Subvencionirane cene komunalnih storitev – kako dolgo še?

Z novim letom Čisto mesto odvaža odpadke le še 12 občinam (prej so delovali na območju 17 občin), a to cene odvoza in obdelave odpadkov ne bo spremenilo, predvidena je dvoodstotna pocenitev. A cena bi lahko bila še nižja, če bi bilo ločevanje odpadkov vestnejše, je prepričan Kristijan Lovrenčič iz Čistega mesta.

»Veste, da je na položnici več postavk, med drugim tudi obdelava in odlaganje odpadkov. Bolj bomo ločevali, manj bo mešanih komunalnih odpadkov, nižja bo lahko cena na položnici. V zadnjih letih smo na tem veliko naredili, vendar je v črnih posodah še vedno vsaj 20 ali 30 % odpadkov, ki vanjo ne sodijo,« je poudaril. Svetnike pa je bolj kot samo ločevanje zanimalo, ali je mogoče večje smetnjake zamenjati za manjše, saj je višina zneska na položnici odvisna do prostornine zabojnika, in zakaj se odpadki ne tehtajo. »Pri tehtanju imamo pomislek, saj obstaja možnost, da se bodo smeti ponovno začele pojavljati v gozdovih, sicer pa smo o tej investiciji že razmišljali. Posodo pa je mogoče brezplačno menjati, vendar potem vrečk, ki so ob posodi, seveda ne pobiramo.«

Za subvencije 400.000 evrov

Gradijo v Kidričevem (ne)varne ceste?

Bitka z Duplekom se nadaljuje

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: http://www.tednik.si/politika/3620-kidricevo-subvencionirane-cene-komunalnih-storitev-kako-dolgo-se

So prebivalci spodnjega Podravja preplačali center za ravnanje z odpadki?

Višje sodišče potrdilo dvojno zaračunavanje naložbe

Ptujsko podjetje Čisto mesto je, kot izhaja iz odločitve sodišča, prebivalcem spodnjega Podravja dvakrat zaračunalo gradnjo centra za ravnanje z odpadki, cena pa prav tako ni bila skladna z veljavnim pravilnikom.

Ptujski center za ravnanje z odpadki vnovič vzbuja sum o nezakonitih zneskih na položnicah za komunalne storitve. Mariborsko višje sodišče je pred časom namreč potrdilo sodbo ptujskega okrajnega sodišča, po kateri je podjetje Čisto mesto nepravilno obračunavalo naložbo v gradnjo centra za ravnanje z odpadki. “Ključna stvar je v tem, da bi v delu cene, ki je navedena za odlaganje odpadkov, morala biti vključena tudi naložba. V položnicah, ki so jih prejemali prebivalci spodnjega Podravja, pa je bila navedena ločeno. In na koncu se je tudi sodišče postavilo na stališče, da je bilo to zaračunano dvakrat – najprej v postavki za odlaganje odpadkov, nato pa še v postavki za gradnjo centra za ravnanje z odpadki,” sporno prakso podjetja Čisto mesto pojasnjuje ptujski odvetnik Tomaž Alič, ki obenem poudarja, da je bil prav tako kršen pravilnik, ki določa strukturo cene za pobiranje in odlaganje smeti, saj ta jasno določa, katere postavke mora vsebovati položnica.

Sodni postopek je bil sicer posledica dejstva, da eden izmed občanov – Gorazd Ledinek ni želel plačevati prej omenjene naložbe, saj je bil prepričan, da mu podjetje Čisto mesto to neupravičeno zaračunava. “Ugotovil sem, da se krši zakon o samoprispevku, cena pa tudi ni bila prikazana v skladu z veljavnim pravilnikom. Nehal sem plačevati ta del zneska in potem je Čisto mesto izvedlo izvršbo. Na njo sem se pritožil in začel se je sodni postopek, ki je pripeljal do prej navedene odločitve sodišča,” pojasnjuje Ledinek, ki je tudi prepričan, da je bilo v preteklih dvanajstih letih iz tega naslova preplačanih za 20 milijonov evrov.

