Domačini imajo pretežko nogo, a radarjev ne bi imeli

avgust 30, 2018

Na julijski seji so se kidričevski svetniki pogovarjali o premajhni prisotnosti vodje policijskega okoliša občine Kidričevo, o (ne)smiselnosti postavljanja prikazovalnikov hitrosti, pa tudi o zaposlovanju v letu 2019.

Iz policijskega poročila o varnostnih pojavih na območju občine Kidričevo izhaja, da ni zaslediti ničesar, po čemer bi Kidričani izstopali, je povedal policist Igor Levstik, ki je na julijski seji nadomeščal vodjo kidričevskega policijskega okoliša Marka Brgleza. »Na splošno pa lahko rečem, da se Policijska postaja Ptuj srečuje z velikim problemom kadrovanja. Smo 60 % zasedeni, ob tem da imamo še problem begunske problematike. Mnogo naših zaposlenih tako deluje na obmejnem območju zaradi pojava beguncev. Na terenu me zato ljudje sprašujejo, kje hodim. Vem, da tudi vaš vodja policijskega okoliša odgovarja na podobna vprašanja,« je priznal. Tudi Milan Fideršek je izpostavil, da občani pogrešajo prisotnost vodje policijskega okoliša, ob tem pa ga je zanimala tudi begunska problematika. »Za migracije lahko rečem, da zadeva ni kritična, je pa vredna pozornosti. Delamo na tem, da bomo zajezili stvari, preden se bodo začele. Za zdaj pa še zadeve obvladujemo,« je odgovoril Levstik. Dotaknil se je še prometne varnosti ter opozoril na osrednjo črno točko – križišče za Kungoto. Župan Anton Leskovar je povedal, da naj bi bili razpisi za štiri semaforizirana križišča za Kidričevo, Kungoto, novo obvoznico in gramoznico Pleterje objavljeni še letos. »Začetek izvedbenih del je predviden za naslednje leto. Letos pa naj bi se naročila prometna študija še za križišče za Starošince, ki naj bi bilo tudi semaforizirano.«

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: https://www.tednik.si/politika/11809-kidricevo-domacini-imajo-pretezko-nogo-a-radarjev-ne-bi-imeli

Advertisements

Kako nas osvobajata Cerar in Leskovar

maj 4, 2018

Na obletnico nacističnega napada na Jugoslavijo, 6. aprila letos, je dal župan Kidričevega Anton Leskovar (SDS) z dekretom odstraniti spomenik enemu od osrednjih figur slovenskega osvobodilnega gibanja in osvobodilne fronte Borisu Kidriču, po katerem je kraj poimenovan. Simbolična, revizionistična, ideološka, v mnogočem nelegitimna, predvsem pa ikonoklastična poteza lokalnega samovoljneža, ki se ne ozira na skupno narodovo preteklost, čeravno ne vsem enako zveličavno. Pravzaprav si je Leskovar privoščil prvovrstno politično in ideološko provokacijo na predvečer državnega praznika ob dnevu boja proti okupatorju. Ravno na dan nacističnega napada na Jugoslavijo je Kidrič sklical ustanovni sestanek Osvobodilne fronte. Lokalni veljak iz bazena Janševih demokratov se kot številni evropski politiki na skrajno desnih robovih političnega spektra zelo dobro zaveda, da vrednote antifašizma še nikoli niso bile tako šibke, kot so danes. In fašistične vrednote, kar smo videli v begunski krizi na naših tleh, še nikoli od konca druge svetovne vojne niso bile tako močne, kot so danes.

Od predsednika vlade Mira Cerarja, ki je bil slavnostni govornik na državni proslavi ob dnevu boja proti okupatorju z visoko humanitarno-politično donečim sloganom “Uporni človek je človek upanja”, bi pričakovali, da bo Leskovarjevo škodljivo potezo obsodil in se od nje ravno v imenu upornega in civiliziranega slovenskega človeka ogradil. Daleč od tega. Do vedno bolj barbarskega odnosa, ki ga država in politika goji do narodove kulturne dediščine, še posebej pa so zaradi političnih in vandalskih razlogov na udaru po državi precej gosto posejani spomeniki iz obdobja narodnoosvobodilne vojne, ni zavzel nobenega stališča. Sicer pa je tudi molk izrazito politično stališče.

