Analize v Kidričevem niso pokazale večjega onesnaženja

27 novembra, 2019

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna

V Civilni iniciativi Gibanje za Kidričevo, ki jo predstavlja Branko Štrucl, menijo, da javnosti prikrivajo domnevno hudo onesnaženost. Na njegovo zahtevo so pred tremi leti izvedli analize tal na 14 različnih lokacijah v občini, ki pa niso pokazale onesnaženja večjih površin, kakršnim so priča v Celju ali Mežiški dolini.

Kot je za STA povedala direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, so med vsemi analiziranimi lokacijami le na eni zaznali opozorilne in kritične vrednosti za anorganska onesnaževala. Šlo je za območje, na katerem je njiva v zasebni lasti, v preteklosti pa so tam odlagali kurilne ostanke.

Civilna pobuda z ugotovitvami ni zadovoljna. Štrucl trdi, da je bila analiza nerealna. Zato je že takrat od države zahteval novo neodvisno vzorčenje tal in podtalnice, ki bi ga opravilo poljsko podjetje Environ, ki je podobno vzorčenje opravilo v Celju. Vendar je takratna ministrica Irena Majcen zahtevo zavrnila oziroma predlagala, da civilna iniciativa takšno analizo opravi na lastne stroške.

Štrucl že ves čas opozarja na več milijonov ton rdečega blata, odloženega na dveh deponijah v Strnišču in zahteva razglasitev Kidričevega, delno ali v celoti, za degradirano območje. Ob tem je za STA opozoril, da skozi občino teče voda, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi s širšega območja regije, zato to ni samo problem Kidričevega, ampak države.

Se obeta ustavni spor v zvezi z novim členom?

Potem ko je računsko sodišče opozorilo na vsebnost nitratov in atrazina v podtalnici Spodnjega Podravja, je Štrucl na občino naslovil zahtevek za njeno analizo. Če občina zahtevi ne bo ugodila, namerava sprožiti ustavni spor v zvezi z novim členom, ki vsem zagotavlja pravico do pitne vode. Nekaj upanja mu vliva napoved okoljskega ministrstva, da bodo definirali v preteklosti onesnažena območja in postopke ter financiranje njihove sanacije.

Župan Kidričevega Anton Leskovar je medtem zadovoljen z opravljenim delom akreditiranega slovenskega laboratorija. Prepričan je, da Kidričevo ni onesnaženo tako zelo, da bi morali biti zaskrbljeni. »Seveda še vedno obstajajo odlagališča rdečega blata in pepela, a po zagotovilih stroke te stvari mirujejo. Nikoli nisem trdil, da je vse očiščeno, vendar miruje in ne vpliva na okolje ali vodo,« je za STA dejal Leskovar.

Rdeče blato ne sodi med nevarne odpadke. Odlagališči z nenevarnimi in inertnimi odpadki, kjer so do zaprtja proizvodnje glinice pred skoraj 30 leti odlagali rdeče blato in elektrofiltrski pepel, sta z odločbo Arsa od leta 2009 zaprti, Talum pa tam opravlja stalen nadzor in spremlja stanje v skladu s programom, ki ga je izdelal nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.

Večino odpadkov reciklirajo

Omenjeno območje je zdaj namenjeno obratovanju sončnih elektrarn, večino odpadkov, ki v njihovem procesu nastajajo zdaj, reciklirajo, ostali del pa prevzamejo pooblaščena podjetja, ki jih predelajo ali odstranijo, so za STA navedli Talumu. Kot so še pojasnili, imajo veljavno okoljevarstveno dovoljenje za opravljanje svoje dejavnosti, monitoringi pa kažejo, da so vse emisije snovi v zrak in vodo znotraj dopustnih vrednosti.

Tudi ostale dejavnosti, ki potekajo v njihovi industrijski coni, so po njihovih zagotovilih v skladu s predpisi. Ob tem so se pohvalili, da so letos na razpisu časnika Finance in Eko sklada prejeli nagrado za okolju prijazno podjetje.

