Petdeset milijonov evrov za obnovo

julij 18, 2019

Skoraj četrtina načrpane pitne vode se izgubi, ogrožajo jo nitrati in pesticidi, zato je obnova ptujskega vodovodnega sistema nujna. Ostaja vprašanje, kako jo financirati.

Uresničitev projekta celovite obnove vodovodnega sistema v spodnjem Podravju je še kako odvisna od evropskega proračuna, in kot so ugotavljali župani na svojem zadnjem kolegiju, tudi integralnega državnega. Sami kar 50 milijonov vredne investicije ne bodo zmogli, ustavlja se že pri sofinanciranju izdelave potrebne projektne dokumentacije. Naj to financirajo vse občine, v kolikšnem deležu oziroma po kakšnem ključu? Po burni razpravi, ko je Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ponovno poudaril, da “tega ključa, pa kakršenkoli že bo, ne bom podprl” in da bo njegova občina zavračala vse račune ptujskega komunalnega podjetja, so njegovi kolegi in kolegice vendarle odločili, da bodo izdelavo projektne dokumentacije sofinancirali po porabi pitne vode.

Za idejno zasnovo 180 tisočakov

Komunalno podjetje Ptuj, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo v 23 občinah na širšem ptujskem območju, je doslej za idejno zasnovo projekta in potreben hidravlični izračun plačalo 180 tisoč evrov. Kot pravi Janko Širec, direktor komunalnega podjetja, bo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov. “Projekt obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 250 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani, da bo oskrba z zdravo pitno vodo tudi zares zagotovljena vsem,” pravi Širec. Idejno zasnovo so pripravili v podjetju Lineal, ki pa mu zdaj župani očitajo, da razmer na terenu ni dovolj dobro preverilo. Ker je vodovodna gradnja v preteklem finančnem obdobju izpadla, v spodnjem Podravju upajo, da bo projekt vendarle sprejet kot tisti, ki ga kaže podpreti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. “Mi bomo naredili vse, da bo projekt celovite obnove vodovodnega omrežja v spodnjem Podravju tak, da z njim uspemo, vendar pogajanja, ki potekajo na politični ravni, še niso niti stekla,” opozarja Mojca Šibila Drobnič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Da bi na pogajanja v Bruselj morali tudi predstavniki spodnjepodravskih občin in ne zgolj državni pogajalci, meni direktor Bistre Štefan Čelan.

Razlike tudi znotraj regije

“Skrajni čas je, da ukrepamo, po zadnjem onesnaženju na Primorskem je jasno, da se bo tudi Rižanski vodovod, oziroma občine, ki jih ta oskrbuje s pitno vodo, potegoval za evropska in državna sredstva. Glede na izkušnje, ki kažejo, da je zahodna regija uspešnejša pri črpanju denarja in s tem povezanem razvoju, pa je na nas, da skupaj zahtevamo, kar nam gre,” poziva Branko Marinič, župan občine Videm. Franc Pukšič, župan Destrnika, je opozoril na razlike, ki se pojavljajo tudi znotraj regije. Da je treba izpeljati projekt vodovodne modernizacije, meni tudi županja Cirkulan Antonija Žumbar, ki opozarja, da financiranje po številu priključkov ne bi bilo pošteno, saj je delež teh v njihovi občini zaradi velikega števila počitniških hišic velik. Da so morali najeti milijon evrov kredita za izgradnjo in posodobitev vodovodnega omrežja na svojem območju, je kolege spomnil Anton Butolen, župan Žetal, in obenem dodal: “Pa niti ne pomislim, da zdaj ne bi skupaj financirali projekta, ki je v dobro vseh nas.”

Z modernizacijo vodovodnega sistema želijo v spodnjem Podravju izboljšati kakovost pitne vode. Ta namreč ponekod še vedno teče po azbestno-cementnih ceveh. Poleg tega bi z obnovo bistveno zmanjšali izgube na vodovodnem omrežju in tako dosegli večjo ekonomičnost, zagotovili pa tudi večjo kvaliteto vode.

Stroški večji od cene vode

V Komunalnem podjetju Ptuj so to pomlad predlagali zvišanje cen oskrbe s pitno vodo, saj s trenutnimi cenami stroškov ne morejo več pokrivati. Večina občin se je s tem strinjala, le v občinah Kidričevo in Starše novih cen doslej še niso potrdili. Te naj bi začele veljati z julijem, a to zdaj ne bo mogoče. Zdajšnja cena za kubični meter vode znaša 0,7151 evra, po novem naj bi 0,7931 evra. Omrežnina za vodovodni priključek je zdaj 3,9 evra, po novem bi bila 5,3 evra. Gospodinjstva ta čas za deset kubičnih metrov porabljene vode plačujejo 12,14 evra, po novem naj bi 14,58 evra.