Za razliko od podpredsednika SMC Milana Brgleza, esemcejevskega ideološkega kontrapandana, ki je v svojih slavnostnih govorih ob tem prazniku znal primerno politično reflektirati zapuščino in današnje sporočilo dneva upora, se je Cerar zatekel v svoj svet navidez neideološkega govoričenja novih obrazov, ki so v slovensko politiko prišli brez barve, vonja in okusa ter zavedanja teže in pomena zgodovine, ki je v dobrem in tudi slabem definirala slovenski narod. Osvobodilne fronte se je Cerar v govoru zgolj bežno dotaknil. Načrtno sredinsko predvolilno se je izognil vsem ideološkim pastem ob tej zgodovinsko občutljivi temi. Cerar je imel v mislih volilni račun, zato se je v prvi vrsti odločil, da se poskusi politično opredeliti na vrednostno-ideološkem minskem polju, ki se ga je do zdaj pragmatično izogibal.

Govoru ne more, zato tudi ni, ničesar očitati celotna slovenska desnica z Janezom Janšo na čelu. Slovensko osamosvojitev je Cerar postavil za brezmadežno nulto točko uporniške slovenske zgodovine: “Krona slovenske misli in zavračanja tuje nadvlade je nedvomno enotni izid plebiscita leta 1990, na katerem smo sprejeli odločitev o prihodnosti. In svojo vizijo obranili v osamosvojitveni vojni.” Narodnoosvobodilno borbo Cerar kvečjemu omeni kot zgodovinsko fusnoto.

V drugi polovici govora se je premier s tekočimi posli, kamor je uvrstil tudi nocojšnji slavnostni govor, sprostil in natrosil nekaj predvolilnih in ezoteričnih misli. Spregovoril je med drugim tudi o krožnem gospodarstvu in inovativnosti, domačine pa je vljudno opomnil na tujo neposredno investicijo, ki se jim obeta. “Trdno sem prepričan, da nove investicije Yaskave v Kočevju odpirajo možnosti, ki niso zgolj tehnološke, ampak se bo skozi razvoj robotike zgodil tudi razmislek o prihodnjih pogojih dela – in delovnega človeka.” Kaj ima z vprašanjem upora, ki je bistvo zgodovinske eksistence slovenskega naroda, tuja neposredna investicija, ki jo je Cerarjeva vlada subvencionirala? Verjamemo, da si je tokratni slavnostni govor z elementi predvolilnega EPP-ja Cerar spisal sam, saj iskreno pooseblja njegova štiri leta vladavine, ki naj bi bila neideološka, v prizadevanjih za napredek, reforme in delovna mesta.

A kjer nekdo trdi, da je neideološki, ga ideologija najtrdneje drži v pesti. “Slovenija niti v eni od zgodovinskih prelomnic ni izdala temeljnih interesov ne naroda ne človeštva – in to ravno zato, ker je znala oboje misliti skupaj: mislila je sebe in svet, ne pa ‘sebe kontra svetu’.” Kakšno prvovrstno sprenevedanje! Ob prvi zgodovinski prelomnici, ki jo je Cerar doživel v svoji vladavini, begunski krizi, je vlada mislila sebe kontra svetu. Na mejo je postavila rezilno žico, beguncem sistematično omejevala azilne pravice in delala vse, da begunski val čim prej prevali za Karavanke. Orbanistični ukrep je tudi nevarno pospešil širjenje sovražnega govora po državi. Cerar je v Kočevju jasno demonstriral, da je kot politik z novim obrazom sicer bolj po razmišljanju kot po retoriki bližje Janši, kot si je marsikateri volivec ali politični analitik želel predstavljati. Za ideologijo novih obrazov se skrivajo huda ideološka razočaranja. In enaka maskirna ideološka bomba lahko v rokah volivcev eksplodira tudi na letošnjih volitvah. Če kaj, se je v politiki vedno treba jasno zavedati, da je njen temeljni mehanizem ideologija. V politično razvitejših nacijah, za razliko od Slovenije, ideološki boji niso kontraproduktivni.

Uroš Esih

Vir: https://www.vecer.com/kako-nas-osvobajata-cerar-in-leskovar-6461741


Sporna odstranitev kipov v bodočem parku spominov v Kidričevem

april 16, 2018

Občina brez vednosti ZVKDS odstranila spomenika. Dejanje nerazumljivo tudi za avtorja kipov Viktorja Gojkoviča

Akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču aktualno dogajanje v Kidričevem ni niti malo všeč: “Ne vem, kdo je odločil, da se ostanek spomenika Borisu Kidriču odstrani. In ne vem, kaj na občini mislijo narediti s skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde, ki je predstavljala tukajšnjo glavno industrijo. Oboje je bilo v središču Kidričevega postavljeno pred 45 leti – in to so ljudje plačali in je v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.” Dodaja, da ga kot avtorja obeh obeležij nihče nikdar ni povprašal za kakšno mnenje: “Doprsni kip je bil odstranjen že pred sedmimi leti. In nisem prepričan, da je šlo za krajo, pač pa za premišljeno dejanje, ker pač spomenik nekomu ni bil pogodu. Tudi nedavna ponovna skrunitev kaže na to.”

