(Ne)varni industrijski obrati: Tveganja za okolje so, ni pa alarma

junij 7, 2017

Podjetja z obrati in napravami, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, podvržena strogim regulativam, izpostavljajo nadzor in preventivo

Onesnaženje okolja, zlasti v večjem obsegu, poraja širša vprašanja o (ne)varnostih v industrijskih obratih in učinkovitem nadzoru delovanja industrije oziroma podjetij, v katerih je narava proizvodnje potencialno škodljiva zunanjemu okolju. Ministrstvo za okolje in prostor (Arso) je samo od leta 2006 izdalo, spreminjalo ali dopolnjevalo odločbe podjetjem za 594 naprav, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega. Vsaj v načelu so podjetja, sploh tista, ki morajo pridobiti IPPC-dovoljenje (celovito okoljevarstveno dovoljenje), podvržena strogemu nadzoru in zavezana monitoringom ter so tudi nenehno pod drobnogledom inšpekcije. Čeprav so možnosti napak ali dejavnikov tveganja zmanjšane na najnižjo možno točko in so ukrepi za varnost in zaščito zlasti v večjih industrijskih družbah ostri, se med ljudmi vselej porajajo še vprašanja, ali in kaj nepredvidljivega se lahko pripeti v proizvodnjah, v katerih delajo z nevarnimi ali potencialno nevarnimi snovmi. Še zlasti so vprašanja vplivov izpostavljena v okoljih, v katerih so tovarne umeščene v bližino stanovanjskih naselij, kar sicer sproža tudi širši premislek o (ne)ustreznosti prostorskega načrtovanja že v preteklosti. Omenjamo nekaj primerov v Podravju, Pomurju, na Celjskem in Koroškem – povsod zagotavljajo, da delujejo v skladu z ostrimi okoljskimi standardi. Pomembno je zlasti tesno sodelovanje s poklicnimi gasilskimi enotami, sploh v preventivnem smislu.

[…]

Koraki k nadzorovanemu ravnanju z odpadki

Nedavno je na območju tovarne Talum v Kidričevem vrata odprl prenovljen center za ravnanje z nevarnimi odpadki, kar je ministrica za okolje Irena Majcen prepoznala kot pomemben korak v smeri nadzorovanega ravnanja z odpadki. Center, ki je v lasti podjetja Saubermacher, bo letno sprejel do 51 tisoč ton nevarnih odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev. Pred leti, ko je v Kidričevem še deloval stari center, so domačini opozarjali na nevarnosti, ki jih predstavlja za okolje, zdaj živijo v obljubah, da je dogajanje v centru pod nenehnim nadzorom in je center urejen, kot zahtevajo najsodobnejši standardi. Ima vsa potrebna dovoljenja in je zgrajen v skladu najboljšo možno tehnologijo ter opremljen s celovitim tehničnim in protipožarnim varovanjem. Vsi tehnološki procesi so računalniško usmerjani in nadzorovani, območje, kjer stoji, ima poklicno gasilsko enoto.

Nevarnost ostaja gramoznica

Da živijo v okoljsko degradiranem območju, kjer so pomembna zajetja pitne vode za širše ptujsko območje, že leta opozarjajo nekateri domačini, a analize lani julija odvzetih vzorcev zemljine, ki so jih na območju Kidričevega opravili strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, so pokazale, da nevarnosti skorajda ni. Parametre onesnaženosti so našli le v vzorcu zemljine, odvzete na območju, kamor so pred desetletji vozili pepel z železnice, in predlagali, da se tam omeji kmetijska pridelava.

Potencialno nevarnost za okolje pa predstavlja gramoznica na Lovrencu na Dravskem polju, kjer so leta skladiščene odpadne avtomobilske gume. Po požarih, ki sta s svojimi emisijami zagotovo vsaj začasno onesnažila okolje, a se s tem ni nihče posebej ukvarjal, gume zdaj odvažajo pod nadzorom ministrstva za okolje, dogajanje pa spremljajo tudi evropski strokovnjaki. Še vedno je v Kidričevem deponija rdečega blata, že desetletja tudi pogozdena in, kot zagotavljajo v Talumu, pod nadzorom. (ps)

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 25.5.2017

Več avtorjev

Več na: http://www.vecer.com/ne-varnost-industrijskih-obratov-tveganja-za-okolje-so-ni-pa-alarma-6264803

Advertisements

Si Kidričevo zasluži naziv degradiranega območja?

julij 11, 2016

S tem pridejo odškodnine ali rente

Prispevek Tele M: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174416248

V občini Kidričevo poteka analiza tal, ki bo pokazala onesnaženost območja in nujnost sanacije. Zdravje ljudi naj bi ogrožalo t. i. onesnaženo rdeče blato.