“Če izhajamo iz podatkov Skupne občinske uprave, je bilo preplačil vseh občanov občin, ki so v tem sistemu, za 20 milijonov evrov. Povprečna štiričlanska družina je preplačala torej nekaj manj kot tisoč evrov,” konkretne izračune navaja Ledinek, ki ob tem opozori, da so se po sodnih odločitvah položnice za ravnanje z odpadki bistveno znižale, čeprav Čisto mesto nepravilnosti še vedno ne priznava.

Del preplačil naj bi v preteklosti po Ladinekovih besedah končal v proračunu ptujske mestne občine, kar pa na občini zanikajo. “To ni končalo v proračunu mestne občine, ampak v skladu, ki skrbi za nemoten potek naložbe, tako v CERO Gajke kot v druge zbirne centre v drugih občinah skupne občinske uprave,” pojasnjuje ptujski župan Miran Senčar, ki dodaja, da so mu v podjetju Čisto mesto zatrdili, da nepravilnosti ni bilo, bo pa skupaj s sodelavci poiskal odgovorne, še zatrjuje.

Za pojasnila smo prosili tudi direktorja Čistega mesta Janeza Letnika, a jih še čakamo.

Danijel Poslek, Radio Slovenija

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/so-prebivalci-spodnjega-podravja-preplacali-center-za-ravnanje-z-odpadki/362298

Prispevek iz Slovenske kronike na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-slovenska-kronika/174329263

Kdo komu nagaja in afne gunca

Četrtkovo sejo sveta občine Kidričevo bi lahko imenovali kar maratonska. V slabih štirih urah, kolikor je trajala, so svetniki od desetih točk dnevnega reda predelali le dve. Zavrnili so elaborat odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki, niso pa se uspeli zediniti glede cene vode, saj je župan sejo, še preden je preteklo štiri ure, prekinil s pojasnilom, da so svetniki preveč nemirni. Nadaljevanje sledi ta teden.

V uvodu je kidričevski župan Anton Leskovar svetnikom predstavil predlog vodje gibanja Za Kidričevo Branka Štrucla, ki naj bi občinskemu svetu predlagal, da sprejme sklep, da je občina Kidričevo degradirano območje. Svetniki nad predlogom niso bili navdušeni, pravzaprav brez kakršnega koli gradiva na to temo niso niti vedeli, o čem razpravljati. »Res ne razumem Štrucla, enkrat hoče sežigalnico, drugič degradirano območje,« je še dejal župan. Kot jim je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast, občinski svet ni pristojen za sprejemanje tovrstnih sklepov. Degradirana območja so razglašena na podlagi Odredbe, ki jo pripravi Ministrstvo za kmetijstvo na podlagi rezultatov merjenja onesnaženosti, ki jih je izvajal ARSO. Napast je dejal, da so bile v času merjenja sicer zaznane povišane koncentracije onesnaževalcev, vendar naj bi se po opustitvi določenih delov proizvodnje v Talumu kakovost zraka občutno izboljšala. Svetniki so tako soglasno zavrnili vsakršno razpravo na to temo.

Znižanje, ki to sploh ni?!

Pri prvi točki dnevnega reda je direktor podjetja Čisto mesto Janez Letnik svetnikom predstavil elaborat o oblikovanju cen za ravnanje s komunalnimi odpadki. Tega je doslej brez širše razprave sprejela večina občin, medtem ko so se kidričevskim svetnikom porajali številni dvomi. Kljub predlogu predsednice odbora za varstvo okolja Ivanke Korez, da elaborat potrdijo, so svetniki elaborat zavrnili. Na kar so v razpravi vseskozi opozarjali, je postavka za investicijo Cero Gajke, ki je odslej več ne bo na položnici, v javnosti pa so vse glasnejše govorice, da je bila postavka obračunana brez ustrezne zakonske podlage. Prvi je na to opozoril Zoran Žunko, vendar jasnega odgovora ni dobil niti od vodstva podjetja Čisto mesto, niti od vodstva občine. »Če je bil znesek obračunan nezakonito in ga odslej več ne bo na položnici, bi moral biti končni seštevek storitve nižji za šest do osem evrov,« je prepričan Žunko, ki meni, da se je sicer v nasprotnem primeru postavka krepko dvignila. Na njegovo vprašanje je delni odgovor podal Damjan Napast, ki je dejal, da za zdaj še ni dokumenta, ki bi dokazoval, da je bila omenjena postavka dejansko nezakonito obračunana, da pa ve za nekaj primerov tožb, ki za zdaj še niso doživele sodnega epiloga.

