Zakaj se občina ne strinja z agromelioracijo na njivi v Cirkovcah

9 januarja, 2020

Podjetje EM-GRAD je pri Agenciji RS za okolje (ARSO) pridobilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD), na podlagi katerega bi lahko na kmetijskem zemljišču v okolici Cirkovc v občini Kidričevo izkopali 200.000 m3 gramoza in ga nadomestili z zemljino. Gre za njivo, ki je v bližini glavne ceste Kidričevo–Slovenska Bistrica.

Na zemljišču velikosti dobrih šest hektarjev bi izvajali postopek agromelioracije do globine treh metrov: obstoječi material bi izkopali in ga nadomestili z zemljino, ki bi jo vozili iz tovarne Impol iz Slovenske Bistrice. »Namen je izboljšanje ekološkega stanja tal. Na površini se bo sprva odstranila zgornja plast humusa, ki se ga bo začasno odrinilo na rob. Izkopalo se bo matični material do globine treh metrov (200.000 m3) in se ga zamenjalo z zemeljskim izkopom, ki ima boljšo sposobnost zadrževanja vode,« je med drugim zapisano v OVD, na katerega je občina Kidričevo podala pritožbo. Na občini so mnenja, da je odločba ARSA nepravilna in nezakonita. Skrbi jih, da bo izvajalec agromelioracije s tako obsežnim posegom poškodoval lokalno cestno infrastrukturo. Po mnenju občine naj bi tudi zaobšel predpise, ki urejajo črpanje gramoza. »ARSO je z OVD dejansko dovolil izkop 200.000 m3 gramoza, pri tem pa iz njegove odločbe sploh ni razvidno, na kakšni podlagi lahko vlagatelj izkop izvede, iz odločbe prav tako ne izhaja, kako mora vlagatelj z izkopom ravnati. Za izvedbo del, ki so predvidena, je potrebna rudarska pravica (koncesija), saj predstavlja gramoz v skladu z zakonom o rudarstvu mineralno surovino.« Občino skrbi, da bi jama, ki bi nastala, ostala »odprta«, stroški sanacije pa bi potem bremenili državni ali občinski proračun. Lokalna skupnost ima tudi pomisleke glede pravilnosti postopkov za načrtovano agromelioracijo – ali je zadoščeno vsem zakonskim pogojem. Sprašujejo se, kaj se bo zgodilo, če izvajalec dela ne bi končal in kdo bo kril stroške sanacije občinskih cest, ki bi bile zaradi posega poškodovane oziroma uničene.

Emeršič: »Izboljšali bomo rodovitnost tal«

Občina: »Odločitev ARSO je nepravilna in nezakonita«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/19140-kidricevo-zakaj-se-obcina-ne-strinja-z-agromelioracijo-na-njivi-v-cirkovcah

Mojca Zemljarič 


Komunala o možnih rešitvah za zagotavljanje čiste pitne vode

18 decembra, 2019

Računsko sodišče je letos objavilo dve poročili, v katerih opozarja na problematiko onesnaženosti podtalnice na območju Dravskega in Ptujskega polja. Situacija je skrb vzbujajoča, ker se s to podtalnico napaja ptujski vodooskrbni sistem. Zato je Računsko sodišče zapisalo, da bi lahko območje v nekaj letih ostalo brez pitne vode.

Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec tem navedbam oporeka, saj po njegovih trditvah v analizo niso bili vključeni najnovejši rezultati meritev, ko sta bila v omrežje že priključena dva nova globinska vodnjaka. Širec meni, da je Računsko sodišče zaključke in napovedi oblikovalo na osnovi parcialnih rezultatov. »Upoštevali so rezultate meritev do vključno leta 2017, čeprav so bili rezultati iz leta 2018 že na razpolago pred izdajo poročila, a niso bili upoštevani. Ti namreč kažejo drugačno, boljšo sliko o kakovosti globinske podtalnice.«

