fridl

Vir: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji


Rdeče blato, tovarniški odpad in pepel, sedaj še poslovno-industrijska cona

december 5, 2017

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo do leta 2020 v Kidričevem zgradila obvoznico. Trasa ceste bo za naseljem Kidričevo in za tovarniškim kompleksom Taluma: od regionalne ceste Hajdina–Slovenska Bistrica, za Kidričevim do Strnišča, kjer je del ceste že zgrajen (križišče in podvoz pod železniško progo) ter naprej proti Lovrencu na Dravskem polju.

Ob novozgrajeni cesti, zadaj za naseljem Strnišče in v neposredni bližini Talumovega kompleksa, občina Kidričevo načrtuje širjenje poslovno-industrijske cone. Deset hektarjev zemljišč, na katerih se pretežno razrašča grmičevje in nekaj dreves, urejajo s podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). Nameram občine, da se gozd spremeni v poslovno-industrijsko območje, krajani naselja Strnišče nasprotujejo. Združili so se v civilno iniciativo. »Z načrti občine Kidričevo, da čez celoten južni rob naše vasi postavi logistični in avtoprevozniški center ter piščančje farme, se ne strinjamo. Občina Kidričevo je konec septembra začela postopek spremembe občinskega prostorskega načrta, postopek in spremembe pa je pred vaščani Strnišča vse do zadnjega skrivala. O občinskih načrtih nas niso obvestili ne takrat, ko je o tem odločal občinski svet, kaj šele, da bi nas obvestil župan, ko je pobude prejel. Za načrte smo izvedeli sredi oktobra. Ne glede na vse pritiske vaščani Strnišča ostajamo trdno proti načrtom občine in župana. Ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo, samo zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika.

Leskovar: »Gospodarstvu in razvoju je treba dati priložnost«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/8449-kidricevo-rdece-blato-tovarniski-odpad-in-pepel-sedaj-se-poslovno-industrijska-cona

Mojca Zemljarič


Da obljube o Framskem potoku in Polskavi ne bi splavale po vodi

november 14, 2017

V občinah Kidričevo in Videm so se skupaj lotili urejanja Polskave in Framskega potoka, ki pogosto poplavljata. Leto za pridobitev gradbenega dovoljenja in dve leti dela na terenu

Kakšno leto bo trajalo, da bo nared vsa dokumentacija, potrebna za začetek ureditvenih del, s katerimi naj bi povečali poplavno varnost ob potoku Polskava, ta se v Dravinjo izliva pod Dravinjskim Vrhom v občini Videm, in Framskem potoku, ki se v Polskavo steka pri Apačah v občini Kidričevo.

Na tem koncu Dravskega polja predstavljata oba potoka veliko poplavno nevarnost, na kar domačini opozarjajo že desetletja. Pripravo projektov, ki so nujni za začetek ureditvenih del, sta sosednji občini zaupali podjetju VGP Drava s Ptuja, ki se je tudi edino prijavilo na javni razpis za izbiro izvajalca projektne dokumentacije. Izbrano podjetje že skoraj 70 let deluje na področju urejanja in varstva okolja in je tesno vpeto v vodnogospodarsko dejavnost na porečju Drave, v zadnjem obdobju pa tudi na drugih območjih v Sloveniji in je specializirano za izvajanje storitev na področju vodnega gospodarstva.

Na manjše vodotoke pozabljajo

“Izdelava projektne dokumentacije nas bo skupaj z občino Videm stala blizu 100 tisoč evrov, stroške si bomo razdelili, potem pa računamo na državni denar, kar nam je v zadnjih pogovorih obljubila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Dejstvo je, da v Sloveniji denarja za urejanje vodotokov in s tem za zmanjšanje poplavne nevarnosti kronično primanjkuje, potoki, še posebno manjši, so vse bolj zaraščeni, zaradi naplavin so tudi vse manj pretočni, obrežja neurejena, a če bo šlo po načrtih, bi lahko dela na obeh vodotokih končali v letu 2021,” napoveduje Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ki dodaja, da sta bili strugi obeh potokov v preteklosti že regulirani, vendar se poplavna varnost v zadnjih letih spet zmanjšuje in ljudje, ki živijo ob Polskavi in Framskem potoku, ob vsakem večjem dežju živijo v strahu, saj voda poplavlja njihove kleti, ceste in polja.

