Zagorela naj bi embalaža z ostanki škropiv iz gospodinjstev

junij 27, 2019

Minuli petek, pozno popoldan, je ponovno zagorelo v Saubermacherjevem centru za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem. Požar ni bil prvi v tem obratu. Strah okoličanov pred ognjem in nevarnimi odpadki je zaradi neukrotljivega gorenja v Kemisu pred dvema letoma popolnoma upravičen.

V Saubermacherju domnevajo, da je do samovžiga in požara prišlo, ker so odpadki bili hranjeni v napačni embalaži z ostanki fitofarmacevtskih sredstev. Ta pa vsebujejo tudi oksidativne sestavite (npr. klorate). Hranjeni so bili v manjši plastični embalaži. Odpadki, ki so zagoreli, so bili nevarni odpadki iz gospodinjstev, prevzeti v enem od večjih zbirnih centrov v Sloveniji.

Požar nevarnosti za okolico in ljudi po trditvah podjetja ni predstavljal, saj je bil manjšega obsega, ukrepanje ekip zaščite in reševanja pa hitro ter učinkovito. Gorelo je na površini okoli 50 m2. V intervenciji je sodelovalo 18 gasilcev PGD Talum in PGD Kidričevo, dva poklicna gasilca družbe Vargas-Al sta izvajala požarno stražo. Gasilcem je ogenj uspelo ukrotiti, požarišče so nato naknadno preventivno prekopali in zalili z zračno peno. Podjetje Saubermacher Slovenija v požaru ni utrpelo večje gmotne škode. Na lokaciji je bilo tisti dan sedem zaposlenih, nihče med njimi ni bil ne ranjen in ne poškodovan. Sta pa po intervenciji zdravniško pomoč potrebovala dva gasilca: gasilki je postalo slabo, gasilcu je med nameščanjem izolirnega dihalnega aparata po nogi padla jeklenka. Oba so preventivno prepeljali v Zdravstveni dom Ptuj, ju oskrbeli in napotili domov.

Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo poudarja, da center za ravnanje z nevarnimi odpadki v to okolje ne sodi.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/15902-kidricevo-zagorela-naj-bi-embalaza-z-ostanki-skropiv-iz-gospodinjstev

Mojca Zemljarič


Onesnaženost zahteva nedopusten bolezenski davek

maj 2, 2019

»Revizija računskega sodišča o nezdravi pitni vodi, analiza onkološkega inštituta o prisotnosti pljučnega raka v občini Kidričevo ter zadnje raziskave tal v letih 2005 in 2016 kažejo na zastrašujoče stanje ter zahtevajo takojšnje ukrepanje,« je prepričan Branko Štrucl iz gibanja Za Kidričevo.

»Revizijsko poročilo računskega sodišča glede pitne vode v Dravski kotlini ugotavlja presežene mejne vrednosti pesticidov in nitratov. V Kidričevem smo nekateri že dalj časa zaskrbljeni, ker vemo, da so naši vodnjaki polni tudi strupenega rdečega blata in drugih kemijskih strupov. Po sredini Kidričevega teče podtalnica, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi. V neposredni bližini te podtalnice je okrog devet milijonov ton nevarnih odpadkov in več zamaskiranih gramoznic, v katerih so skriti nevarni odpadki skupaj s kmetijskimi škropivi. Zadnje ugotovitve študije onkološkega inštituta (april 2019) razkrivajo, da je Kidričevo najbolj izpostavljeno za nastanek pljučnega raka v celotni podravski regiji, na kar opozarjamo že več kot 10 let,« pravi Štrucl.

Kmetje so pridelek morali uničiti

V gibanju Za Kidričevo dodajajo, da raziskave tal iz let 2005 in 2016 kažejo, da so bile nekatere njive tako kontaminirane, da so morali kmetje že siliran pridelek takoj uničiti. Zraven teh strupenih deponij je več 10 hektarjev kmetijskih površin pomešanih s tem strupenim rdečim blatom in kurilniškim pepelom, v katerem so prisotni anodna masa, žlindra, koks, natrijev lug in drugi kemijski strupi. Onesnaženost okolja še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen tudi v prepogosto prezgodaj končanih življenjih. »Onesnaženost skupaj s kemičnimi, fizikalnimi, mikrobiološkimi dejavniki ter v seštevku z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na vse več resnih težav in konkretnih obolenj,«še opozarja Štrucl, ki je na občino, župana in občinski svet naslovil zahtevo s tremi točkami pobud.

Katere so tri pobude oziroma zahteve

Prva je ta, da se občina poveže z zavodom za varovanje zdravja in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Priključi naj se projektu Živimo zdravo, v okviru katerega bi se izvedle raziskave o pogostosti bolezni otrok in mladostnikov. Druga pobuda se glasi, naj občina vztraja, da država območje čim prej vključi v statistično obdelavo biomonitoringa kemikalij v ljudeh, ki ga koordinira urad RS za kemikalije. S pobudo pod točko tri pa Štrucl na občino apelira, da skupaj z največjimi onesnaževalci financira celostno študijo zdravstvenih in okoljskih dejavnikov ter s tem pridobi oceno povezanosti med boleznimi in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka (prisotnost pljučnega raka in drugih bolezni).

»Zgradili smo kanalizacijo, obnavljali bomo vodovod«

Za komentar na navedbe gibanja Za Kidričevo smo zaprosili kidričevskega župana Antona Leskovarja. Pravi, da je kakovost življenja ljudi Občini Kidričevo na prvem mestu. »Že desetletje v okviru občinskega proračuna načrtujemo in izvajamo investicije, s katerimi izboljšujemo in varujemo stanje okolja. Med prvimi v Podravju smo zgradili kanalizacijsko omrežje po celotni občini. S tem smo zamejili ponikanje odplak v podtalnico in onesnaževanje zemljine. Pristopili smo k projektu gradnje novega vodovodnega sistema za celotno občino. Urejamo v preteklosti degradirana območja, izvajamo energetsko sanacijo na stavbah, ukvarjamo se s projekti, s katerimi želimo javnosti posredovati pravo informacijo o varovanju okolja, kot so denimo nakup električnih koles in električnega avtomobila, postavitev električnih polnilnic, izvajamo čistilne akcije, zamenjali smo kurilne peči v šolah in vrtcih, urejamo in zasajamo nove zelenice ter drevesa, sofinanciramo nakupe individualnih čistilnih naprav … V Gramoznici Pleterje zadnja leta izvajamo redni monitoring kakovosti voda. Trenutni okoljski projekt je tudi urejanje vrtičkov na Kolodvorski in urejanje vzhodnega dela gramoznice v naravoslovne namene.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cc04e189f083/kidricevo-onesnazenost-zahteva-nedopusten-bolezenski-davek


Štrucl pisal računskemu sodišču, ministrstvu in NO

maj 4, 2018

Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo je Računsko sodišče zaprosil za mnenje o uvedbi lokalne valute oz. vrednostnega bona sternthal. Prepričan je, da je tovrstna praksa občine Kidričevo in njenega podjetja Vzdrževanje in gradnje nezakonita.

Računsko sodišče se do navedb, ki jih je prejelo v obravnavo, ni natančno opredelilo. So pa podali osebno strokovno mnenje, ki jih ne zavezuje pri izvajanju revizij. „Javno finančni predpisi občinam ne dajejo pravne podlage za uvajanje lokalnih valut, prav tako uvajanja lastnih plačilnih sredstev ni mogoče uvrstiti med naloge iz 21. člena Zakona o lokalni samoupravi. Občine v ta namen ne morejo prevzemati obveznosti v breme proračuna, prav tako za opravljanje takšnih dejanj ne morejo pooblaščati drugih pravnih subjektov. Zakon o uvedbi evra določa, da so v Sloveniji zakonito plačilno sredstvo bankovci in kovanci, ki se imenujejo evro, iz česar po nasprotnem razlogovanju izhaja, da druga plačilna sredstva v Sloveniji niso zakonita,“ je med drugim v odgovoru navedel vrhovni državni revizor za lokalno samoupravo Aleksej Šinigoj.

Iz ministrstva za finance so Gibanju ZA Kidričevo odgovorili, da nimajo pristojnosti posegati v avtonomijo lokalne samouprave kot tudi ne v odpravo aktov v zvezi z izdajanjem lokalne občinske valute.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/10469-kidricevo-strucl-pisal-racunskemu-sodiscu-ministrstvu-in-no


Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Gibanje Za Kidričevo prijavilo župana protikorupcijski komisiji

december 20, 2017

Krajani Strnišča pri Kidričevem so oblikovali civilno iniciativo, ki se bori proti novi obrtni coni v bližini naselja. Pridružilo se jim je tudi gibanje Za Kidričevo. Več, vodja Branko Štrucl:

Posnetek na: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji

Gibanje Za Kidričevo pa napoveduje tudi kazensko ovadbo zoper Leskovarja zaradi okoljske kriminalitete. Med drugim mu očitajo tudi deponijo gum v Lovrencu ter Center za nevarne odpadke. Župan Leskovar pa na obtožbe ne odgovarja, saj meni, da je Branko Štrucl, vodja gibanja Za Kidričevo že večkrat zoper njega vložil lažne prijave.

Majda Fridl

Vir: https://www.radio-ptuj.si/novice/regijske-novice/1960-gibanje-za-kidricevo-prijavilo-zupana-protikorupcijski-komisiji


Ptujski aktiv obsoja neupravičeno diskreditacijo novinarke

april 5, 2017

Ptujski aktiv Društva novinarjev Slovenije ostro obsoja namigovanja, ki jih je v pismu direktorici Televizije Slovenija Ljerki Bizilj in odgovornemu uredniku Televizije Maribor Zoranu Medvedu zapisal predstavnik Gibanja »Za Kidričevo« Branko Štrucl. Ta med drugim navaja, da naj bi novinarka Gabrijela Milošič v poročilu z njegove novinarske konference lagala, ter da zaradi sorodstvenih vezi z županom Kidričevega Antonom Leskovarjem ni upoštevala argumentov civilnega gibanja.

Takšna natolcevanja so povsem neprimerna, saj je novinarka svoje delo opravila korektno, vsebinsko podobno smo namreč iz novinarske konference poročali tudi ostali novinarji. Ker je gospod Štrucl svoje argumente predstavil zelo neprepričljivo, smo mu novinarska vprašanja postavljali vsi prisotni novinarji, zato izpostavljanje zgolj ene novinarke (ki pri tem niti ni prednjačila), razumemo le kot željo po osebnem obračunavanju s točno določenimi predstavniki medijev.

Gospod Štrucl je na vsa novinarska vprašanja sicer odgovoril, a na način, ki ni pojasnil naših dvomov v izrečeno, zato ne drži namigovanje, da je novinarka njegove argumente ignorirala. Ti so bili v večini primerov namreč nepovezani s postavljenimi vprašanji, zato jih tudi ni bilo moč upoštevati pri razlaganju problematike.

Opazka, da je novinarka pred novinarsko konferenco kramljala s predstavniki občine, je še ena v nizu, ki služi zgolj kot sredstvo neupravičene osebne diskreditacije. Pred novinarsko konferenco smo se z vodstvom občine  naključno srečali (vsaj) trije novinarji, saj so predstavniki občine tako kot mediji prišli na javno novinarsko konferenco. Pogovora med novinarji in vodstvom občine nihče ne more in ne sme problematizirati, sploh ko gre za uveljavljanje načela nepristranskega poročanja, saj je pridobivanje odziva »obtožene strani« ena izmed ključnih nalog novinarjev, določenih tudi v novinarskem kodeksu. Nihče izmed prisotnih gospoda Štrucla, kot protestno navaja sam, ni pustil čakati več kot pol ure, saj se je novinarska konferenca začela z le nekaj minutno zamudo, ki pa ni bila posledica prej omenjenega.

Z zapisanim želimo še enkrat opozoriti na to, da v Društvu novinarjev Slovenije – Aktivu Ptuj ne pristanemo na osebno obračunavanje posameznikov z novinarji, kar je po našem mnenju edini namen gospoda Štrucla. Če bi bilo drugače, bi namreč omenjeni lahko problematiziral tudi poročanje preostalih medijev, ki s(m)o prav tako izpostavili njegovo šibko argumentacijo ter tudi dejstvo, ki ga Branko Štrucl izpostavlja kot lažno – da je praktično edini član gibanja »Za Kidričevo«. Njegovo pisanje zato razumemo zgolj kot oseben napad na novinarko, ker mu njeno poročanje ni všeč.

Takšno zaničevanje novinarskega dela je nesprejemljivo, je pa to po mnenju Aktiva dober primer, ki potrjuje nujnost kritične presoje tega, kar novinarji slišimo na novinarskih konferencah.

Društvo novinarjev Slovenije – Aktiv Ptuj

Danijel Poslek, predsednik Aktiva

Vir: http://novinar.com/10293


Rojstvo sternthalerja z nekaj porodnimi bolečinami

marec 29, 2017

Štrucl zahteva revizijo in ustavno presojo

Gibanje ZA Kidričevo, v njegovem imenu Branko Štrucl, se z uvedbo občinskega vrednostnega bona sternthal nikakor ne strinja. Meni, da je izdajanje občinske valute z davkoplačevalskim denarjem nedopustno, saj da se na tak način financira zasebna podjetja, ki so blizu vodstvu občine.

Kot dodaja, lahko tovrstne poteze lokalnih skupnosti negativno vplivajo na konkurenčnost gospodarstva in spodbujajo politično korupcijo. »Odločno nasprotujemo projektom, kot je občinska valuta, ker smrdi po korupciji in je namenjena peščici ljudi ter interesom posameznikov iz županovega kroga. Kdo jim daje pravico, da bodo preko javnega občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo mešetarili in financirali nekatera zasebna podjetja, ki so njim blizu,« sprašuje in opozarja Štrucl, ki je primer izdaje občinskega vrednostnega bona podal v ustavno presojo in revizijo računskemu sodišču. »Ko dobimo odgovor ustavnega sodišča in ko bo narejena revizija računskega sodišča, bomo začeli vlagati odškodninske zahtevke za povračilo vseh izdatkov, ki jih je občina imela z izdajo in tiskanjem občinske valute. Glavna osumljenca tega nezakonitega početja sta Anton Leskovar in Damjan Napast, ki sta celo prelisičila občinski svet, ki je te nezakonite sklepe sprejel,« poudarja Štrucl.

Finančno ministrstvo je občino Kidričevo opozorilo, da izdajanje valute ne sodi v delokrog njenih nalog in da za to tudi nima pravne podlage. Po tem pozivu so se na kidričevski občini odločili, da bo občinske vrednostne bone izdajalo podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo, ki je v 100-odstotni občinski lasti.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: http://www.tednik.si/gospodarstvo/5027-kidricevo-rojstvo-sternthalerja-z-nekaj-porodnimi-bolecinami

Mojca Zemljarič