Podtalnica naj ne bi bila povsod enako onesnažena

Tega, da je podravska podtalnica onesnažena, v KP Ptuj sicer ne zanikajo. »Rezultatom predstavljenih meritev ne oporekamo, saj jih je ARSO pridobil iz programa spremljanja podzemne vode v Sloveniji in so ves čas javno dostopni. Vendar pa opozarjamo, da ti podatki ne veljajo za kakovost distribuirane pitne vode v sistemu ptujskega vodovoda. Rezultate meritev podtalnice ARSO pridobiva na celotnem področju Dravskega polja, pri čemer so nekatera merilna mesta tudi neposredno na kmetijskih področjih. Tam so lahko meritve nitratov v plitvi podtalnici zaradi intenzivnega kmetijstva in vnosa gnojil na območje veliko višje kot na območju, kjer se izvaja črpanje pitne vode. Poleg tega je bil v meritev globinske podtalnice zajet obstoječi globinski vodnjak na območju črpališča Skorba, v katerem kot posledica vzdrževalnih del in čiščenja vrtine prihaja do vdora plitve podtalnice v globinsko. Zaradi tega dejavnika je vsebnost nitratov in pesticidov presežena pri treh vodnjakih. Meritve na preostalih 10 novejših globinskih vodnjakih so bistveno nižje. Za distribucijo pitne vode tako črpamo površinsko podtalnico, ki je navadno na globini okrog 30 metrov, in globinsko podtalnico, ki jo črpamo do globine 200 metrov in ima minimalne vsebnosti nezaželenih elementov. S takšnim načinom mešanja lahko v omrežje distribuiramo kakovostno vodo, ki ustreza vsem zahtevam.«

Še naprej bo nujno kombiniranje plitve in globinske vode

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18759-podravje-komunala-o-moznih-resitvah-za-zagotavljanje-ciste-pitne-vode

Mojca Zemljarič 


Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

27 novembra, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Novi dokazi: podtalnica v katastrofalnem stanju

6 novembra, 2019

Kemijska onesnaženost podtalnice je velika težava ptujskega vodooskrbnega sistema. Plitva podtalnica je tako onesnažena, da jo je za distribucijo pitne vode nemogoče koristiti. Zato upravljavec sistema že nekaj let črpa globinsko vodo, jo dodaja k vodi iz plitkih plasti in tako zmanjšuje koncentracije strupov.

A tudi ta model mešanja vode bi se znal v kratkem z(a)lomiti. Z nitrati je namreč onesnažena tudi globinska podtalnica. V enem izmed globinskih vodnjakov v Skorbi je koncentracija nitratov 44 mg/l, kar je zelo blizu mejni vrednosti 50 mg/l. Na podlagi podatkov meritev, ki jih izvajata okoljsko ministrstvo in agencija za okolje (ARSO), je računsko sodišče letos opozorilo, da koncesionar, to je Komunalno podjetje (KP) Ptuj, že v obdobju nekaj let iz črpališča Skorba ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne vode, niti s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov.

Skrb vzbujajoča pa ni samo visoka koncentracija nitratov, temveč tudi prisotnost atrazina. V podtalnici na območju Kidričevega se giblje okrog trikratnika mejne vrednosti: od 0,39 do 0,27 µg/l (mejna vrednost je 0,1 µg/l). 0,11 µg/l je bila izmerjena vrednost v enem izmed vodnjakov v Skorbi, kjer se črpa voda za distribucijo. Zelo blizu dovoljene vrednosti (0,093 µg/l) je bil zaznan tudi na merilnem mestu na Spodnji Hajdini.

Kje je nitratov v podtalnici največ

Merilno mesto Nitrati (mg/l)
Prepolje 120
Podova 66
Sobetinci 66
Spodnja Hajdina 62
Lancova vas – vodnjak 62
Dornava 58
Zagojiči 58
Bukovci 58
Šikole 58
Kidričevo 49
Skorba –vodnjak 44
Skorba – globinski vodnjak 44

Prikazani so letošnji rezultati za Podravje, ki v nacionalnem merilu poleg Pomurja velja za z nitrati najbolj obremenjeno območje. Mejna vrednost za nitrate je 50 mg/l.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/18175-dravsko-in-ptujsko-polje-novi-dokazi-podtalnica-v-katastrofalnem-stanju


Kritični pesticidi in nitrati, vprašljive zaloge vode …

17 aprila, 2019

Ugotovitve in opozorila Računskega sodišča RS so skrb vzbujajoči: podtalnica na Dravskem polju, kjer se črpa večina vode za ptujski vodooskrbni sistem, je onesnažena s pesticidi in nitrati, vprašljiva je tudi zadostnost količin vode za oskrbo sistema.