Vir: https://www.vecer.com/petdeset-milijonov-evrov-za-obnovo-10039767

Slavica Pičerko Peklar

Advertisements

Športni turizem velika priložnost za Kidričevo

julij 11, 2017

Ptuj in Kidričevo v sodelovanju že leta na pripravah gostita pomembna športna imena. A zdi se, da Kidričevo zadnja leta prednjači

Naveza Ptuj-Kidričevo, ko gre za priprave športnikov, dobro deluje že vsaj desetletje, vse od zgraditve Grand Hotela Primus v Termah Ptuj. V termah organizirajo priprave najrazličnejših športnikov, največ izkušenj pa imajo s plavalci in nogometaši. Prvi uporabljajo njihovo infrastrukturo; plavalni klubi in reprezentance so začeli prihajati že takoj po majskem odprtju zunanjih bazenov, ko nogometaši še niso začeli priprav. Pri izvedbi nogometnih športnih priprav sodelujejo s Športnim parkom Aluminij v Kidričevem in tamkajšnjim nogometnim klubom.

Kidričevo prehiteva Ptuj

Kot je povedal Gorazd Gider, odgovoren za športni produkt v podjetju Sava Turizem, sta v termah trenutno nastanjena ukrajinski prvoligaš Zarya Lugansk in romunski prvak Viitorul, o imenih klubov, ki bodo pri njih še bivali to poletje, pa zaradi konkurence neradi govorijo, a bi do jeseni radi pripeljali še katerega.

Oba kluba in tudi srbski Dinamo Vranje te dni za trening uporabljajo nogometna igrišča, ki so v lasti podjetja Talum. Prav športni turizem je po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta ena od prioritet občine: “Ne moremo se iti kmečkega turizma, nimamo niti vinotočev, lahko pa se gremo zgodovinskega in športnega. Imamo izjemno športno infrastrukturo in močno tradicijo nogometa. V navezavi z drugimi športi je to neka osnova.”

V njihovi občini ležijo tudi strelišča Strelskega centra Gaj Pragersko, z zgraditvijo wake parka v gramoznici pa gredo počasi tudi proti zgraditvi hotela, katerega idejna zasnova je stara že leta, stal pa naj bi na zemljiščih Taluma. Večji klubi si namreč želijo imeti vse pri roki. Da je športni turizem v občini v zadnjih letih dobil pomembno mesto, je v razcvetu in napreduje veliko hitreje kot Ptuj, je prepričana tudi Simona Gaiser, predsednica Športne zveze občine Kidričevo. V prihodnjih letih si želijo urediti še fitnes na prostem in gozdno pot, ki je sedaj prepuščena rekreativcem. Čez nekaj let, ko bo urejena še gramoznica, si želijo organizirati tudi triatlon. “Vesela sem, da so pri gradnji športne dvorane v Kidričevem gledali dovolj široko, tako da lahko danes gostimo množico različnih športov.”

Prav zaradi dobre infrastrukture, ki je dostopna vsem, gostijo številne mednarodne tekme, od dvoranskega nogometa do turnirja košarke na vozičkih. Tudi agencije za organizacijo priprav športnikov, ki se ustanavljajo po Sloveniji, se po njenih besedah prav zaradi infrastrukture najprej obrnejo prav na njih. Kot največjo težavo pa tudi sama vidi pomanjkanje nastanitev. Prav bližina objektov, poleg kakovosti, po njenih besedah igra ključno vlogo pri odločitvah večjih klubov.

Igrišč za zdaj ne bo

Kar je glavni adut Kidričevega, eno glavno igrišče in pet pomožnih ter bližnja dobro opremljena dvorana, na drugi strani manjka Ptuju. Ptujski župan Miran Senčar je prepričan, da je bil izvirni greh narejen, ko je šla občina v obnovo stadiona, namesto da bi ga preselila, saj je prostor sedaj omejen. Zato podpira gradnjo novih igrišč.

Matija Brodnjak, destinacijski menedžer pri ZRS Bistra Ptuj, je že pred leti sodeloval pri idejnih zasnovah za zgraditev igrišč pri Grand Hotelu Primus in je prepričan, da bi bila njihova prednost predvsem v možnosti ogrevanja s termalno vodo iz bazenov, kar v Termah Vivat in Čatež že s pridom izkoriščajo. Igrišča bi tako lahko uporabljali še za zimske priprave od januarja do marca, ko je slabša tudi sezona za ptujske hotele.

Tako nov hotel kot igrišča pa bi bila pridobitev za celotno destinacijo Ptuj – Kidričevo – Maribor, saj ekipe vedno iščejo destinacije, na katerih lahko igrajo medsebojna srečanja. “Povpraševanje je nekajkrat večje od ponudbe.”

A kot pravi Gider, v naslednjih dveh letih za Ptuj nimajo tovrstnih načrtov. Za zdaj so zadovoljni s sodelovanjem s Kidričevim, zapolnjene so tudi njihove namestitvene kapacitete. Čeprav o natančnih številkah ne želi nihče govoriti, pa Gider priznava, da jim organizacija priprav športnikov prinaša lep dohodek in bi bili, če bi ostali brez športne infrastrukture, v težavah.