Kaj z vse bolj poplavno Dravinjo?

“Računamo, da bi lahko dela začeli v letu 2019, s tem bi pred poplavami rešili zdaj ogrožene gospodarske, stanovanjske in infrastrukturne objekte,” dodaja Friderik Bračič, župan občine Videm, kjer se ukvarjajo tudi s poplavno Dravinjo. Pričakujejo, da bo država po mnogih letih prepričevanj naposled spoznala, da je treba tudi to reko primerno urediti, da ne bo več ogrožala imetja ljudi. “Polskava, ki se pod obronki Haloz steka v Dravinjo, pogosto poplavlja na območju Lancove vasi in na Selih,” omenja Bračič, župan občine, ki bo čez kakšno leto v imenu obeh občin iskala izvajalca del na terenu. Ta bo moral poskrbeti za utrditev bregov obeh vodotokov, razširiti in očistiti dno in nabrežja ter izvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo povečali pretočnost Polskave in Framskega potoka. Ob tem pa morajo poskrbeti za trdnost objektov, mostov, ki so že postavljeni čez oba vodotoka. Za realizacijo načrtovanega projekta bi potrebovali 2,5 milijona evrov, s tem denarjem bi postavili tudi štiri nove mostove, saj so stari že dotrajani. Na Framskem potoku pa bo treba zgraditi novi most. Skoraj šest kilometrov je dolg odsek Polskave, ki naj bi ga uredili v prihodnjih letih, slab kilometer je Framskega potoka, ki je del načrtovanih ureditvenih del.

Kot poudarjajo strokovnjaki iz ptujskega vodnogospodarskega podjetja Drava, pa zgolj ureditev, poglobitev in razširitev obeh potokov ne bo dovolj za trajno zagotovitev poplavne varnosti. “Urediti bo treba tudi zadrževalnik Medvedce, ki tačas ne opravlja načrtovane vloge. Le z dokončno ureditvijo tega zadrževalnika bomo lahko zagotovili poplavno varnost naseljem v tem delu Dravskega polja,” poudarjata Borut Roškarin Agata Suhadolnik iz VGP Drava Ptuj. To bo skupaj z Vodnogospodarskim birojem Maribor poskrbelo za ureditev dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, v sklopu projekta pa bodo tudi preučili stanje na terenu in izdelali novo karto poplavne nevarnosti.

Ureditev zadrževalnika Medvedce

Zadrževalnik Medvedce je tretja največja sklenjena vodna površina v panonskem delu Slovenije. Zgrajen je bil leta 1990, sprva za zadrževanje visokih voda številnih poplavnih potokov in za potrebe namakanja kmetijskih površin. Danes na pomen zadrževalnika opozarjajo ornitologi, saj je za varstvo ptic izjemnega pomena, z gospodarskega vidika pa služi kot ribogojnica. Od leta 2008 ima zadrževalnik Medvedce skupaj z okoliškimi poplavnimi gozdovi status mednarodno pomembnega območja za ptice. V zadnjih letih so začeli domačini okolico zadrževalnika, ki je poznan tudi kot Sestrško jezero, urejati. Vse več je tam sprehajalcev, a kot poudarjajo ornitologi, je to zavarovano območje, obenem pa je to vodnogospodarski objekt, ki ga bo treba, kot dodajajo strokovnjaki, v prihodnje urediti tako, da bo služil prvotnemu namenu, torej zadrževanju vode in varovanju pred poplavami.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/da-obljube-o-framskem-potoku-in-polskavi-ne-bi-splavale-po-vodi-6330700


Računsko sodišče občini izdalo mnenje s pridržkom

november 14, 2017

Računsko sodišče je pregledalo pravilnost poslovanja Občine Kidričevo v letu 2015 in ugotovilo, da je občina na nekaterih področjih obšla zakonske predpise. Revizijski organ je občini izrekel mnenje s pridržkom ter izdal priporočila za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.