Župan zavrnitev označuje kot predvolilno nagajanje

Vneto razpravo je župan Leskovar skušal pomiriti z besedami, da je izbrano podjetje najugodnejši ponudnik, a s tem povzročil še večje nezadovoljstvo svetnikov. »Ne nategujte ljudi, da so bili pridni pri ločevanju odpadkov in da bodo za to nagrajeni z nižjo ceno storitve,« je bil oster Žunko, ki ga je zanimalo tudi, kje in koliko je denarja, zbranega iz postavke investicije Cero Gajke. Janez Letnik mu je pojasnil, da ima na svoj način prav. Cena na občana naj bi se po njegovih besedah sodeč res znižala, a se na drugi strani draži storitev. Glede proračunskega sklada pa naj bi vprašanje naslovil na MO Ptuj. Razpravi se je pridružil tudi Jože Medved. »To je le pesek v oči in zavajanje uporabnikov,« je dejal, a ga je župan ostro zavrnil, da so svetniki tisti, ki zavajajo ljudi. Kljub ostri dvourni razpravi je bil izid glasovanja dokaj presenetljiv. S sedmimi glasovi za in devetimi proti so svetniki elaborat in s tem tudi novo ceno gladko zavrnili. Razočaran nad odločitvijo svetnikov je župan Anton Leskovar požugal svetnikom: »Upam, da se zavedate kaj delate. Očitno se že začenja predvolilni čas in vi ste se odločili meni nagajati!«

Župan Leskovar: »To so resne zadeve, vi pa afne guncate!«

Z ne prav velikimi obeti sta se k drugi točki seje pridružila predstavnika podjetij Komunala Slovenska Bistrica Dušan Moškotevc in Tanja Sternad iz ptujskega Komunalnega podjetja. »Če ste zavrnili nižje cene za storitev ravnanja z odpadki, kako boste šele sprejeli povišanje cene vode,« se je sprva pošalil Moškotevc, a tema, ki je bila v obravnavi, je bila vse prej kot smešna. Po besedah Tanje Sternad iz ptujske Komunale je doslej sedem občin že podalo soglasje k novi ceni vode. A oskrba s pitno vodo v občini Kidričevo je še posebej zapletena, saj zanjo skrbita dve podjetji, ki sta že doslej imeli različni ceni za oskrbo z vodo. Končni ceni, izpisani na položnici, pa se do sedaj za gospodinjstva z najmanjšim priključkom nista bistveno razlikovali. Po tem, ko so župani Sp. Podravja potrdili enotno ceno vode in omrežnine, ti za priključek DN 20 znašata 0,71 EUR/m3 ter 3,93 evra, je Komunala Slovenska Bistrica pripravila drugačen izračun. Cena vode je sicer nižja in naj bi znašala 0,61 EUR/m3, medtem ko je predlagana omrežnina krepko višja in znaša 6,13 evra. Dvig cene vode in neenotna cena vode na območju občine sta svetnike že tako ali tako razburila, še bolj pa županove besede: »Voda in smeti so resne zadeve, vi pa tukaj afne guncate!«

Svetnik Jože Medved je predstavnikoma obeh komunalnih podjetij dejal: »Ste veliki heroji, da v časih, ko ljudi udarjajo vse mogoči davki, pridete s podražitvijo cen!« Njegovim besedam se je pridružil tudi Marjan Hergan, ki je poudaril, da so svetniki izvoljeni od občanov, v interesu katerih morajo svetniki tudi delovati, da pa dvig roke za podražitev cene to zagotovo ni.