Nad preteklost z brisanjem?

Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri v Kidričevem veliko razpravljali o tem, da bi kraj preimenovali. A je obdržal svoje ime, so pa na predlog župana in s podporo občinskega sveta leta 2015 iz naziva osnovne šole izbrisali ime Borisa Kidriča. Denar za spomenik, ki je do leta 2011 stal na mestu, kjer je zdaj občina Kidričevo začela urejati spominski park, so zbrali krajani s samoprispevkom, velik delež je prispevala takratna Tovarna glinice in aluminija, ki se je od leta 1953 prav tako imenovala po Borisu Kidriču (1912-1953), prvem predsedniku slovenske vlade.

“Naše zgodovinsko društvo je iz vsega dogajanja odrinjeno. Od lanskega januarja nismo bili več povabljeni na noben sestanek, povezan z urejanjem spominskega parka in s postavitvijo spomenika ruskim vojnim ujetnikom ter ruskim kadetom, ki so po ruski državljanski vojni našli zatočišče v Strnišču. Občina se glede vsega sama dogovarja z ruskimi predstavniki – in kolikor vemo, naj bi spomenik stal v tem parku. Na edinem sestanku, ki smo ga imeli januarja 2017, sem predlagal, da se spomenik ruskim kadetom postavi v bližini dvorca Sternthal, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno poveljstvo taborišča, ali pa na lokacijo taborišča ruskih vojnih ujetnikov. Prav tako Zgodovinsko društvo Kidričevo ni nikoli dalo predloga za postavitev parka spominov. Tudi o rušenju spomenika Borisu Kidriču nismo ničesar vedeli in se s tem ne strinjamo. O tem tudi na predstavitvi dokumentacije parka spominov, kolikor se spomnim, ni bilo govora. Osebno sem proti rušenju spomenika Borisu Kidriču ter tudi rušenju kateregakoli drugega spomenika ali objekta, povezanega z našo zgodovino. V tej smeri smo člani društva pred leti dali pobudo za zavarovanje treh objektov nekdanjega taborišča v Strnišču iz druge svetovne vojne in bili uspešni,” razlaga Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, ki deluje že pet let, a kot poudarja Pulko, sodelovanja z županom niso uspeli vzpostaviti.

“Osebno mi nikakor ni všeč, kar se dogaja, saj dejanja, kot je zdajšnja odstranitev spomenikov, nikakor ne vodijo v spravo in sožitje ter ohranjanje spominov, kar naj bi novi park predstavljal. To, kar se dogaja zdaj, je svojevrsten vandalizem in po mnenju nas, zgodovinarjev, bi morali ohraniti obe Gojkovičevi upodobitvi. Žal so zdaj oboje odstranili,” dodaja Pulko.

Župan: delamo po dogovoru

Župan Kidričevega Anton Leskovar pravi, da park, ki so ga te dni začeli urejati delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, še nima končnega imena: “Sam bi si želel, da je to park, ki bo združeval naše ljudi vseh generacij. Nikakršnih sporov si ne želim. Mi smo zdaj začeli urejanje, kot je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi v začetku leta in po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Nič samosvojega ne počnemo. A dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več in so to leto neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo. Ker so spomenik Borisu Kidriču pred svojo upravno stavbo postavili v podjetju Talum, menim, da je spomin ohranjen. Skulpturo iz aluminijastih cevi pa bomo očistili in postavili nazaj v urejeni park. Tja bomo v prihodnje postavili še kak spomenik.”

Leskovar dodaja, da so za ureditev parka – ta naj bi zaživel že v času letošnjega občinskega praznika konec junija – iz občinskega proračuna namenili 100 tisoč evrov: “Z Novo ljubljansko banko smo se dogovorili za odkup 20 arov zemljišča po ceni 16 evrov za kvadratni meter in DDV, ostali denar bomo namenili za urejanje parka, kjer bomo med zelenjem – ohranjamo stara drevesa in dodajamo nove zasaditve – postavili klopi, pitnik, uredili sprehajalne poti in javno razsvetljavo. V prihodnje bomo tam postavili spominska obeležja, med njimi zdaj odstranjeno skulpturo iz aluminijastih cevi Viktorja Gojkoviča.”

Spomenike je treba varovati

Slavko Kranjc, občinski svetnik SD in član Zgodovinskega društva: “Če imamo spomenike, je treba za njih tudi primerno skrbeti. V letu 2011 je bil odstranjen kip Borisa Kidriča in v začetku letošnjega leta postavljena svinjska glava na podstavek. Sam sem na občinsko vodstvo naslovil vprašanje, ali bo kip odstranjen ali obnovljen. Dobil pa odgovor, da občina ureditev opravlja v sodelovanju z ZVKDS in bo aluminijasta skulptura prestavljena na drugo lokacijo v parku, novi spomenik Borisu Kidriču se ne bo postavljal, pač pa bo v parku prostor za umeščanje novih kipov in spomenikov.”

O tem niso govorili

“Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika. Zato smo podali prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine. Z avtorjem odtujenega bronastega doprsja smo se dogovarjali o repliki. Prav tako smo tvorno sodelovali z občino Kidričevo o izbiri lokacije nastajajočega parka, ki bo predvidoma stal v neposredni bližini varovanega območja in katerega sestavni del bi bil tudi porušeni spomenik,” sporočajo iz ZVKDS.

Park spominov?

Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, je zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravil, a poudaril, da je treba dobro premisliti, kako in kaj.

Vir: https://www.vecer.com/sporna-odstranitev-kipov-v-bodocem-parku-spominov-v-kidricevem-6447292

Slavica Pičerko Peklar


V Kidričevem letos 2,3 milijona evrov za investicije

januar 5, 2018

V občini Kidričevo bodo letos obnovili več krajših odsekov cest. V Apačah bo na vrsti cesta od kapele proti strelišču. V Lovrencu pa bodo zgradili parkirišče ob nogometnem igrišču. Več, župan Anton Leskovar:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/2010-v-kidricevem-letos-23-milijona-evrov-za-investicije

Z obnovo Tovarniške ceste bo v Kidričevem izginila zadnja, z granitnimi kockami tlakovana cesta. Za vse investicije pa bodo letos namenili 2,3 milijona evrov.

Majda Fridl


Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Gibanje Za Kidričevo prijavilo župana protikorupcijski komisiji

december 20, 2017

Krajani Strnišča pri Kidričevem so oblikovali civilno iniciativo, ki se bori proti novi obrtni coni v bližini naselja. Pridružilo se jim je tudi gibanje Za Kidričevo. Več, vodja Branko Štrucl:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji

Gibanje Za Kidričevo pa napoveduje tudi kazensko ovadbo zoper Leskovarja zaradi okoljske kriminalitete. Med drugim mu očitajo tudi deponijo gum v Lovrencu ter Center za nevarne odpadke. Župan Leskovar pa na obtožbe ne odgovarja, saj meni, da je Branko Štrucl, vodja gibanja Za Kidričevo že večkrat zoper njega vložil lažne prijave.

Majda Fridl

Vir: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji


Rdeče blato, tovarniški odpad in pepel, sedaj še poslovno-industrijska cona

december 5, 2017

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo do leta 2020 v Kidričevem zgradila obvoznico. Trasa ceste bo za naseljem Kidričevo in za tovarniškim kompleksom Taluma: od regionalne ceste Hajdina–Slovenska Bistrica, za Kidričevim do Strnišča, kjer je del ceste že zgrajen (križišče in podvoz pod železniško progo) ter naprej proti Lovrencu na Dravskem polju.

Ob novozgrajeni cesti, zadaj za naseljem Strnišče in v neposredni bližini Talumovega kompleksa, občina Kidričevo načrtuje širjenje poslovno-industrijske cone. Deset hektarjev zemljišč, na katerih se pretežno razrašča grmičevje in nekaj dreves, urejajo s podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). Nameram občine, da se gozd spremeni v poslovno-industrijsko območje, krajani naselja Strnišče nasprotujejo. Združili so se v civilno iniciativo. »Z načrti občine Kidričevo, da čez celoten južni rob naše vasi postavi logistični in avtoprevozniški center ter piščančje farme, se ne strinjamo. Občina Kidričevo je konec septembra začela postopek spremembe občinskega prostorskega načrta, postopek in spremembe pa je pred vaščani Strnišča vse do zadnjega skrivala. O občinskih načrtih nas niso obvestili ne takrat, ko je o tem odločal občinski svet, kaj šele, da bi nas obvestil župan, ko je pobude prejel. Za načrte smo izvedeli sredi oktobra. Ne glede na vse pritiske vaščani Strnišča ostajamo trdno proti načrtom občine in župana. Ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo, samo zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika.

Leskovar: »Gospodarstvu in razvoju je treba dati priložnost«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/8449-kidricevo-rdece-blato-tovarniski-odpad-in-pepel-sedaj-se-poslovno-industrijska-cona

Mojca Zemljarič