Na pobudo civilne iniciative Za Kidričevo so dopoldne začeli analizo tal. Glavno vprašanje pa je, ali je onesnaženost tal tolikšna, da bi lahko občino uvrstili med degradirana območja. Vodstvo občine zatrjuje, da ne.

Gibanje pooseblja Branko Štrucl. Ta že nekaj let vodi kampanjo, ki bi Kidričevemu prinesla status degradiranega območja, pred današnjim začetkom analize tal pa je vnovič izrazil prepričanje, da je zdravje ljudi ogroženo predvsem zaradi tako imenovanega onesnaženega rdečega blata.

Odškodnine ali pa letne rente

“Če vemo, da je Evropska unija lani s sklepom jasno povedala, da je rdeče blato nevaren odpadek in spada pod rudniške odpadke, je to zelo nevarno,” pravi Štrucl, ki ocenjuje, da je v Kidričevem in okolici približno šest milijonov ton takšnega blata.

Štrucl je zaradi omenjenega svoje zahteve naslovil tudi na predsednika vlade Mira Cerarja, od njega pa zahteva, da prouči možnost odobritve vsakoletne rente Kidričanom ali pa odškodnine za degradirano območje. Prav tako ga poziva, da poskrbi za novo cestno povezavo proti Talumu in da enega izmed krajanov vključi v nadzorni svet tega kidričevskega podjetja.

Opravljenih že več analiz

Ne glede na Štruclova opozorila pa je dejstvo, da tokratne raziskave tal v Kidričevem niso prve, vse pretekle pa skrb vzbujajočih vrednosti niso nikoli pokazale. To nam je danes potrdila tudi Janja Turšič z agencije za okolje (Arso), ki bo opravila analizo. In na kaj se bo agencija osredotočila tokrat? “Načrtovano imamo vzorčenje na šestih lokacijah, tri od teh so vrtci, ker so to lokacije, kjer se zadržuje najbolj občutljiva populacija. Analizirale se bodo kovine, glede na problematiko Taluma in povezano industrijo se bo v vzorcih določil tudi fluorid,” potek dela pojasnjuje Turšičeva.

Leskovar: To je zamisel posameznika

Da analizo tal pozdravljajo, so poudarili tudi na občini, župan Anton Leskovar pa ob tem zavrača namigovanja o degradiranem območju. Ta prizadevanja so po njegovem mnenju zamisel zgolj enega posameznika. “Menim in to lahko tudi dokažem, da občina Kidričevo nikakor ne spada v degradirana območja, saj je tukaj kakovost življenja višja kot v marsikaterem drugem kraju. Če pa je s temi zemljišči res kaj narobe, pa se bomo v dogovoru z ministrstvom za okolje tudi odzvali in zadevo sanirali,” miri Leskovar.

Rezultati analize, ki jo bo v celoti plačal Arso, naj bi bili znani v enem mesecu, po njihovi objavi pa naj bi Štrucl proti Leskovarju tudi vložil kazensko ovadbo, ker da župan zavaja, ko zatrjuje, da živijo Kidričani v zdravem okolju.

Mojca Vtič, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/si-kidricevo-zasluzi-naziv-degradiranega-obmocja/397883


Namesto vode iz pipe koktajl pesticidov

februar 23, 2016

Da so na Dravskem polju zakopane tempirane ekološke bombe, je na svoji predstavitvi izpostavila Ekološka iniciativa Rače. Kot so povedali predstavniki iniciative, naj bi nekdanje podjetje Pinus pred več desetletji sode, napolnjene z nevarnimi snovmi, zakopalo v zemljo, kar pa predstavlja vsakodnevno nevarnost za zastrupitev pitne vode ne samo Račanov, temveč vseh prebivalcev, ki pijejo vodo iz črpališča Šikole.

Tako je Samo Repolusk izpostavil, da je stanje podtalnice kritično, predvsem zaradi odlagališč fitofarmacevtskih odpadkov Pinusa, nekdaj enega izmed vodilnih podjetij fitofarmacevtskih sredstev v Jugoslaviji. »Predvidoma naj bi bilo na tem območju približno 13 nesaniranih odlagališč. Sanacija je bila v državnih dokumentih v letih 2009–2013 kot prioritetna naloga, verjetno je zaradi gospodarske krize izpadla. Sodi, v katerih naj bi bili skladiščeni ti odpadki, imajo določeno življenjsko dobo, tako da ima lahko nesanacija teh odlagališč posledice za celotno prebivalstvo. Ob tem pa je po podatkih ARSA prisotnost pesticidov v podtalnici konstantna oziroma je ta koncentracija najvišja ravno na območju Rač, Brunšvika in Kidričevega.« Ob tem je Repolusk zbrane pozval, da če imajo kakršnekoli informacije o teh jamah, naj jih sporočijo, saj da vedenje o lokacijah, ki so bile izkopane pred več kot pol stoletja, tone v pozabo.