Kljub možnosti, da se Komunala Slovenska Bistrica prilagodi in sprejme ceno Komunalnega podjetja Ptuj, se svetniki niso pustili prepričati z argumenti, da je povišanje pač predrastično. Še posebej jih je zmotila višja cena za večje priključke, na primer za kmetijska gospodarstva, kar je še posebej poudaril Milan Strmšek. Občani, ki jim vodo dobavlja bistriška komunala, so za kubični meter vode doslej odšteli le 17 centov, predlagana cena pa je skoraj za pol evra višja, česar kidričevski svetniki pač niso bili pripravljeni sprejeti. Župan je za manjšo obremenitev občanov predlagal 100-odstotno subvencioniranje omrežnine, a svetniki še vedno niso popustili. Ker so bili po županovih besedah na to točko povsem nepripravljeni in po burni razpravi preveč nemirni, da bi sejo lahko nadaljevali, je Leskovar sejo še pred iztekom štirih ur prekinil.

Kako bosta komunalni podjetji od aprila dalje obračunavali vodo, za zdaj še ni jasno. Po starem tega ne smejo, saj bi bili sicer v prekršku, enako pa velja, če bi obračunavali po novih cenah, ki jih občinski svet še ni potrdil. Seja naj bi se tako nadaljevala v ponedeljek, o podrobnostih pa vas bomo seznanili v petkovi izdaji našega časopisa.

Kidričevo, 31.3.2014

Patricija Kovačec

Vir: http://www.tednik.si/kdo-komu-nagaja-in-afne-gunca

Boldirjevo jamo spremenili v učilnico v naravi

Nekdaj črno odlagališče odpadkov, v kar se je desetletja spreminjala nekdanja gramoznica v Strnišču pri Kidričevem, so preuredili v učilnico v naravi, ki naj bi postala tudi kraj medgeneracijskega druženja

V Boldirjevi jami, skriti sredi gozda pri Kidričevem, kamor so domačini, pa še kdo iz širše okolice, desetletja odvažali najrazličnejše, tudi nevarne odpadke, je občina Kidričevo z več partnerji uredila učilnico v naravi in medgeneracijski center. Kot pravi Anton Leskovar, župan občine, so za revitalizacijo nekdanje gramoznice poskrbeli v sodelovanju s Talumom, LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in Slovenskih goricah, ob strokovni pomoči Inštituta za promocijo varstva okolja Maribor ter v sodelovanju s študenti mariborske filozofske fakultete. “Že pred dobrima dvema letoma smo skupaj s podjetje­ma Saubermacher in Čisto mesto ter mnogimi prostovoljci izvedli nadvse uspešno čistilno akcijo in takrat iz re­snično degradirane Boldirjeve jame na območju Strnišča odstranili več ton najrazličnejših odpadkov. Idej, kaj naj bi se v Boldirjevi jami dogajalo, je bilo kar nekaj, nam domačinom je bila najbolj všeč zamisel Ane Vovk Korže z Inštituta za promocijo varstva okolja, ki nam je predstavila idejo o ureditvi učilnice v naravi in nam pri njeni ure­sničitvi tudi izredno pomagala. Zdaj je seveda na nas, da se po učilnici čim-večkrat sprehodimo in jo s svojim ravnanjem ohranimo takšno, kot je, oziroma pustimo, da narava tam zaživi v vsej svoji razkošnosti,” pravi Leskovar, ki je tako kot partnerji v projektu izredno zadovoljen, ker jim je s skupnimi močmi uspelo. “Izredno veseli smo bili odziva Taluma, ki tako na konkretnem primeru izkazuje svoj odnos do okolja, v katerem deluje, in do naših ljudi, s prijavo na razpisu nam je prisluhnilo tudi društvo LAS Boga­stvo podeželja, pridružili so se nam ribiči, gozdarji, čebelarji, ker nas je v renaturaciji Boldirjeve jame sodelo­valo res veliko, sem prepričan, da bo zdaj urejeno okolje takšno tudi ostalo,” dodaja kidričevski župan.

Učilnica v naravi, ki so jo konec oktobra odprli v Strnišču pri Kidriče­vem, je namenjena vsem, ki se želijo v naravnem okolju zgolj sprostiti ali se tam tudi kaj naučiti. Izkušnje iz tujine, nekaj podobnih učilnic pa je najti že tudi v domačem okolju, pa kažejo, da tovrstne učilnice v naravi še posebno radi obiskujejo osnovnošolci, dijaki in tudi študentje. Učilnica pri Kidri­čevem želi postati kraj medgeneracij­skega druženja. Mladi bodo lahko med sprehodom spoznali življenje svojih prednikov in doživeli življenje v na­ravnem okolju. To je edinstven primer sanacije nekoč močno degradiranega okolja, v kar se je spremenila Boldir­jeva gramoznica, poudarja ddr. Ana Vovk Korže in dodaja, da take učilnice v Sloveniji še ni, prepričana je, da bo kidričevska učilnica v naravi kmalu zaži­vela. Ureditev učilnice v naravi je stala blizu 150 tisoč evrov, kar dve tretjini potrebnih sredstev je prispeval Talum, blizu 32 tisoč evrov je zagotovil Las Bo­gastvo podeželja ob Dravi in Sloven­skih goricah, še osem tisoč evrov je za projekt primaknila občina Kidričevo.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v sredo, 6.11.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2013110605972170

V enem dnevu šest ton odpadkov!

Podjetje Čisto mesto Ptuj je med akcijo pred kidriče­vsko osnovno šolo posta­vilo multimedijsko vozilo, ki si ga je prišlo ogledat več domačinov

V samo enem dnevu ozaveščevalno-zbiralne akcije, poimenovane E-odpadke ločuj in okolje varuj, so občani Kidričevega zbrali skoraj šest ton odpadne električne in elektronske opreme, na zbirno mesto pa je tovrstne odpadke pred dnevi prineslo kar sto občanov in občank. “Izredno zadovoljni smo z odzivom prebivalcev Kidričevega, ki so se odločili za sodelovanje v akciji. In čeprav smo tokrat zbrali manj odpadne električne in elektronske opreme, smo veseli, ker si je naše multimedijsko vozilo prišlo ogledat kar nekaj ljudi, ki jih je zanimalo, kako ravnamo s tovrstnimi odpadki,” pravi Janez Letnik, direktor Čistega mesta Ptuj, ki je vodilo akcijo. Lansko leto, dodaja Letnik, so s podob­no akcijo zbrali kar tri kilograme tovrstnih odpadkov na občana: “Letos je bilo zbranih odpadkov manj, kar je ra­zumljivo, saj so se večine odpadne elektronske in električne opreme rešili že v pretekli akciji. Z vključitvijo e-trans­formatorja smo poskrbeli za ozavešča­nje mladih iz osnovne šole in vrtca in vseh tistih, ki so prišli našo akcijo zgolj pogledat.”

Med enodnevno akcijo so ljudje na premično zbirno mesto sredi Kidri­čevega prinašali velike gospodinjske aparate, kot so hladilniki, štedilniki, pomivalni stroji, električni radiator­ji, pa tudi male gospodinjske aparate, električno orodje, tiskalnike ter telefo­ne, brivnike, sušilnike za lase, pa tudi televizorje in monitorje, različne sijal­ke ter odpadne baterije vseh velikosti. “Na dan zbiranja odpadkov je osnov­no šolo obiskal tudi naš E-transformer, multimedijsko vozilo, ki ima na strehi sončno elektrarno in tako na izviren in zanimiv način predstavlja ločeva­nje in ponovno uporabo e-odpadkov. Učenci in drugi obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo, ki se nahaja v vozilu in kjer so na ogled sestavni deli velikih in malih gospodinjskih apa­ratov, mobilnih telefonov, televizor­jev in druge e-opreme,” dodaja Janez Letnik iz Čistega mesta, ki poudarja dobro sodelovanje z občino Kidriče­vo, kjer njihovo podjetje tudi opravlja službo ravnanja in zbiranja komunal­nih odpadkov.