Revizorji so pregledovali občinski proračun za leto 2015: segmente priprave in izvrševanja proračuna ter zaključnega računa proračuna, javna naročila za investicijske odhodke, zadolževanje in nekaj drugih naključno izbranih področij. Pri pregledu proračuna so ugotovili, da občina proračuna, dveh rebalansov in zaključnega računa ni pripravila v skladu s funkcionalno klasifikacijo, pomanjkljivo je bil pripravljen kadrovski načrt, v zaključnem računu pa je manjkal indeks primerjave med sprejetim in realiziranim proračunom. Revizorji so pomanjkljivosti zasledili tudi na področju delovanja notranje kontrole, pri plačevanju obveznosti iz proračuna pa občina ni upoštevala zakonsko predpisanih plačilnih rokov. Nadalje revizorji ocenjujejo, da so pooblastila, s katerimi razpolaga župan pri izvrševanju proračuna, preširoka: »Odlok o proračunu občine Kidričevo za leto 2015 omogoča županu neomejeno prerazporejanje proračunskih sredstev. Tako široko zastavljena pooblastila spreminjajo razmerja med organi občine, ki so predvidena s predpisi, in določajo, da je župan predlagatelj in izvrševalec proračuna, proračun pa sprejme občinski svet.«

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/8102-kidricevo-racunsko-sodisce-obcini-izdalo-mnenje-s-pridrzkom

Odziv župana Antona Leskovarja na:
https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1777-financiranje-drustev-v-obcini-kidricevo-po-domace


Knjižnica Ivana Potrča Ptuj: Bogastvo, merjeno v denarju

junij 23, 2017

S financiranjem osrednje knjižnice na Ptujskem se že leta zapleta. Zdaj je prekipelo tistim, ki so dajali (naj)več, zato pričakujejo, da bodo dolžniki poravnali obveznosti

Kot pravi župan občine Destrnik Vladimir Vindiš, je ta do leta 2015 izpolnjevala svoje finančne obveznosti do Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Letno smo prispevali dobrih deset evrov na prebivalca, potem pa izvedeli, da se druge občine tej obveznosti izmikajo oziroma plačujejo manj, in smo tako v zadnjem obdobju ravnali tudi mi.”

Destrnik se je zdaj znašel na seznamu dolžnikov. Osrednji regijski knjižnici ta čas dolguje 9980 evrov. Še več, blizu deset tisoč evrov, je velik dolg občine Kidričevo, dobrih osem tisočakov premalo je knjižnici namenila občina Gorišnica, nekaj več kot šest tisoč evrov občina Juršinci, največ, skoraj 15 tisoč evrov, pa naj bi znašal dolg občine Dornava.

Dobrih deset evrov na prebivalca

In koliko naj bi občine namenjale za delovanje knjižnice, ki ima 12 tisoč članov, 350 enot gradiva in ki letno svoje knjižno in drugo gradivo obogati za deset tisoč enot? To je bistveno pod normativi, saj bi sicer osiromašili svoje osnovno poslanstvo. Na kolegiju županov spodnjega Podravja je sofinanciranje predstavil mag. Matjaž Neudauer, direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: “Naš predlog, s katerim smo seznanili župane na dveh kolegijih in sestanku v Kidričevem, je, da zunanje občine knjižnici namenjajo 10,82 evra na prebivalca, v kar je vštet tudi nakup knjižnega gradiva. Mestna občina Ptuj našo dejavnost podpira s 27,91 evra, občini Hajdina in Žetale bosta s sprejetim rebalansom svoj delež poravnali, pričakujemo pa, da bo tako storilo tudi pet omenjenih občin in bomo tako poenotili sofinanciranje, ki je bilo v preteklosti resnično (pre)pogosto odvisno od dobrih namenov in posamezne občine.” Ptujsko knjižnico, kjer se dajejo tudi s pomanjkanjem kadra, saj bi glede na velikost in status lahko zaposlili še enajst sodelavcev, dnevno obišče kar 640 bralcev oziroma tistih, ki v knjižnici iščejo različno gradivo in podatke.