Vira onesnaženja vodonosnikov pitne vode sta vsaj dva. Kot smo že poročali, je Dravsko polje prepredeno s spečimi (ali pa morda že aktiviranimi) kemičnimi bombami, skritimi v gramoznicah. V jamah so odloženi strupi in kemikalije, menda so ponekod zakopani celi sodi tega smrtonosnega materiala. Po pričevanjih domačinov naj bi bile v gramoznicah odložene kemikalije iz nekdanje tovarne Pinus. Onesnaženost podtalnice na Dravskem polju je tudi posledica intenzivnega kmetijstva. Komunalno podjetje Ptuj, ki je upravljavec ptujskega vodovodnega sistema, je predlani javno opozorilo na povečane koncentracije atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina v pitni vodi. Komunala se je nato ob soglasju občin, ki so lastnice vodooskrbnega sistema, v Skorbi lotila gradnje dveh globinskih vodnjakov. Zagnali so ju lani sredi leta. Voda iz plitkega vodonosnika je obremenjena s pesticidi in nitrati, voda iz globinskega vodonosnika naj bi bila čistejša. Kakšno je njeno stanje, bo pokazal podrobni monitoring, ki ga od lani izvaja Agencija RS za okolje (Arso). Upravljavcu z mešanjem načrpane vode iz obeh vodonosnikov sicer uspe zniževati koncentracijo zdravju nevarnih snovi in tveganje za preseganje mejnih vrednosti.

V poročilu računskega sodišča je problematika onesnaženosti podtalnice na Dravskem polju in vodooskrbe celotnega ptujskega območja posebej izpostavljena. »V prvem vodonosniku na črpališču Skorba pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Na južnem delu je celo opazen naraščajoč dolgoročni trend koncentracije nitrata. V globokih vodnjakih so koncentracije nitratov bistveno nižje, zato se z mešanjem vode iz prvega in drugega vodonosnika ustrezno znižuje koncentracija nitratov v vodi, ki se nato uporablja kot pitna voda,« je navedeno med drugim.

Zakaj je pitna voda ogrožena

V letih 1998–2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, leta 2017 pa to vrednost že presegla. V globokem vodnjaku črpališča Skorba so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 mg/l. To pomeni, da upravljavec vodovoda, niti z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov, že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati neoporečne pitne vode. Za drugi vodonosnik vlada ocenjuje, da obstaja tveganje nezadostnosti zagotavljanja količin vode. Razpoložljive zaloge v drugem vodonosniku so namreč veliko bolj omejene in ne morejo nadomestiti izpadlih zalog iz prvega, onesnaženega vodonosnika.

Stanje vode je posebej razdelalo tudi računsko sodišče. Lani so v omrežje priključili dva nova globinska vodnjaka in s tem v distribuirani vodi zmanjšali vsebnost nitratov.

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cab327de2f2c/kriticni-pesticidi-in-nitrati-vprasljive-zaloge-vode


V Saubermacherjevem centru letos sprejeli 26.500 ton nevarnih odpadkov

13 decembra, 2018

Podjetje Saubermacher Slovenija je v kompleksu tovarne Talum v Kidričevem leta 2016 odprlo novozgrajeni center za ravnanje z nevarnimi odpadki. Kapaciteta centra je 51.000 ton, za takšne količine imajo pridobljena tudi dovoljenja. V prvem letu delovanja (2016) so v centru po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) prevzeli 12.800, lani 24.200, letos pa že 26.500 ton nevarnih odpadkov.

Kategorija odpadkov se z razlogom imenuje nevarni, zato je treba z njimi ravnati kar se da previdno in natančno. Spomnimo se samo razsežnosti lanskega požara v vrhniškem Kemisu. Zaradi gorenja vnetljivih snovi je bilo gašenje izjemno obsežno, prišlo je tudi do onesnaženja okolja. V bližnjem potoku Tojnica je poginil ves živež. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo v Kidričevem?