(ps)

Objavljeno v Večeru, v petek, 5.7.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2013070505933440

Zbiralna akcija Odločuj

V sodelovanju s podjetjem Čisto mesto se je tudi občina Kidričevo pridruži­la akciji Zeosa “Odločuj! Odpadno električno in elektronsko opremo”. Zbiralna akcija je pred kidričevsko osnovno šolo bila včeraj, ko so lahko ljudje na pre­mično zbirno mesto – gre za multimedijsko vozilo, opremljeno s fotovoltaično elektrarno, ki zadošča vsem porabnikom električne energije v vozilu – prinesli staro, neuporabno električno in elektronsko opremo ter odpadne prenosne ba­terije in akumulatorje. Med prvimi obiskovalci vozila se bili šolarji, ki so si lahko ogledali celoten proces zbiranja in ravnanja z odpadno elektronsko embalažo in odpadnimi baterijami, zanimanje za urejeno zbiranje tovrstnih odpadkov pa so pokazali tudi številni prebivalci Kidričevega, ki so lahko med akcijo brezplačno oddali odvečne električno in elektronsko opremo. (ps)

Objavljeno v Večeru, v torek, 18.6.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2013061805927710

Od vrat do vrat po ločeno zbrane odpadke

Občina Kidričevo in podjetje Čisto mesto sta po nekajmesečnem zbiranju odpadkov Od vrat do vrat zadovoljna z rezultati, zato bodo z novim sistemom ločevanja odpadkov nadaljevali

Po nekajmesečnem raziskovanju, opravljanju anket in pogovorih s prebivalci Kidričevega je bila letošnjo pomlad domačinom predstavljena vizija in strategija občine, ki izhaja iz dobljenih rezultatov. V tej je sodelavce mariborskega podjetja Palemid zanimal odnos domačinov do razvojnih prednosti, slabosti, priložnostih in nevarnostih, na katere mora biti občina pri načrtovanju svojega prihodnjega razvoja najbolj pozorna. Anketirani so med slabosti na vrh lestvice uvrstili pomanjkanje delovnih mest za visokokvalificirani kader, sledi preteča brezposelnost, na tretje mesto so uvrstili še slabe razvojne programe, denimo na področju turizma, ki ima sicer v tej dravskopoljski občini velike razvojne možnosti. Že na četrto mesto so Kidričani uvrstili slab odnos do okolja, pri tem pa kazali na neurejenost ekoloških otokov in neustrezno ločevanje odpadkov. Domačini opozarjajo na divja odlagališča, deponijo odpadnih gum, sežiganje odpadkov na domačih vrtovih in na nenehno ekološko nevarnost, ki jo predstavljajo zapuščene gramoznice, ki postajajo divja odlagališča odpadkov. Da bi spremenili odnos do okolja, domačini predlagajo več smetnjakov na ekoloških otokih in pri Talumu ter sanacijo divjega odlagališča v Lovrencu. Župan občine Kidričevo se je, še preden je poznal rezultate opravljene raziskave, odločil ravnanje z odpadki v občini zaupati ptujskemu podjetju Čisto mesto, ki je maja letos na območju občine Kidričevo že uvedlo novi sistem ravnanja z odpadki in ga poimenovalo Od vrat do vrat. “S tem načinom ravnanja z odpadki smo to približali občanom, ki za ločevanje odpadkov poskrbijo kar na domačem dvorišču. Prav zato smo vsa gospodinjstva opremili z dodatno posodo za odlaganje papirja in dodali vreče za zbiranje mešane odpadne embalaže. Cilj takega zbiranja odpadkov je zmanjšanje količine mešanih komunalnih odpadkov in čim bolj celovito ločevanje odpadkov,” pravi Janez Letnik, direktor podjetja Čisto mesto Ptuj, njegov sodelavec Kristjan Lovrenčič pa dodaja: “Z novim načinom ravnanja in zbiranja gospodinjskih odpadkov na območju občine Kidričevo smo zadovoljni. V zadnjih mesecih se je količina mešanih komunalnih odpadkov zmanjšala za skoraj 30 odstotkov, količina zbrane mešane embalaže pa povečala za slabo desetino, za prav toliko se je povečala tudi količina zbranega odpadnega papirja in papirne embalaže. Obenem se je za 6,5 odstotka povečala tudi količina zbranih bioloških odpadkov, vendar pričakujemo, da se bo še bolj, saj se gospodinjstva v zadnjih mesecih dodatno vključujejo v odvoz tovrstnih odpadkov, ki sicer ni obvezen, je pa zaželen predvsem v tistih gospodinjstvih, ki nimajo možnosti lastnega kompostiranja bioloških odpadkov.” In kako zgovorni so podatki o količinah zbranih odpadkov? Če so januarja na območju občine Kidričevo ljudje med mešane komunalne odpadke odvrgli za kar 85 tisoč kilogramov najrazličnejših odpadkov, se je ob poletju količina teh zmanjšala na slabih 50 tisoč kilogramov. V začetku leta so ločeno zbrali 2760 kilogramov embalaže, ob poletju že petkrat več, januarja so med odpadke odložili 4760 kilogramov papirja, julija že dobrih 13.000 kilogramov. Ločeno zbranega stekla je bilo v začetku leta za dobrih tri tisoč kilogramov, sredi poletja skoraj osem tisoč kilogramov. V času uvedbe sistema zbiranja odpadkov Od vrat do vrat se je povečala tudi količina ločeno zbranih bioloških odpadkov s 3600 kilogramov na dobrih 9000 kilogramov mesečno.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v torek, 2.10.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012100205832782