Hojka Berlič

Vir: http://www.vecer.com/sportni-turizem-velika-priloznost-za-kidricevo-6278075


Voda je dobra, ljudje pa preveč potratni

julij 9, 2013

Pomanjkanje vode in občasna obarvanost bosta odpravljena, če bodo občine podprle projekt ZRS Bistre in Komunalnega podjetja Ptuj

“Postavitev novega vodohrana na vrhu Kicarja je edina prava rešitev težav z vodooskrbo v tem vse gosteje poseljenem območju na Ptuju,” pravi mag. Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, in poudarja, da gre za večjo investicijo, ki pa bi jo lahko izpeljali, če se bodo ptujska občina in okoliške odločile za sodelovanje pri projektu. Ptujska komunala ga pripravlja skupaj z Znanstvenoraziskovalnim središčem (ZRS) Bistra Ptuj. “V občinah pripravljajo ta čas nabor pro­jektov, za katere je mogoče črpanje denarja iz evropskih skladov. Tokrat je evropski denar mogoče dobiti tudi za investicije v vodooskrbo, s pou­darkom na odpravi vodnih izgub. Na območju Kicarja je teh izgub, zaradi starega in dotrajanega vodovodnega omrežja, vedno več in tam brez kore­nite obnove primarnega vodovodne­ga omrežja razmer ne bomo rešili,” dodaja Širec. Skupaj s sodelavko dr. Ja­smino Filipič, kemijsko tehnologinjo, ki skrbi za vodenje projektov v ptuj­ski komunali, poudarja, da so zadnje težave z vodo, na katere so opozar­jali prebivalci Njiverc, posledica čez­merne porabe pitne vode in da je bila voda kljub rjavi obarvanosti pitna in nenevarna za zdravje. “Ljudje še vedno zelo potratno ravnajo s pitno vodo, v poletnih dneh se njena poraba izre­dno poveča, saj s pitno vodo polnijo bazene, zalivajo, perejo avtomobile, prihaja celo do koriščenja vode iz hi­drantov, čeprav to ni dovoljeno in je kaznivo. Zaradi večje porabe vode so se v občini Kidričevo dvignile use­dline, v vodi sta se pojavila železo in mangan, kar je bilo opazno v rjavi obarvanosti in usedlinah, vendar so te nenevarne. Takoj ko smo opazili, kaj se dogaja, smo preverili vzorce od­vzete vode v lastnem, za tovrstne raz­iskave akreditiranem laboratoriju in z dogajanjem takoj seznanili zdravstve­ni inšpektorat, vzorce pa poslali na dodatne analize na Zavod za zdravstveno varstvo v Celje. Vse preiskave so poka­zale, da je voda v našem vodovodnem omrežju dobra in pitna,” razlaga Filipi­čeva in dodaja, da je mogoče na spletni strani komunalnega podjetja spremlja­ti dogajanje na terenu, kjer prebivalce seznanjajo s potrebnimi ukrepi ob morebitnem zaznavanju nenavadne barve vode.

“Skrbimo za vodovodno omrežje v dolžini 1300 kilometrov, del našega vodovodnega sistema je resnično po­treben obnove, saj gre za sisteme, ki so bili zgrajeni pred desetletji, in tako imamo še vedno 60 kilometrov azbe­stnih cevi in pa 110 kilometrov plastič­nih cevi, kar na kvaliteto pitne vode posebej ne vpliva, saj so vse te cevi stare in že obložene z usedlinami, na­stajajo pa na teh delih omrežja številne poškodbe, posledica je velika izguba pitne vode. Prav zato zdaj župane na Ptujskem pozivamo, da med svoje pri­hodnje razvojne projekte vključijo že omenjeni projekt s področja varstva okolja, to je vlaganja v vodovodno omrežje, da bi tako zmanjšali vodne izgube in posodobili naš vodovodni sistem,” pojasnjuje Širec. Čeprav pitne vode na Ptujskem ta čas ne primanj­kuje, pa direktor komunalnega pod­jetja opozarja na težave, ki jih imajo zaradi okvare na globinskem vodnja­ku v Skorbi. “Ta je eden od desetih glo­binskih vodnjakov, kar šest jih je na območju občine Hajdina, ob teh pa v našem vodovodnem sistemu deluje še devet plitvih vodnjakov, sedem na ob­močju Skorbe, in njegovo nedelovanje nam povzroča skrbi, saj sami denarja za popravilo ne najdemo, in se posta­vlja vprašanje, kdo naj zagotovi denar za njegovo popravilo. Z občinami nam namreč še vedno ni uspelo podpisati sporazuma o vrednosti vodovodne infrastrukture in povsem nerealno je pričakovati, da bo finančno breme vzdrževanja kar 13 od skupaj 19 vo­dnjakov nosila zgolj občina Hajdina, ker ti pač ležijo na njenem teritorial­nem območju, a so vendarle name­njeni oskrbi s pitno vodo na celotnem ptujskem in celo širšem območju,” opo­zarja direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ki je prepričan, da bodo občine, ki še zavirajo podpis sporazuma, vendar­le morale ugotoviti, da je sklenitev spo­razuma in delitev premoženja, s tem pa tudi prevzem obveznosti v dobro vseh in nujno za čimprejšnje normal­no delovanje vodovodnega sistema na Ptujskem.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v torek, 9.7.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2013070905934469