Z lokalnimi izdelki na trgovske police

februar 23, 2016

Župana Starš Bojan Kirbiš in Kidričevega Anton Leskovar sta februarja z avstrijskimi župani podpisala partnersko pogodbo o sodelovanju Ekoregije Ravno polje z Ekoregijo Kaindorf.

Občini sta v aktivnostih av­strijske ekoregije zaznali priložnost za prenos dobre prakse v domače okolje, tako se je usta­novilo društvo Ekoregija Ravno polje. Ekoregija je s podpisom partnerskega sporazuma dobila strokovno podporo in dovolje­nje, da se projekte avstrijske eko­regije izvede tudi pri nas. Obe občini sta v svojem proračunu za delovanje ekoregije predvideli dva evra na občana, kar skupaj znese približno 20.000 evrov.

Že lani je ekoregija pripravila dve aktivnosti, in sicer predava­nje o izboljšanju humusne se­stave tal in njegovih pozitivnih učinkih ter študijski izlet v Eko­regijo Kaindorf z ogledi dobrih praks.

Letos tudi nakup e-skuterjev

»Letos so predvidene aktivno­sti na področju e-mobilnosti, to­rej postavitev e-polnilnic, nakup e-skuterjev, morda tudi kakšnega e-vozila, in povečanje dostopno­sti do proizvodov lokalnih proizvajalcev za potrošnike v večjih trgovinah, to pomeni, da bi bile police z domačimi proizvodi, povratno embalažo, spodbujali borno opuščanje plastičnih vreč in nadomeščanje teh z vrečami iz obnovljivih materialov,« je aktivnosti predstavil Alexander S. Goljevšček iz društva Ekore­gija Ravno polje. Dodal je, da je osnovni cilj ekoregije dvig zavesti o osebni odgovornosti sleherne občanke in občana za trajnostno naravnano življenje in ustvarjanje dohodka v lokal­nem okolju.

Eden izmed pomembnejših projektov, glede na intenzivnost kmetijstva na tem območju, bo spodbuditi kmete k obnovi humusne sestave tal. Torej da se kmetovalce izobrazi o ustre­znem gnojenju, zmanjšanju števila invazivnih posegov v kmetijsko zemljišče, ozelenitvi kmetijskih površin s postopnim odpravljanjem monokultur. V av­strijski ekoregiji so že vidni prvi rezultati ukrepa, od leta 2007 do 2012 se je število strojnih ur zmanjšalo za 50 %, še večje je bilo zmanjšanje porabe goriva. Pri pridelavi žit so popolnoma opustili uporabo pesticidov in dosegli večji pridelek. Humus v zemlji pa so uspeli povečati s 3 % na 5-6 %. Vse navedene spremembe pa Ekoregija preko svojih programov tudi finančno podpira in tako dodatno spod­buja kmetovalce k pozitivnim spremembam, je povedal Golje­všček.

Seveda pa se dejavnost eko­regije pri kmetijstvu ne ustavi. Tako se v okviru mobilnosti spodbuja razvoj kolesarskih mrež in prehod na vozila na elek­trični pogon. Na področju ogre­vanja za prebivalce pripravljajo izračune in projekte sanacije ob­stoječih stanovanjskih objektov, prav tako pa si prizadevajo ener­getsko učinkovite sisteme javne razsvetljave, ob tem jih ponoči tudi izklapljajo in s tem dosegajo prihranke v višini 60 %.

In kje naj bi Ekoregija dobila sredstva za izvedbo projektov? Kot je povedal kidričevski žu­pan, morajo del denarja za de­lovanje ekoregije prispevati ob­čine, sicer pa se bodo osredoto­čili na pridobivanje evropskega denarja, tudi s povezovanjem z madžarsko, hrvaško in avstrijsko ekoregijo.

Objavljeno v Štajerskem tedniku, v torek, 16.2.2016

Mojca Vtič

Vir: http://www.tednik.si/

Advertisements

Denar ostane v vasi – alternative bankam

februar 19, 2015

Das Geld bleibt im Dorf – Alternativen zur Bank (2013, Servus TV)

Bo denar jutri sploh še kaj vreden? Globalna negotovost zaradi bančne in ekonomske krize daje različnim iniciativam priložnost, da pomislijo na moč svojega lastnega okolja. Podpirajo kmetijstvo in obrt v lastni skupnosti in za to uporabljajo komplementarne denarne sisteme – regionalne denarne ali menjalne sisteme. Namesto slabih varčevalnih računov, ki so vezani na obresti, ljudje med seboj investirajo sami.

Vir: http://www.servustv.com/de/Medien/Servus-Reportage30


“Obnova humusa priložnost za kmetijstvo in podnebje” – predavanje Geralda Dunsta

november 6, 2014

Posledice klimatskih sprememb najmočneje prizadenejo prav kmetijstvo. Padavine so obilne, ali pa jih ni. Ena od strategij spopadanja z novimi izzivi je lahko prav obnova humusa. Na ta način izboljšamo sposobnost zemlje za skladiščenje vode in sočasno pozitivno vplivamo na klimatske spremembe. Gerald Dunst je v svojem predavanju predstavil povezavo med humusom in podnebjem:
– kako ščitimo podnebje pri obnovi humusa?
– kakšne prednosti ima pri tem kmetovalec?
– je obnova humusa finančno vzdržna?
– Kako v praksi obnoviti humus?

V Ekoregiji Kaindorf v sosednji Avstriji je Gerald Dunst vodja projekta obnove humusa, v katerega je vključenih več kot 200 kmetovalcev v celotni Avstriji na več kot 1.000 hektarjev zemlje. Pomemben sestavni del projekta obnove humusa je tudi trgovanje s CO2 certifikati, ki omogoča praktično brezplačno obnovo humusa.

Vir: http://www.kidricevo.si


Ekoregija Ravno polje

september 2, 2014

Ustanovna skupščina 28.8.2014

Na pobudo občin Kidričevo in Starše se je ustanovilo društvo Ekoregija Ravno polje. Ustanovni skupščini so se pridružili tudi predstavniki Ekoregije Kaindorf iz Avstrije. Za prvega predsednika je bil izvoljen g. Sašo Goljevšek.

Vir: http://www.kidricevo.si


Ekoregija Ravno polje

september 2, 2014

V Boldirjevi jami, nekdanjem odlagališču odpadkov v Strnišču pri Kidričevem, ki so jo domačini pred letom začeli spreminjati v učilnico na prostem, so se pretekli konec tedna zbrali vsi tisti, ki podpirajo ustanovitev ekoregije Ravno polje na območju občine Kidričevo. “Po izkušnjah podobne ekoregije, ki že od leta 2007 deluje v sosednji Avstriji, na območju Kaindorfa, smo se odločili po podobni poti v prihodnost stopiti tudi sami. To pomeni, da smo za zdaj ustano­vili društvo Ravno polje, ki vključuje ljudi iz lokalne skupnosti, gospodarstva in kmetijstva, naša skupna naloga pa je, da združeni v posameznih delovnih skupinah začnemo ozaveščati ljudi na področju varovanja okolja. Kot pri naših sosedih je tudi pri nas mogoče še veliko narediti za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, izboljšati humusno sestavo tal, zmanjšati uporabo pesticidov v kmetij­stvu, z nakupi pridelkov iz domačega okolja je mogoče podpreti domačo kmetij­sko pridelavo, s čimer se tudi zmanjšajo transportne poti, z gradnjo kolesarskih in pešpoti želimo zmanjšati promet po naših krajih oziroma se preusmeriti v okolju prijazno mobilnost,” našteva Alexander Saša Goljevšček, predsednik društva, ki povezuje vse tiste, ki so prepričani, da ekoregija Ravno polje lahko zaživi ne le na območju občine Kidričevo, pač pa širše. “Zavzemamo se za traj­nostno naravnan razvoj našega življenjskega okolja in bomo aktivni tudi pri pridobivanju sredstev za okolju prijazno in energetsko naravnano gradnjo, več sprememb načrtujemo v potrošništvu, saj je mogoče po zgledu Avstrijcev veliko narediti tudi na tem področju,” je prepričan predsednik društva Ekoregija Ravno polje, ki ni politično naravnano, pač pa stavi na sodelovanje vseh, ki so prepri­čani, da je mogoče na Dravskem polju storiti okolju prijazen razvojni korak.

Objavljeno v Večeru, v torek, 2.9.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201409026055806


Ustanovna skupščina “Ekoregije Ravno polje”

avgust 27, 2014

 

ekoregija

Vir: http://www.kidricevo.si


Gume iz Lovrenca tokrat na Hrvaško

julij 24, 2014

V nekdanji gramoznici naj bi bilo kar 50 tisoč ton odpadnih gum. Prvi del sanacije je opravilo podjetje Saubermacher, ki je gume izvažalo v Avstrijo, zdajšnji izvajalec, podjetje Sme-tra, gume predaja hrvaškemu kupcu

Potem ko je podjetje Saubermacher Slovenija kot najugodnejši ponudnik iz gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju odstranilo 1235 ton izrabljenih celih gum, je Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje letos izpeljal nov postopek javnega naročanja, v katerem je bil izbran nov izvajalec, podjetje Sme-tra iz Slovenske Bistrice. “Predmet javnega naročila je tokrat 850 ton izrabljenih gum, ponudbena cena in s tem pogodbena vrednost je približno 70 tisoč evrov. Izrabljene gume bodo vozili na predelavo na Hrvaško,” sporočajo z ministrstva in dodajajo, da Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje ne razpolaga s podatki o tem, da bi avstrijsko podjetje za predelavo zavračalo sprejem razrezanih gum, kot menjavo izvajalca odvoza gum iz gramoznice razlagajo nekateri domačini. “V enem mesecu smo prevzeli 1235 ton izrabljenih celih gum, kasneje je naročnik izvedel nov razpis za odvoz preostalih, necelih gum. Na slednjega smo se tudi prijavili, vendar zaradi višje cene nismo bili izbrani. V stroških je bilo namreč treba dodatno upoštevali čiščenje gum. Večina preostalih gum je bodisi umazana, pomešana z blatom in kamenjem bodisi kompletno zmleta, kar potrjuje tudi vsebina novega razpisa, objavljenega maja 2014,” razlagajo v Samubermacherju.

Naj spomnimo, da je nekdanjo opuščeno gramoznico pri Lovrencu na Dravskem polju leta 2007 začelo sanirati domače podjetje Albin Promotion, a se je po dveh večjih požarih na odlagališču odpadnih pnevmatik zapletlo, podjetje je ostalo brez vseh dovoljenj, čeprav lastnik Albin Brencl vztraja, da kršitev ni bilo, saj da so za sanacijo divjega odlagališča s projektom predelave odpadnih gum in sanacije opuščene gramoznice kot investitor pridobili vso potrebno dokumentacijo in uradno izdana vsa dovoljenja. Takratna sanacija odlagališča odpadnih gum je predvidevala predelavo gum v uporabno gradbeno surovino, sanacija naj bi bila prispevala k izboljšanju okolja, a se to ni zgodilo.

Po dveh opominih iz Bruslja, ki jih je bila deležna država, je bilo treba ukrepati, in ker lastnik pnevmatik ni odstranil sam, je Inšpektorat za kmetijstvo in okolje lani z javnim razpisom izbral izvajalca del, ki se je lotil prve faze sanacije gramozne jame. V gramoznici je skoraj 50 tisoč ton odpadnih gum, a kot pojasnjujejo v inšpektoratu, je razpis namenjen odstranitvi 3000 ton gum, pač glede na trenutno razpoložljiva finančna sredstva. Zato tudi težko napovedujejo, kdaj bi lahko bila sanacija v celoti končana. Tam tudi pojasnjujejo, da je podjetje Albin Promotion imetnik odpadnih gum, torej je odgovorno za pravilno ravnanje z njimi, a ker to ni poskrbelo za njihovo odstranitev, so se odločili za javne razpise in postopno odstranjevanje odpadnih pnevmatik.

Letos je bil izveden nov postopek javnega naročanja, v katerem je bil izbran novi izvajalec, podjetje Sme-tra. Predmet javnega naročila je tokrat 850 ton izrabljenih gum, ponudbena cena in s tem pogodbena vrednost je približno 70 tisoč evrov. Izrabljene gume se bodo vozile na predelavo na Hrvaško.

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 24.7.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://nov.vecer.com/clanek/201407246046328