Poročilo o ravnanju z odpadki na območju občine Kidričevo

V prilogi objavljamo poročilo o ravnanju z odpadki na območju Občine Kidričevo, po vzpostavitvi sistema “od vrat do vrat”.

Poročilo o ravnanju z odpadki na območju občine Kidričevo (PDF)

Vir: http://www.kidricevo.si

Sanacija divjega odlagališča v Starošincah

Opuščena gramoznica, zadnja leta kraj odlaganja najrazličnejših odpadkov na črno, se nahaja na zemljišču, ki je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, zato bomo njeno sanacijo plačali kar vsi davkoplačevalci

“Ja, tukaj pri nas, na območju občine Kidričevo, je kar nekaj opuščenih gramoznic, v katere so ljudje pred leti začeli odlagati najrazličnejše odpadke; ena takih je tudi le nekaj sto metrov iz naše vasi, na obrobju gozda, in to zdaj sanirajo delavci Čistega mesta Ptuj,” je konec preteklega tedna na vprašanje, kje naj iščem divje odlagališče odpadkov, odgovoril Mihael Žitnik, domačin iz vasi Starošince, ki mu, kot skrbniku vaškega etnografskega muzeja in pred dnevi posajene potomke najstarejše trte na svetu, pač ni vseeno, v kakšnem okolju živijo on in njegovi sokrajani.

To pomlad se je v občini Kidričevo začela sanacija še enega divjega odlagališča odpadkov, tokrat na državnih zemljiščih v Starošincah, o čemer nas je obvestila Irena Šinko, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije. “Čiščenje komunalnih odpadkov poteka na podlagi odločbe komunalne inšpektorice Mestne občine Ptuj, izvaja pa ga podjetje Čisto mesto Ptuj,” je v sporočilu za javnost zapisala Šinkova in dodala, da bo sredstva za pokritje stroškov celotne sanacije treba zagotoviti iz javnih finančnih sredstev, saj je kot investitor sanacije v skladu s predpisi in izdano inšpekcijsko odločbo določen upravljavec navedenih zemljišč, to pa je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije.

Nemarnost nas drago stane

“Vse okoliške prebivalce obveščamo, da so območja, na katerih se izvajajo sanacijska dela, pod poostrenim nadzorom in da je vsako odlaganje odpadnega materiala strogo prepovedano ter bo prijavljeno pristojnim službam,” dodaja Irena Šinko, ki poziva k odgovornemu ravnanju in opozarja na škodljivost divjih odlagališč tako za okolje kot posledično tudi za zdravje ljudi.