Ne samo po knjige

Knjižnica Ivana Potrča Ptuj je ena od osrednjih kulturnih institucij v mestu in na širšem območju. V njej delujejo mladinski, študijski in domoznanski oddelek, ob tem pa sodelavci mesečno, včasih pa tudi tedensko, vabijo na številne za javnost odprte in brezplačne dogodke, vselej dobro obiskane literarne in pogovorne večere, razstave. Knjižnica je tudi organizatorica bralne značke za odrasle, svojo pravljično sobo imajo najmlajši, ki prihajajo na pravljične urice z jogo.

“Mi smo desetletje poravnavali svoje obveznosti, a ko smo videli, da nam podobnih ni prav veliko, so naši občani menili, da tudi nam tega ni treba,” je odkrit Alojz Kaučič, župan občine Juršinci. Jožef Kokot, župan občine Gorišnica, pa bo svoje obveznosti poravnaval skladno s pogodbo. Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, sofinanciranje knjižnične dejavnosti povezuje s povprečnino, ki so je deležne občine: “Ko nam bo država dala, kar nam pripada, bomo tako v primeru knjižnice in drugih javnih zavodov ravnali tudi mi, dokler pa ni tako, tudi sami izračunamo, koliko manjši bo naš sofinancerski delež.”

Župani ravnali po svoje?

“Vsa leta je edino občina Podlehnik svoje finančne obveznosti poravnavala v celoti. Mi smo vsem občinam poslali pogodbe z enakim zneskom na prebivalca, a dejstvo je, da so v občinah ravnali po svoje, mi pa, ker denar za svoje delovanje potrebujemo, smo bili primorani podpisati pogodbe, pa čeprav je znesek v večini primerov nižji od zapisanega v pogodbi,” razlaga Neudauer.

Kdo da več – ali manj?

Rajko Janžekovič, župan občine Dornava: “Ne vem, od kod direktorju knjižnice izračunani znesek našega dolga. Dolga leta smo plačevali precej več kot druge občine, zdaj se takega sofinanciranja več ne gremo. Ko bodo tudi druge občine poravnale svoj dolg za nazaj, bomo pričakovani znesek plačali tudi mi. Knjižnično dejavnost smo zadnji dve leti sofinancirali s skoraj desetimi evri na prebivalca, zdaj smo ta znesek znižali in naš predlog je direktor knjižnice podpisal. Na njem je, da poskrbi, da bo občinsko sofinanciranje pošteno.”

Dodaja, da po vseh pogovorih, ki jih je imel z župani, in ob dejstvu, da občani prav iz vseh občin prihajajo v ptujsko knjižnico, pričakuje, da bodo vzpostavili sistem enakopravnega sofinanciranja, ki se mu ne bo nihče izmikal.

O nakupu bibliobusa – zdajšnji, s katerim obiskujejo vse občine, je že dotrajan – pa župani tokrat niso želeli kaj dosti razpravljati. Zbodla jih je namreč že omenjena vrednost novega bibliobusa, ki naj bi bila med 300 in 350 tisoč evrov, kar je povprečna cena bibliobusov, ki so jih knjižnice kupile v zadnjih letih. Da bo treba pred podpisom kakršnekoli pogodbe o sofinanciranju nakupa pridobiti več ponudb in ceno primerno znižati, je bilo razumeti iz nekaj županskih razmišljanj.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/knjiznica-ivana-potrca-ptuj-bogastvo-merjeno-v-denarju-6273483