Vir: https://maribor24.si/gospodarstvo/analize-v-kidricevem-niso-pokazale-vecjega-onesnazenja


Tako poteka odstranjevanje gum iz ene največjih ekoloških bomb

27 novembra, 2019

Kako vsi ti pozabljeni odpadki v kombinaciji s težko industrijo Kidričevega vplivajo na zdravje ljudi?

Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka, ki je zdaj že v stečaju, že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum.

Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov. A tega nikoli ni storilo. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije sama.

Kupi odpadnih gum do koder seže oko

Te dni je nov izvajalec že začel z odvozom dela gum iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju.

Na tem območju se skriva še 27.500 kubičnih metrov izrabljenih gum in približno 1000 kubičnih metrov odpadne tehnične gume.

Na stroške države jih odvaža mariborska Surovina, dela mora opraviti v enem letu. Občina Kidričevo si želi čim prejšnjega zaključka kalvarije, z napredkom so zadovoljni, a Damjan Napast, direktor občinske uprave občine Kidričevo opozarja: »Ta proces praznenja gum že traja vrsto let, želimo si, da bi država uspela zagotoviti vsa sredstva v enem letu in bi to lahko že zdavnaj zaključili. Menimo, da bo zagotovljena količina odvoza še premajhna in bo potreben še en javni razpis in en nov izvajalec za odvoz gum.«

Cena odvoza? Nekaj več kot štiri milijone evrov. V štirih letih doslej so iz te gramoznice že odpeljali okoli 36.000 ton izrabljenih gum, kar je državo že stalo 3,2 milijona evrov. Druge izbire nima, saj ji žuga visoka kazen Evropske komisije.

Civilna iniciativa: Vpliv na zdravje je grozljiv.

Civilna iniciativa Gibanje za Kidričevo ob tem opozarja na vprašanje, ki ga vsi pozabljajo. Kako vsi ti pozabljeni odpadki v kombinaciji s težko industrijo Kidričevega vpliva na zdravje ljudi?

»Voda v Spodnjem Podravju je prekomerno onesnažena in lahko se zgodi, da čez leto ali dve ne bo več pitne vode. Večji problem pa je podtalnica v Kidričevem, s katero se oskrbuje 75.000 ljudi iz devetnajstih občin,« pravi Branko Štrucl iz Civilne iniciative Gibanje za Kidričevo.

Vir: https://sobotainfo.com/novica/lokalno/video-tako-poteka-odstranjevanje-gum-iz-ene-najvecjih-ekoloskih-bomb/522050


Zagorela naj bi embalaža z ostanki škropiv iz gospodinjstev

27 junija, 2019

Minuli petek, pozno popoldan, je ponovno zagorelo v Saubermacherjevem centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Požar ni bil prvi v tem obratu. Strah okoličanov pred ognjem in nevarnimi odpadki je zaradi neukrotljivega gorenja v Kemisu pred dvema letoma popolnoma upravičen.

V Saubermacherju domnevajo, da je do samovžiga in požara prišlo, ker so odpadki bili hranjeni v napačni embalaži z ostanki fitofarmacevtskih sredstev. Ta pa vsebujejo tudi oksidativne sestavite (npr. klorate). Hranjeni so bili v manjši plastični embalaži. Odpadki, ki so zagoreli, so bili nevarni odpadki iz gospodinjstev, prevzeti v enem od večjih zbirnih centrov v Sloveniji.