“Pozivamo k ničelni toleranci do nelegalnega odlaganja odpadkov, ki postajajo eden največjih problemov današnjega časa. Po podatkih Agencije RS za okolje je na primer v Sloveniji med letoma 2002 in 2008 količina vseh nastalih odpadkov narasla za 55 odstotkov. V letu 2008 je nastalo več kot sedem milijonov ton odpadkov. Ob vseh teh podatkih pa bi se moral vsak državljan zavedati finančnih posledic, ki jih nosijo divja odlagališča. Vsako sanacijo odlagališča, za katerega storilci niso identificirani, moramo namreč posredno financirati iz svojega žepa. Zakon o varstvu okolja namreč določa, da je za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic odgovoren povzročitelj obremenitve, ki pa ga je v praksi zelo težko odkriti, finančno breme odstranitve nezakonitih odlagališč pa v takšnih primerih preide na lastnika oziroma posestnika obremenjenega zemljišča,” je še zapisala Irena Šinko.

Ukrepajo, a pot bo še dolga

Ali je v sanacijo divjega odlagališča odpadkov v Starošincah vključena tudi občina Kidričevo, smo povprašali Damjana Napasta, svetovalca župana, ki odgovarja, da je omenjeno zemljišče v lastni Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, sanacijo je naložila medobčinska inšpekcija, občina pa pri revitalizaciji omenjene zapuščene gramoznice ne sodeluje.

“V primeru divjega odlagališča odpadkov je ukrepala naša medobčinska inšpekcija, ki je naložila Čistemu mestu Ptuj, da poskrbi za sanacijo. Tako ukrepamo v primerih, ko gre za odstranitev komunalnih odpadkov, v primeru na črno odloženih gradbenih in nevarnih odpadkov pa ukrepa okoljska inšpekcija. V prvi fazi se je Sklad kmetijskih zemljišč na naš ukrep pritožil, vendar je bila njihova pritožba zavrnjena, in tako se zdaj izvaja sanacija za celotno črno odlagališče. Mi smo namreč v prvi fazi poskrbeli za odstranitev komunalnih odpadkov, no, zdaj poteka odstranjevanje tudi vseh preostalih,” je pojasnila mag. Olga Fekonja s Skupne občinske uprave Spodnjega Podravja ter dodala, da z okoljskim inšpektorjem dobro sodelujejo in poskušajo poskrbeti za celovito sanacijo vseh divjih odlagališč. Zatika pa se običajno prav zaradi plačila, saj se država rada izmika finančnim obveznostim.

 SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v sredo, 23.5.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012052305787428

Od vrat do vrat po Kidričevem

Občina in Čisto mesto Ptuj sta sklenila partnerstvo, ki slednje pri zbiranju odpadkov vodi od vrat do vrat

Konec preteklega meseca so delavci podjetja Čisto mesto začeli nov način zbiranja odpadkov tudi na območju občine Kidričevo. Domačinom so zato, da bodo vedeli, kako poslej ravnati z gospodinjskimi odpadki, razdelili posebne zloženke, oskrbeli pa tudi s plastično zeleno posodo za ločeno zbiranje papirja in vrečami za odlaganje mešane embalaže. V Kidričevem so pred leti že zgradili manjši zbirni center za odlaganje odpadkov, kamor lahko vsi prebivalci občine Kidričevo kar sami prinašajo vse vrste odpadkov, le azbestnih plošč na tem centru ne zbirajo.

Župan Kidričevega Anton Leskovar in Janez Letnik, direktor Čistega mesta Ptuj, sta s podpisom pogodbe o sodelovanju na področju ravnanja z odpadki zadovoljna, oba pa se zavedata, da bo treba še veliko narediti na področju ozaveščanja ljudi, saj ti, čeprav se na glas zavzemajo za čisto naravo, s smetmi še vedno (naj)raje pohitijo prav tja, na obronke gozdov, v opuščene gramoznice in ob ceste.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 19.4.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012041905774668