Vsebnost nitrata 2014

Da pitna voda na tem območju Dravskega polja vsebuje tudi številne snovi, ki lahko predstavljajo resno grožnjo zdravju, je izpostavil tudi Tomaž Seliškar. »Zaradi vseh informacij o obolevnosti za rakom sem naročil analizo vode, ki sem jo natočil izpod pipe. Nobena od vrednosti ni bila presežena, a so bile te vrednosti tik pod mejo. Atrazin, ki je prepovedan že od leta 2003, je bil komaj pod dopustno mejo, ob tem da nisem vzel vzorca v sušnem obdobju. Tako se resno sprašujem, kaj pijemo. Voda je pitna in je v skladu z zakonodajo, vendar pa je koktajl pesticidov. Verjetno bi problem rešile globlje vrtine.«
Seliškar je še dodal, da obstajajo indici, da je na območju Rač obolevnost za rakom večja kot drugje. »Prejeli smo podatke, kjer nam je bilo sporočeno, da je na OŠ Rače v 25 letih 22 učiteljic in učiteljev zbolelo za rakom, na ostalih šolah so v enakem obdobju oboleli do štirje ljudje. Takšno odstopanje pri šoli je nenavadno, naključje je preveliko. Z registra raka so nam posredovali podatke po občinah. Zanimivo je, da je med okoliškimi občinami po raku črevesja in pljučnem raku najvišje in da se trend obolevnosti povečuje. Na drugi strani pa na registru raka pravijo, da je število obolelih oseb premajhno, da bi lahko naredili vzročno-posledične zaključke.«

Namreč nekdanje podjetje Pinus, sedaj Albaugh, je le nekaj metrov oddaljeno od Osnovne šole Rače.

Ugotovljene presežene koncentracije

Merilna mesta državnega monitoringa kakovosti podzemne vode, na katerih so bile v letu 2014 ugotovljene presežene koncentracije

Kemijsko stanje vode

Vir: Arso, Kemijsko stanje podzemne vode 2014

V Šikolah na Dravskem polju je plitvi vodnjak onesnažen z nitrati in atrazinom. Vsebnosti nitratov nihajo, a so visoko presežene. Vsebnosti atrazina se v vodnjaku že vrsto let znižujejo, vendar še niso padle pod standard kakovosti, čeprav je atrazin od leta 2003 prepovedan, prej pa se je uporabljal predvsem za zatiranje širokolistnih plevelov na koruznih poljih. Plitvi vodnjak v črpališču Skorba je obremenjen z nitrati, atrazinom in desetil-atrazinom. Vsebnosti nitratov v vodnjaku nihajo, vsebnosti atrazina in desetil-atrazina pa se znižujejo, vendar še niso nižje od standarda kakovosti. V črpališču Skorba, v globokem vodnjaku, oziroma globo­kem vodonosniku, beležimo naraščanje vsebnosti nitratov, katerih vsebnosti so že nad 75 % standarda kakovosti.

Ob tem na Arsu ugotavljajo, da v zadnjih 16 letih na Dravskem polju koncentracije nitratov ostajajo visoke. Na nekaterih merilnih mestih vrednosti nitrata nihajo nad standardom kako­vosti (Brunšvik-Podova, Kidričevo, Lancova vas), v Staršah in na črpališču v Šikolah se še ve­dno zvišujejo. Prav tako vrednosti nitrata naraščajo v globokem vodnjaku črpališča Skorba.

Objavljeno v Štajerskem tedniku, v torek, 16.2.2016

Mojca Vtič

Vir: http://www.tednik.si/tempiarna-bomba-v-dravski-diolini-namesto-vode-iz-pipe-koktajl-pesticidov

Napotili:
Analiza pitne vode
http://www.komunala-ptuj.si/vodooskrba/analizni-izvidi-pitne-vode/
Predstavitev ekološke iniciative Rače
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/12/predstavitev-ekoloske-iniciative-race/


Okoljska minska polja

december 28, 2014

Pri zgodovinskih grehih ne najdemo onesnaževalca, pri novih pa ne računa, ki ga bi morali plačati

Celje, Mežica, Zasavje, Kidričevo, lahko bi jih našli in proučili še več, starih pa tudi novih onesnaževalskih grehov namreč, a so že ti primeri dovolj za preprosto ugotovitev – osnovno načelo okoljskega prava “onesnaževalec plača” je v Sloveniji prezrto, neuresničljivo zaradi zgodovine okoljskega greha; v zadnjem času, ko smo se ga vendarle začeli zavedati, pa ga ne moremo izvajati zaradi presušenosti državnega pro­računa, ki naj bi ga polnili s pomo­čjo okoljskih dajatev.

