V Lovrencu prenavljajo cesto

avgust 20, 2018

V Poročilih TV Slovenija so pripravili prispevek o prenavljanju ceste v Lovrencu na Dravskem polju.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174557382

Advertisements

Vodni park znova padel v vodo

avgust 13, 2018

Kljub temu da je koncesionar v gramoznici Pleterje dela pričel spomladi, letos ne načrtuje odprtja športnega parka. Kje se zatika?

V teh vročih dneh se v gramoznici Pleterje v Kidričevem ob popoldnevih, ko se ustavijo stroji, ki tamkaj še izkopavajo gramoz, hladi lepo število kopalcev. Ob našem obisku, ko se je dan že prevešal v večer, smo jih našteli kakšnih sto, raztresenih po številnih zalivčkih obrežja kar dobrih 30 hektarjev velike vodne površine – parov, skupin mladeničev in mladenk pa tudi številnih družin z majhnimi otroki. Ob koncu tedna jih je nekajkrat toliko, številni si tam privoščijo tudi piknik. Videti je prav vse, od napihljivih blazin do kanujev, zdaj modnih supov in celo skuterjev.

“Zdaj ko smo doma, smo vsak dan tukaj. Všeč mi je, da se kopamo v naravi, pa še za toplice ti ni treba plačati 15 evrov vstopnine. Tudi otroci tu uživajo. Večina nas tako reče, da gremo na domače morje,” pravi Dejan Zorec iz Kidričevega, ki z družino zahaja k bližnji gramoznici že šest poletij. “Zastonj je, ohladiš se pa tudi manj gneče je kot na bazenu,” je razloge za obisk gramoznice strnil mlad par z Destrnika. Franc Zupanič pa se je, preden odrine na oddih, odločil v gramoznici preizkusiti skuter. Pa tudi sicer Zupaničevi tja zadnja tri leta, odkar je gramoznica postala nekoliko bolj znan kraj za kopanje, zahajajo precej pogosto: “Ob večerih za kakšno urico. Za tako malo časa se ne splača iti v toplice, sem pa zaviješ na hitro in malo zaplavaš.”

Delno urejena parkirišče in cesta

In tako, brezplačno in brez večje gneče, bo zagotovo še to poletje. Občini Kidričevo so namreč že drugo leto zapovrstjo v vodo padli načrti za odprtje dolgo načrtovanega wake parka oziroma parka za deskanje in smučanje na vodi. Še lani so se borili z birokracijo, letošnjo pomlad, po sedmih letih načrtovanja, pa so končno zabrneli stroji koncesionarja, podjetja Športno-rekreacijski center Pleterje, ki ga je ustanovil konzorcij treh podjetij – Cestnega podjetja Ptuj, Betonarne Kuhar in hrvaškega podjetja CWS Cable Wake System – in ima koncesijo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje površin za šport, rekreacijo in turizem za obdobje 25 let.

Do danes je občina uredila komunalno infrastrukturo – vodovod in kanalizacijo, koncesionar pa je uredil parkirišče in dovozno cesto, ki sta pripravljena za asfaltiranje. “V naslednjem tednu naj bi postavili še tribune iz betonskih blokov nad odrom na brežini gramoznice. Obljubljeno je tudi, da naj bi do 15. avgusta končno prispela še vlečnica,” trenutno stanje opisuje direktor uprave Občine Kidričevo Damjan Napast.

Koncesionarju se ne mudi

Kot pojasnjuje Napast, je nastala zamuda pri dobavi vlečnice zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja dokumentacije za ureditev gramoznice, hkrati pa tudi dobavitelj vlečnice, podjetje CWS Cable Wake System, hkrati postavlja še pet vlečnic na Hrvaškem. Po Napastovih besedah so bila potrebna tudi številna usklajevanja na terenu, ponagajala je še sprememba gradbene zakonodaje, ki je začela veljati z junijem in zaradi katere je bilo treba dopolniti gradbeno dovoljenje za predvidene montažne objekte. Po pogodbi mora koncesionar sicer septembra pridobiti uporabno dovoljenje na upravni enoti, a so bili na občini prepričani, da bodo stvari potekale hitreje. “Koncesionar mora pridobiti uporabno dovoljenje, drugih aktivnosti pa letos nima v planu ali pa za to očitno nima interesa. Septembra pa je tako konec sezone,” še dodaja Napast.