Požar nevarnosti za okolico in ljudi po trditvah podjetja ni predstavljal, saj je bil manjšega obsega, ukrepanje ekip zaščite in reševanja pa hitro ter učinkovito. Gorelo je na površini okoli 50 m2. V intervenciji je sodelovalo 18 gasilcev PGD Talum in PGD Kidričevo, dva poklicna gasilca družbe Vargas-Al sta izvajala požarno stražo. Gasilcem je ogenj uspelo ukrotiti, požarišče so nato naknadno preventivno prekopali in zalili z zračno peno. Podjetje Saubermacher Slovenija v požaru ni utrpelo večje gmotne škode. Na lokaciji je bilo tisti dan sedem zaposlenih, nihče med njimi ni bil ne ranjen in ne poškodovan. Sta pa po intervenciji zdravniško pomoč potrebovala dva gasilca: gasilki je postalo slabo, gasilcu je med nameščanjem izolirnega dihalnega aparata po nogi padla jeklenka. Oba so preventivno prepeljali v Zdravstveni dom Ptuj, ju oskrbeli in napotili domov.

Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo poudarja, da center za ravnanje z nevarnimi odpadki v to okolje ne sodi.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/15902-kidricevo-zagorela-naj-bi-embalaza-z-ostanki-skropiv-iz-gospodinjstev

Mojca Zemljarič


Onesnaženost zahteva nedopusten bolezenski davek

2 maja, 2019

»Revizija računskega sodišča o nezdravi pitni vodi, analiza onkološkega inštituta o prisotnosti pljučnega raka v občini Kidričevo ter zadnje raziskave tal v letih 2005 in 2016 kažejo na zastrašujoče stanje ter zahtevajo takojšnje ukrepanje,« je prepričan Branko Štrucl iz gibanja Za Kidričevo.

»Revizijsko poročilo računskega sodišča glede pitne vode v Dravski kotlini ugotavlja presežene mejne vrednosti pesticidov in nitratov. V Kidričevem smo nekateri že dalj časa zaskrbljeni, ker vemo, da so naši vodnjaki polni tudi strupenega rdečega blata in drugih kemijskih strupov. Po sredini Kidričevega teče podtalnica, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi. V neposredni bližini te podtalnice je okrog devet milijonov ton nevarnih odpadkov in več zamaskiranih gramoznic, v katerih so skriti nevarni odpadki skupaj s kmetijskimi škropivi. Zadnje ugotovitve študije onkološkega inštituta (april 2019) razkrivajo, da je Kidričevo najbolj izpostavljeno za nastanek pljučnega raka v celotni podravski regiji, na kar opozarjamo že več kot 10 let,« pravi Štrucl.

Kmetje so pridelek morali uničiti

V gibanju Za Kidričevo dodajajo, da raziskave tal iz let 2005 in 2016 kažejo, da so bile nekatere njive tako kontaminirane, da so morali kmetje že siliran pridelek takoj uničiti. Zraven teh strupenih deponij je več 10 hektarjev kmetijskih površin pomešanih s tem strupenim rdečim blatom in kurilniškim pepelom, v katerem so prisotni anodna masa, žlindra, koks, natrijev lug in drugi kemijski strupi. Onesnaženost okolja še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen tudi v prepogosto prezgodaj končanih življenjih. »Onesnaženost skupaj s kemičnimi, fizikalnimi, mikrobiološkimi dejavniki ter v seštevku z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na vse več resnih težav in konkretnih obolenj,«še opozarja Štrucl, ki je na občino, župana in občinski svet naslovil zahtevo s tremi točkami pobud.

Katere so tri pobude oziroma zahteve

Prva je ta, da se občina poveže z zavodom za varovanje zdravja in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Priključi naj se projektu Živimo zdravo, v okviru katerega bi se izvedle raziskave o pogostosti bolezni otrok in mladostnikov. Druga pobuda se glasi, naj občina vztraja, da država območje čim prej vključi v statistično obdelavo biomonitoringa kemikalij v ljudeh, ki ga koordinira urad RS za kemikalije. S pobudo pod točko tri pa Štrucl na občino apelira, da skupaj z največjimi onesnaževalci financira celostno študijo zdravstvenih in okoljskih dejavnikov ter s tem pridobi oceno povezanosti med boleznimi in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka (prisotnost pljučnega raka in drugih bolezni).