Tako se Slovenija bori na vseh frontah s starimi grehi, ki ostaja­jo v glavnem zakriti, dokler ne zarobanti kaka civilna iniciativa ali kak posebno tečen znanstvenik. In v takih primerih so lahko interpre­tacije vrednosti meritev onesna­ževalcev res širokega spektra. Ko se težava vendarle dokaže in vpiše na seznam degradiranih območij, se slej ko prej zatakne pri odgovor­nosti. In tukaj onesnaževalec plača pade na celi črti, saj onesnaževal­ca iz osemdesetih ni ali pa je firm, ki veljajo za njegove naslednice, preveč in so na robu obstoja. Za sa­nacijo naj bi v tem primeru poskr­bela država, kako je z denarjem v tej državi, pa je jasno. Še v Mežici, ki velja za enega redkih zglednih, čeprav poznih, sanacijskih primerov pri nas, so šele zadnja leta brez vsakoletnega strahu, kaj bo z denarjem za program.

Drugače je z modernimi onesnaževalci. Če je industrija zaradi standardov in okoljevarstvenih dovoljenj počistila ali vsaj spravila izpuste v normalne meje, je danes onesnaževalcev več, predvsem pa so nam bliže. A čeprav so dokazi za to, da delci PM10 ubijajo in je Slovenija po višini pobranih okoljskih davščin med prvimi v Evropi, se zatakne drugje. Onesnaževalci sicer plačujemo, a zaradi nedelu­joče države plačujemo v skupni žakelj, ne recimo za to, da bi javni potniški promet vendarle prilezel v 21. Stoletje.

Tako pri zgodovinskih grehih ne najdemo onesnaževalca, pri novih pa ne računa, ki ga bi morali plačati. Posledica vsega tega kaosa je, da je država, ki jo tujcem prodajamo za zeleno zlato, pravzaprav minsko polje, posuto z manjšimi in večji­mi okoljskimi minami, o katerih vemo zelo malo in je njihov vpliv na zdravje zelo težko dokazljiv, in nekaj aktualnimi požari, ki jih ne zmoremo gasiti.

[…]

Tovarna glinice in aluminija Kidričevo

Deponija rdečega blata in odpadlih gum, proizvodnja surovin za kemično, livarsko in keramično industrijo in pralne praške, tovarna asfalta, opuščene gramoznice z nevarnimi odpadki

Strupene snovi: arzen, krom, svinec, živo srebro, natrijev lug

Vpliv na zdravje ljudi: Povezava med izpostavljenostjo strupenim snovem in določenimi boleznimi ni potrjena

Posledice: onesnaženo 50 hektarjev zemlje (tam živi 70.000 ljudi)

Sanacija: Sanacijo odlagališča rdečega blata je Talum začel leta 1992.

Kidričevo: z rdečim blatom med degradi­rano območje ali ekoregijo?

“Raziskave, ki so bile opravlje­ne pred poldrugim desetletjem, so pokazale, da so v rdečem blatu presenetljivo visoke koncentraci­je arzena, kroma, svinca in živega srebra. To so rakotvorne spojine, ki vsebujejo še precej natrijevega luga. Deponija rdečega blata, ki se raz­prostira sredi naših polj na skoraj 5o hektarjih, je še vedno grozeča ekološka bomba, ogroža nas depo­nija odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je v preteklo­sti dvakrat gorelo in se zdaj počasi sanira, madžarska družba Mal pri nas proizvaja surovine za kemič­no, livarsko in keramično indu­strijo in surovine za pralne praške ter v poznih nočnih urah spušča v zrak nam neznane pline, avstrijski Saubermacher ima tod center za ravnanje z nevarnimi odpadki, o napovedani sanaciji pa ni ne duha ne sluha,” našteva Branko Štrucl, vodja civilne iniciative, ki je v Kidričevem delovala do letošnjih lokalnih volitev.

Zdaj so se člani gibanja pridru­žili SMC, saj menijo, da bodo kot politična stranka lahko odmev­neje zahtevali, da občino Kidri­čevo država uvrsti med okoljsko degradirana območja. Problemati­čen je, meni Štrucl, cestno-železni­ški promet, s hrupom na življenje ljudi negativno vpliva strelišče slovenske vojske v Apačah, tam je še tovarna asfalta, v desetih, sicer že opuščenih gramoznicah je več kot sto tisoč kubičnih metrov ne­varnih odpadkov, in vse to na ob­močju Dravskega polja, ki velja za rezervat podtalnice in pitne vode.

“S to našo vodo se oskrbuje več kot 70 tisoč ljudi, kar pa pomeni, da naši okoljevarstveni problemi niso zgolj lokalnega pomena, pač pa države, ki bi morala ukrepati, in prav zato zdaj pričakujemo, da nas bo uvrstila med degradirana okolja,” so letošnjo pomlad, ko so v Kidričevem ustanovili društvo Ekoregija Ravno polje, opozarjali člani civilnega gibanja. Člani no­voustanovljenega društva (se) ne obremenjujejo z zapuščino prete­klosti, pač pa prepoznavajo širše okolje Kidričevega kot tisto, ki se lahko pridruži evropskim območjem, ki sama s svojim delovanjem prispevajo k zmanjšanju nevarnih emisij, zmanjšajo porabo energije in z drugačnim kmetovanjem pri­spevajo k izboljšanju humusne sestave tal.

Sanacija in nadzor

Sanacijo odlagališča rdečega blata, iz katerega se je ob sušnem in ve­trovnem vremenu dvigal rdeči prah, je Talum začel že 1992. leta, ko so zasadili prva drevesa. “Gre za 42 hektarjev veliko območje, ki je po dobrih dveh desetletjih sana­cije skoraj v celoti ozelenjeno. Na vzhodnem delu, 15 hektarjev veliki površini odlagališča, smo posta­vili šest sončnih elektrarn,” pravi dr. Marko Homšak iz Taluma in dodaja: “Talum in vse naše odvisne družbe imajo s strani ministrstva za kmetijstvo in okolje, Arso, prido­bljena vsa okoljevarstvena dovolje­nja za opravljanje svoje dejavnosti. V lanskem in letošnjem letu so štiri naše družbe ponovno pridobile omenjena dovoljenja z veljavnostjo desetih let, kar kaže, da smo ponov­no uspešno dokazali, da je naša de­javnost skladna z vso evropsko in slovensko zakonodajo. Obratoval­ni monitoringi emisij vrednosti. Rezultati opravljenih meritev tako kažejo, da industrij­ska dejavnost ni razlog za povišanje obremenitev z delci PM10 (prašni delci), ampak gre v tem primeru za vpliv prometa, kmetijstva in lo­kalnih virov tovrstnih emisij. Obe odlagališči z nenevarnimi in iner­tnimi odpadki sta z odločbo Arso zaprti od leta 2009, mi pa tam še vedno opravljamo stalen nadzor,” poudarja dr. Homšak.

Na območju odlagališča rdeče­ga blata v Strnišču pri Kidričevem monitoring podzemnih voda opravljajo strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer dodajajo, da je to le del rednih analiz, ki jih posre­dujejo Agenciji RS za okolje.

“Na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga Agencija RS za okolje, ugotavljamo, da so zaznana onesnaženja tal v okolici industrij­skega kompleksa Taluma, opazno je tudi onesnaženje podtalnice, zlasti na območju Kidričevega in širše Dravske doline,” so v odgo­voru na dopis kidričevske civilne iniciative sredi poletja zapisali v direktoratu za okolje in dodali, da ministrstvo ocenjuje, “da na podlagi obstoječih podatkov ni mogoče pripraviti ustreznega predpisa, s katerim bi občino Ki­dričevo razglasili za degradirano območje, saj trenutni podatki o stanju v okolju ne zadoščajo za ko­rektno izvedbo postopka. Nujna sta podrobnejša analiza stanja okolja in celovit pregled nad ob­stoječimi povzročitelji onesnaževanj, saj bo tako mogoče pripraviti nabor vseh potrebnih ukrepov za sanacijo stanja”, ugotavljajo v pristojnem ministrstvu. To naj bi z inšpekcijskimi nadzori spremljalo dogajanja, v prihodnje pa sklicalo srečanje z vsemi, ki bi lahko sode­lovali pri pripravi dokumentov, ki so nujni za odločitev o tem, ali je Kidričevo resnično degradirano območje, in zato potrebno poseb­ne obravnave v varstvu okolja.

[…]

Objavljeno v Večeru, v soboto, 27.12.2014

Andreja Kutin, Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Slavica Pičerko Peklar, Bojan Bauman, Mateja Grošelj

Vir: http://nov.vecer.com/clanek/201412276083905