Ob tem je jasno, da je urejanje in vodenje športno-rekreacijskega centra popolnoma nova dejavnost za dve od podjetij konzorcija. Direktor novoustanovljenega podjetja pa je še vedno tudi kar Martin Turk, sicer direktor Cestnega podjetja Ptuj. Poleg tega naj bi bila težava veliko povpraševanje v gradbeništvu, zaradi česar naj bi manjkalo delavcev za projekt, ki naj bi zato počasneje napredoval. O razlogih, da wake park ne bo zaživel še to poletje, smo želeli povprašati tudi Turka, a nam žal to včeraj do zaključka redakcije ni uspelo.

Kot še pojasnjuje Napast, pa mora wake park zaživeti prihodnje leto, sicer lahko občina začne postopke za odvzem koncesije. V pogodbi je sicer opredeljeno, da lahko občina koncesijsko pogodbo prekine brez obveznosti, če koncesionar dejavnosti ne izvaja dve sezoni.

Kakovost vode primerljiva s Sočo

Na Občini Kidričevo so nedavno začeli postopke za pridobivanje statusa kopalnih vod. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), ki podeljuje status, namreč pred podelitvijo zahteva dvoletni nadzor kakovosti voda. Na občini so nad rezultati prvega vzorčenja navdušeni, saj so izmerjene vrednosti primerljive s stanjem na reki Soči. Napast pri tem opozarja, da se vrednosti, kot je jasno vidno pri drugih kopalnih vodah, od merjenja do merjenja lahko precej spreminjajo. So pa že pred merjenji pričakovali dobro kakovost vode, saj gre za podtalnico.

Urejanje naravovarstvenega območja

Na Občini Kidričevo zdaj čakajo še sklep Agencije za kmetijske trge o odobritvi evropskih sredstev za ureditev naravovarstvenega območja na severovzhodnem delu jezera. S 40 tisoč evri nameravajo takoj po pridobitvi sklepa začeti urejati učno pot, v sklopu katere bodo uredili pešpoti ter postavili klopi in informativne table o živalih in rastlinah, ki so v gramoznici. Območje bodo uredili v sodelovanju z mariborsko enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Hojka Berlič

Vir: https://www.vecer.com/vodni-park-znova-padel-v-vodo-6538318


Podeželje izgublja poštne poslovalnice in druge urade

junij 29, 2018

V oddaji TV Slovenija Slovenska kronika so pripravili prispevek iz Cirkovc o zapiranju uradov in poštnih poslovalnic na podeželju.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174548527


Še ena nenavadna ideja – po wake parku ledna dvorana!

junij 8, 2018

V Kidričevem že potekajo dela za izgradnjo wake parka za smučanje na vodi, že ta projekt se zdi mnogim, milo rečeno, nenavaden. Pred časom pa je priromala na kidričevsko občino še ena ekstravagantna domislica – možnost izgradnje hokejske dvorane.

»Pri nas sta se oglasila potencialna investitorja z idejo o gradnji hokejske dvorane. Kontaktirali smo hokejsko zvezo, če nam lahko kaj več povedo o izgradnji,« je povedal kidričevski direktor občinske uprave Damjan Napast. »Predsednik HZS Matjaž Rakovec in generalni sekretar HZS Dejan Kontrec sta se v začetku aprila sestala z županom in direktorjem občinske uprave občine Kidričevo. Slednja sta vodstvu HZS predstavila razmišljanja in načrte, povezane z izgradnjo ledne dvorane v Kidričevem,« so povedali na Hokejski zvezi Slovenije in s tem potrdili, da pogovori o tem za Kidričevo (za zdaj nenavadnem projektu) potekajo.

Hokejska zveza podpira izgradnjo dvorane

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/21-zgoraj-rotator-desno/11071-kidricevo-se-ena-nenavadna-ideja-po-wake-parku-ledna-dvorana


Deskanje na vodi v gramoznici v Kidričevem še to poletje

maj 24, 2018

V Kidričevem so le začeli dolgo napovedovano urejanje gramoznice Pleterje. Poleg vlečnice za deskanje in smučanje na vodi tudi kamp, igrišča in gostinska ponudba.

Po dveh letih napovedi so končno zabrneli stroji v gramoznici Pleterje v Kidričevem. “Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za postavitev vlečnice za deskanje na vodi in ureditev brežine z okoljevarstvenim dovoljenjem Arso,” je potrdil direktor uprave Občine Kidričevo Damjan Napast. Zato so po sedmih letih, odkar se je pojavil prvi zainteresirani investitor in so začeli pripravljati dokumentacijo, končno lahko pričeli delati.

Občina sedaj zaključuje z urejanjem vodovoda in kanalizacije, saj so morali napeljavo vleči dva kilometra daleč. Z urejanjem dovozne ceste je prav ta teden začel tudi izbrani ponudnik, ki mu je občina podelila koncesijo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje površin za šport, rekreacijo in turizem za obdobje 25 let.

Gre za konzorcij treh podjetij. CP Ptuj in Betonarni Kuhar, ki imata tudi koncesiji za izkopavanje gramoza na tem območju, se je pridružilo še hrvaško podjetje CWS Cable Wake System, ki ureja wake parke oziroma parke za deskanje in smučanje na vodi po vsem svetu. Letos tako odpirajo skupno kar pet takih parkov, poleg gramoznice Pleterje med drugim tudi v Splitu, Romuniji in Italiji.

Projekt za 1,1 milijona evrov

Na občinskem zemljišču na severnem delu gramoznice, kjer izkopavanja že kakšno desetletje ne potekajo več, naj bi tako do konca julija uredili športno-rekreacijski center, ki naj bi zasebne investitorje stal okoli 1,1 milijona evrov. Dovoz do centra bo urejen z državne ceste Kungota-Brunšvik. Ob gramoznici naj bi zraslo večje parkirišče, cesta, ki so jo že začeli graditi, pa bo nato po brežini jezera vodila do parkirišča za avtodome in kamp, ki bo postavljen na terasah.

Uredili bodo brežine, ob jezeru bodo po vzoru Bleda postavili še letni oder, igrišča za odbojko na mivki, predvidenih je tudi pet lokacij za gostinske objekte. Do odprtja bodo postavili eno krožno vlečnico na vodi v dolžini 420 metrov.

Še eno enake dolžine naj bi investitorji postavili v prihodnosti. “Zdaj naj bi bile namreč v modi manjše in hitrejše vlečnice, ki ob padcu uporabniku omogočajo tudi hitrejše vračanje na start. Vlečnico naj bi pripeljali že prihodnji teden. Gradbena dela naj bi po predvidevanjih potekala dober mesec dni. Seveda bo nato treba počakati še na vsa dovoljenja za delovanje,” pojasni Napast.

Tretjina naravovarstvena

Dobršen del sicer okoli dva hektarja velike vodne površine, ki bo sodila k parku, morajo na zahtevo Zavoda RS za varstvo narave pustiti nedotaknjen. Ta severovzhodni del bo od preostanka ločen z več kot sto dvajset metrov dolgim plavajočim pomolom, saj nasip zaradi globine več kot deset metrov ni bil mogoč. Občina bo tudi ta del uredila z učno krožno potjo, za kar upajo, da bodo kmalu pridobili evropska sredstva.

Že letos bodo začeli tudi triletni monitoring vode, s katerim bodo lahko gramoznico Pleterje uradno uvrstili med kopalne vode, čeprav že leta med poletnimi popoldnevi in konci tedna tam naštejejo okoli 500 kopalcev. “Kopališče bo pravzaprav urejeno na severozahodnem delu gramoznice, ki sodi v občino Starše, a na tem območju trenutno podjetja še izkopavajo gramoz,” pojasni Napast. Kljub temu so tudi v Staršah občinski podrobni prostorski načrt za ta del gramoznice že sprejeli.

Z ureditvijo gramoznice se po besedah Napasta tudi Kidričevo vpisuje na turistični zemljevid Slovenije. Tako bodo ob otvoritvi predstavili turistični katalog, v katerem bodo zbrani različni ponudniki v občini.

Športno-rekreacijski center je le začetek urejanja gramoznice. Po vzoru predvsem severnih sosedov si želijo v prihodnosti urediti vso okolico skupno kar 30 hektarjev velikega jezera. Na južni strani bi tako lahko po idejnih zasnovah zrasle počitniške hišice, tudi večje športne površine in objekti ter restavracije. A kdaj bo to, za zdaj ne more reči nihče, saj bo širše območje gramoznice Pleterje tudi v bližnji prihodnosti predvsem v južnem delu še naprej namenjeno izkopavanju gramoza.

Vir: https://www.vecer.com/deskanje-na-vodi-v-gramoznici-pleterje-se-to-poletje-6466951

Hojka Berlič


Gradnja novega bloka

maj 24, 2018

Čeprav je trend števila prebivalcev v občini Kidričevo v zadnjih petih letih negativen, projekti investitorjev ter ideje občine napovedujejo, da bo trend kaj kmalu spremenil svoj predznak.

Ptujsko podjetje GP Project Ing še z dvema investitorjema načrtuje izgradnjo večstanovanjskega bloka v Kidričevem. »Trenutno smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja,« je zaupal direktor podjetja Antun Daljavec. Dodal je, da bo stanovanjski blok sestavljalo 18 stanovanj v velikosti od 60 do 85 m2. Gradnjo naj bi začeli že letos junija in končali predvidoma v devetih mesecih. In zakaj so se odločili za Kidričevo? »V Kidričevem smo že zgradili en stanovanjski blok in imamo z lokacijo pozitivne izkušnje. Gre za mirno in varno okolje, obdano z naravo, odlična je prometna povezava z večjimi mesti, bližina vrtca, šole, zdravstvenega doma …« Na vprašanje, kdo sta partnerja pri projektu, pa je Daljavec odgovoril: »Ko bomo pridobili gradbeno dovoljenje, bodo znani tudi drugi investitorji.«

Ni le mirno in varno okolje tisto, ki prepriča, temveč tudi vsa potrebna infrastruktura, ki jo občina zagotavlja. »Ob začetku naselja Kidričevo pri garažah bomo zgradili novo krožišče, saj ga je zahtevala tudi država, zaradi nove soseske. In ker je prišla resna ponudba za gradnjo bloka in z namenom, da zaživi nova soseska, bo občina v sodelovanju z direkcijo za infrastrukturo za predvidoma 350.000 evrov zgradila krožišče,« je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/10854-kidricevo-gradnja-novega-bloka


Kidričevo ne želi biti le spalno naselje

marec 14, 2018

Decembrsko dogajanje v Kidričevo privabilo številne obiskovalce, odmevna je tudi njihova valuta sternthal, gre za zavezo oživljanja kraja in lokalne zavesti

Dogajanje v Kidričevem lani decembra je preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja. Na občini ocenjujejo, da se je v mesecu dni v Parku pod tisočerimi zvezdami zvrstilo najmanj 7000 obiskovalcev iz vse Slovenije. O tem, da ne gre za naključje, ampak za del prizadevanj za oživljanje občine in lokalne zavesti, priča še en projekt, ki je prav tako močno odmeval že lani. Uvedba vrednostnih bonov sternthal.

Namesto daril izbrali drsališče

Kot pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast, so se na občini pred šestimi leti odločili, da namesto za nakup božičnih daril za otroke, kar jih je stalo 7000 evrov letno, denar raje namenijo druženju in rekreaciji tako otrok kot staršev, ki bosta dostopna prav vsem. Začelo se je z drsališčem, ki si ga vsako leto sposodijo od Občine Starše, in gledališkimi igrami za otroke ob koncih tedna. Zgodba je počasi rasla, letos pa, kot pravijo na občini, dosegla pravi razcvet z nakupom še skoraj 50 tisoč evrov vredne 100-metrske drsalne steze, kakršno imajo v bližnji okolici le še Dunaj, Zagreb in Ljubljana. “Prav drsalni stezi pripisujemo, da se je obisk od lani povečal kar za 100 odstotkov. Prva dva tedna so prihajali predvsem domačini, kasneje pa obiskovalci s Ptuja, iz Maribora, Prekmurja, Ormoža, Slovenskih Konjic in od drugod. V Laponski hišici so se tako pri Božičku letos zvrstili obiskovalci iz cele Slovenije,” pojasnjuje programska direktorica Parka pod tisočerimi zvezdami Mojca Meško. Drsališče so cel mesec brezplačno upravljala društva, cene izposoje drsalk in hrane ter pijače so bile simbolične, drsanje brezplačno, prav tako čaj za otroke. “Pomembno pa je tudi, da so bili naši dogodki že šesto leto zapored zanimivi, trudimo se, da bi bili v trendu in kakovostni. Ne prirejamo dogodkov samo zato, da bi zapolnili program.”

Dogajanje si želijo prihodnje leto razširiti še stran od drsališča, na večje območje parka, k čemur naj bi pripomogla tudi dodatna zunanja okrasitev. Napast ob tem poudarja, da imajo srečo, saj jih podpira močno lokalno gospodarstvo. O tesnem sodelovanju z gospodarstvom, še posebno Talumom, govorita tudi letošnja rdeča nit dogajanja, lika Aluminko in Zvezdna vila, in okrasitev, ki je temeljila na aluminiju. Za dogajanje, še dodaja Napast, so zbrali tudi 20 tisoč evrov donatorskih sredstev.

Potreben je premik v miselnosti

Naj gre za decembrsko dogajanje, občinska darila, ki jih občina že osem let kupuje izključno v lokalnem okolju, ali pa lansko odmevno uvedbo lastne valute, izhodišče je oživljanje lokalne zavesti, pravi Napast: “Vsaka obrt, ki odmre na vasi, namreč še bolj siromaši kraj, ki se zaradi tega spreminja v spalno naselje.”

Od aprila do konca leta so prodali za dobrih 6500 evrov vrednostnih bonov sternthal, ki so jih lani uvedli po vzoru nemških občin. “Tudi sicer je to v svetu kar precej razširjeno, od Velike Britanije do avstrijskih vasic sredi Alp z 2000 prebivalci, kjer so uvedli svojo valuto zato, da so ohranili še edino lokalno trgovino.” Občanom za mesečno prejemanje bonov ponujajo petodstotni popust, prejmejo jih v začetku meseca. Ena oseba lahko letno kupi 60 bonov, ob zavezi, da bo vsak mesec dvignila vsaj en bon, s čimer vzpodbujajo k redni lokalni porabi denarja. “Potrebnega bo še ogromno ozaveščanja, da bodo ljudje začeli razmišljati, da pokličejo vodovodarja iz domače občine, ne s Ptuja ali iz Maribora, in avto popravijo pri domačem avtomehaniku. Poudarek je na gradnji lokalne zavesti. Če domači obrtnik dobi neki denar, ta denar ostane v domačem okolju. Ko pridejo društva k njemu decembra prodajat koledarje, pa sam vrača podporo lokalni skupnosti. Naš namen je spodbujanje lokalne potrošnje in domačega krožnega gospodarstva,” pojasnjuje Napast. Tudi starši novorojenčkov lahko od lani izbirajo med izplačilom 200 evrov ali 300 evrov v sternthalih.

Popust za zdaj pokrivajo zbiratelji

Čeprav je občina v proračunu v ta namen rezervirala nekaj tisočakov, ji petih odstotkov razlike med nakupno in dejansko vrednostjo lokalne valute še ni bilo treba kriti. Boni, ki jih kupijo zbiratelji, namreč ne gredo nikoli v obtok, tako da občinsko podjetje iz naslova bonov ustvarja celo dobiček. Bone namreč prodajajo zbirateljem iz vse Slovenije, tudi praksa iz tujine pa po Napastovih besedah kaže, da približno 20 odstotkov vseh komplementarnih valut konča pri zbirateljih. Na seznamu je trenutno 22 podjetij, ki sprejemajo bone, med njimi frizerstva, cvetličarne, vrtnarstvo, kmetije, pekarna, celo zavod in avtohiša. Analiza lanske porabe pa je pokazala, da ljudje kar dve tretjini bonov porabijo v lokalnih gostinskih obratih. A kot dodaja Napast, se zavedajo, da gre za dolgoročen proces. Prav zdaj preučujejo možnosti, da bi valuto v prihodnosti naredili dostopnejšo, tudi z menjavo evrov za bone pri bankomatih. Večjih popustov, kar si želijo nekateri, pa ne gre pričakovati, saj naj bi ti na nemškem trgu dosegali največ tri odstotke. Za primerjavo pa Napast daje uspešnost občinske blagajne, do katere se marsikdo, da bi plačal položnice, pripelje precej daleč. “Najpomembnejši je pač premik v miselnosti, da se ljudje zavejo, da je lokalno pomembno in kakovostno.”

Gostinci zadovoljni, drugi manj

Janko Kac, Pizzerija Jaka: “Ljudje pri nas bone kar veliko uporabljajo. Nobenih težav ni z unovčevanjem. Ko se naberejo, jih odnesemo in denar nam nakažejo še tisti ali naslednji dan.”

Robert Žitnik, Kmetija Žitnik: “Boni ne funkcionirajo tako, kot je bilo zamišljeno. Prejeli smo nekaj deset bonov, uporabljajo pa jih tisti, ki so že tako stalne stranke. Ugodnosti niso ne vem kakšne. Če bi se k nam pripeljali le po kakšno malenkost, bi dali toliko za gorivo. Morda bi bilo treba kakšno leto dati malo večje ugodnosti. Obljubili so tudi, da bodo nekaj naredili za lažji nakup. Za to bo še treba delati.”

Danica Dobnik, Frizerski studio DD: “Ni mi žal, da sem se odločila za sprejemanje bonov. Ni pa to tisto, kar smo pričakovali, čeprav je vseeno neka promocija. Ravno zadnjič mi je neka stranka povedala, da je prišla k meni, ker je imela bon v denarnici.”

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-ne-zeli-biti-le-spalno-naselje-6384126