Tveganje seveda obstaja, a v podjetju pravijo, da ga obvladujejo. „Zaradi svoje tehnične opremljenosti predstavlja lokacija v Kidričevem trenutno najsodobnejši visokotehnološki center za trdne in tekoče nevarne odpadne snovi v Sloveniji in je v takšni obliki edinstven. Poleg tega uporablja podjetje kadrovsko in tehnično infrastrukturo upravljavca tovarne aluminija, kot sta na primer njihova gasilska in varnostna služba. Skladno s požarnovarnostnimi ukrepi je objekt razdeljen na požarne in dimne sektorje, z ustrezno certificiranimi požarno odpornimi gradbenimi elementi – zaradi preprečitve širjenja požara iz obravnavanega dela v drug del objekta ter varne evakuacije zaposlenih. Prav tako so vgrajeni zahtevani sistemi aktivne požarne zaščite,« so pojasnili v podjetju Saubermacher Slovenija.

Požara ni bilo, a to ne pomeni, da ni zagorelo …

Povprašali smo, koliko požarov oziroma vnetja materiala in razlitij nevarnih snovi so morebiti zabeležili v dveh letih in pol, odkar poslujejo v novozgrajenem centru. „Glede na vse zgoraj navedene ukrepe protipožarne varnosti in zaščite lahko sklepate, da smo pred tovrstnimi situacijami dobro zaščiteni. Večjih požarov in razlitij nismo beležili,“ pravijo v podjetju. V oči zbode podatek, da niso beležili večjih požarov. Ali morebiti manjše so? Zato smo o tem zastavili še dodatno vprašanje in prejeli odgovor: „Ni bilo dogodka, ki bi se štel kot razlitje ali požar.“ Tudi pri tem odgovoru se poraja rahel dvom: kaj se šteje kot požar? Vsak plamen, ki zagori, še najbrž ni požar … Zato je moč sklepati, da so se v obratu z ognjem že srečali.

Izvoz v Avstrijo in Nemčijo, sežig v Račah in Anhovem

Saubermacher Slovenija v Kidri­čevem skladišči in obdeluje nevarne odpadke, ki nastanejo v industriji in gospodinjstvih. „Nevarne snovi, kot so kisline, fužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov, pa tudi onesnažena zemlja, se na približno 8.100 m2 skla­diščijo, obdelujejo in pripravljajo za odstranitev v tujini in delno obnovijo za ponovno uporabo. Za delovanje področja zbiranja in obdelave ne­varnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Ne­varni odpadki iz Slovenije se v naj­večji meri izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. Rešitve za odstranitev slednjih v Slo­veniji namreč skorajda ni. V Sloveniji imamo dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpad­kov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.”

V Kidričevem od lani sprejemajo tudi odpadke, ki so jih poprej v Ke­misu. „Ko je v podjetju Kemis lansko leto izbruhnil požar, smo seveda zaznali povečano povpraševanje povzročiteljev odpadkov. Je pa res, da podjetje Saubermacher Slovenija ne more in ni mogel preko noči na­domestiti teh količin, saj je bilo treba skleniti ustrezne dogovore s prevze­mniki, nato pa pridobiti še potrebna dovoljenja, kar traja nekaj časa.”

Lani v Sloveniji pridelali 133.000 ton nevarnih odpadkov in jih 35.000 ton uvozili

V Sloveni je v 2017 nastalo približno 133.000 ton nevarnih odpadkov, od tega 75% v proizvodnji, 22% v storitvenih dejavnostih in 4% v gospodinjstvih. V okviru proizvodnih dejavnosti je največ nevarnih odpadkov nastalo v proizvodnji kovin (približno 27.000 ton) ter v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (skoraj 19.800 ton).

Količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v Slovenji, se povečuje. V letu 2017 jih je količinsko nastalo za 32% več kot v 2007. Skoraj 35.000 ton nevarnih odpadkov je Slovenja v 2017 tudi uvozila (za predelavo), 58.000 ton nevarnih odpadkov pa je v tem letu izvozila v druge države članice EU. Vir: SURS

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/13577-kidricevo-v-saubermacherjevem-centru-letos-sprejeli-26500-ton-nevarnih-odpadkov

Mojca Zemljarič


Velikansko gramoznico spreminjajo v rekreacijski park Zeleno jezero

16 novembra, 2018

Zeleno jezero – to je odkopanih in razkritih 40 hektarov podtalnice Dravskega polja

Maja prihodnje leto bodo blizu Kidričevega odprli športno-rekracijski center Zeleno jezero (Green Lake), kakršnega pri nas še nimamo. Na delu skoraj 40-hektarske vodne površine v tamkajšnji gramoznici in ob njej urejajo vse potrebno za dolgo vrsto športnih aktivnosti od deskanja na vodi do odbojke na mivki, ob tem pa postavljajo še vso potrebno komunalno infrastrukturo.

V prvi fazi, ki bo končana prihodnjega maja, bodo uredili 10 hektarov površine, postavili 420-metrsko vlečnico za deskarje, uredili kamp za 70 šotorov, deset mest za avtodome, posebne tribune za 1400 obiskovalcev na obali, otroška igrišča in manjši gostinski obrat ter seveda veliko parkirišč. Zamisel o takšni športni in turistični ponudbi je skoraj osem let pilila in pripravljala občina Kidričevo, po pridobitvi vseh soglasij in gradbenega dovoljenja pa je poiskala še investitorje. To nalogo je prevzel konzorcij treh podjetij, ki mu je občina podelila koncesijo za 25 let. Skupno podjetje Športno rekreacijski center Pleterje so ustanovili Cestno podjetje Ptuj, Betonarna Kuhar iz Cerkvenjaka in hrvaško podjetje CWS (Cablewake Systems) z Reke. Občina pa je uredila še stavbno pravico (za vso dokumentacijo je porabila 91 tisoč evrov), do gramoznice pa je za 150 tisočakov zgradila še vodovod in kanalizacijo. Po oceni bodo koncesionarji za ureditev celotnega parka v treh fazah vložili še 1,7 milijona evrov.

V drugi fazi v letih 2020 in 21 bodo uredili še kopališče (voda se v gramoznici poleti segreje tudi do 27 stopinj), zato so morali pri Arsu pridobiti status kopalnih vod. Meritve so pokazale odlično kakovost, nekaj izmerjenih vrednosti je bilo primerljivih kar z vodo reke Soče. Poleg kopališča bo v kampu še bar, v tem času pa bodo postavili še drugo vlečnico za deskarje. Po zaključku teh del pa bodo do 2024 postavili še deset mobilnih hišic za goste, še 20 mest za avtodome in deset luksuznih šotorov, kot je načrte razkril direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk. Župan Kidričevega Anton Leskovar pa dodaja, da so pravkar pridobili še 46 tisočakov evropskih sredstev, s katerimi bodo na severovzhodnem delu gramoznice uredili naravovarstveno območje z učno potjo o rastlinah in živalih.

Vodja projekta Green Lake Sara Kaučič posebej poudarja, da bodo vse možne aktivnosti v parku namenjene različnim generacijam, park pa bo postal s posebnim prireditvenim prostorom tudi kulturno prizorišče.

To umetno jezero je v resnici podtalnica Dravskega polja, ki se za meter in pol vsak dan pretaka proti glavnemu črpališču ptujskega vodovoda v slabih deset kilometrov oddaljeni Skorbi.

Iz gramoznice že desetletja kopljejo in odvažajo gramoz. “Tisti del površine, s katerega zdaj odkopavamo in odvažamo gramoz, lahko odkopavamo le skoraj do podtalnice, Potem ga bomo rekultivirali in pogozdili, tako da se vodna površina kljub nadaljnjemu kopanju ne bo povečevala,” poudarja Turk.

Dovoljenja za kopanje gramoza tudi do deset metrov v podtalnico so podjetja v preteklosti dobivala pod pogojem, da okolico po eksploataciji povrnejo v prvotno stanje, ga ozelenijo in pogozdijo. Park, ki ga sedaj urejajo, je torej le drugačna sanacija gramoznice. Ta pa je že doslej s svojo kristalno modrozeleno barvo poleti privabljala številne kopalce, čeprav je bilo kopanje v njej uradno prepovedano.

Franc Milošič

Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/velikansko-gramoznico-spreminjajo-v-rekreacijski-park-zeleno-jezero-110644.html