»Zgradili smo kanalizacijo, obnavljali bomo vodovod«

Za komentar na navedbe gibanja Za Kidričevo smo zaprosili kidričevskega župana Antona Leskovarja. Pravi, da je kakovost življenja ljudi Občini Kidričevo na prvem mestu. »Že desetletje v okviru občinskega proračuna načrtujemo in izvajamo investicije, s katerimi izboljšujemo in varujemo stanje okolja. Med prvimi v Podravju smo zgradili kanalizacijsko omrežje po celotni občini. S tem smo zamejili ponikanje odplak v podtalnico in onesnaževanje zemljine. Pristopili smo k projektu gradnje novega vodovodnega sistema za celotno občino. Urejamo v preteklosti degradirana območja, izvajamo energetsko sanacijo na stavbah, ukvarjamo se s projekti, s katerimi želimo javnosti posredovati pravo informacijo o varovanju okolja, kot so denimo nakup električnih koles in električnega avtomobila, postavitev električnih polnilnic, izvajamo čistilne akcije, zamenjali smo kurilne peči v šolah in vrtcih, urejamo in zasajamo nove zelenice ter drevesa, sofinanciramo nakupe individualnih čistilnih naprav … V Gramoznici Pleterje zadnja leta izvajamo redni monitoring kakovosti voda. Trenutni okoljski projekt je tudi urejanje vrtičkov na Kolodvorski in urejanje vzhodnega dela gramoznice v naravoslovne namene.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cc04e189f083/kidricevo-onesnazenost-zahteva-nedopusten-bolezenski-davek


Štrucl pisal računskemu sodišču, ministrstvu in NO

4 maja, 2018

Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo je Računsko sodišče zaprosil za mnenje o uvedbi lokalne valute oz. vrednostnega bona sternthal. Prepričan je, da je tovrstna praksa občine Kidričevo in njenega podjetja Vzdrževanje in gradnje nezakonita.

Računsko sodišče se do navedb, ki jih je prejelo v obravnavo, ni natančno opredelilo. So pa podali osebno strokovno mnenje, ki jih ne zavezuje pri izvajanju revizij. „Javno finančni predpisi občinam ne dajejo pravne podlage za uvajanje lokalnih valut, prav tako uvajanja lastnih plačilnih sredstev ni mogoče uvrstiti med naloge iz 21. člena Zakona o lokalni samoupravi. Občine v ta namen ne morejo prevzemati obveznosti v breme proračuna, prav tako za opravljanje takšnih dejanj ne morejo pooblaščati drugih pravnih subjektov. Zakon o uvedbi evra določa, da so v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo bankovci in kovanci, ki se imenujejo evro, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da druga plačilna sredstva v Sloveniji niso zakonita,“ je med drugim v odgovoru navedel vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo Aleksej Šinigoj.

Iz ministrstva za finance so Gibanju ZA Kidričevo odgovorili, da nimajo pristojnosti posegati v avtonomijo lokalne samouprave kot tudi ne v odpravo aktov v zvezi z izdajanjem lokalne občinske valute.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/10469-kidricevo-strucl-pisal-racunskemu-sodiscu-ministrstvu-in-no


Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

28 decembra, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Gibanje Za Kidričevo prijavilo župana protikorupcijski komisiji

20 decembra, 2017

Krajani Strnišča pri Kidričevem so oblikovali civilno iniciativo, ki se bori proti novi obrtni coni v bližini naselja. Pridružilo se jim je tudi gibanje Za Kidričevo. Več, vodja Branko Štrucl:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji

Gibanje Za Kidričevo pa napoveduje tudi kazensko ovadbo zoper Leskovarja zaradi okoljske kriminalitete. Med drugim mu očitajo tudi deponijo gum v Lovrencu ter Center za nevarne odpadke. Župan Leskovar pa na obtožbe ne odgovarja, saj meni, da je Branko Štrucl, vodja gibanja Za Kidričevo že večkrat zoper njega vložil lažne prijave.

Majda Fridl

Vir: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji