Slovenska pot v prihodnost brez glifosata in uporabe fitofarmacevtskih sredstev

november 28, 2017

Odkar je ameriška multinacionalka Albaugh, ki ima proizvodni obrat lociran v središču Rač pri Mariboru, javno napovedala, da želi v Račah kar šestkratno povečati zmogljivosti za proizvodnjo sredstev na osnovi glifosata, ki bodo, če bodo pridobili potrebno okoljevarstveno soglasje, več kot 150-krat večje od letne porabe herbicidov na osnovi glifosata v Sloveniji, v Ekološki iniciativi Rače še intenzivneje spremljamo namere podjetja in dogajanje v povezavi s podaljšanjem dovoljenja za glifosat.

Evropski parlament je oktobra letos glasoval za popolno prepoved uporabe herbicidov na osnovi glifosata do 15. decembra leta 2022 in takojšnjo omejitev njegove uporabe zaradi vedno glasnejših pomislekov o njegovi morebitni rakotvornosti. Nezavezujoča resolucija je bila sprejeta, zanjo je glasovalo 355 poslancev, 204 so bili proti, 111 je bilo vzdržanih. Obenem je  Evropska komisija junija 2016 za 18 mesecev podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata, kar pomeni do konca letošnjega leta. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravila mnenje o njegovi morebitni rakotvornosti. Zaradi številnih lobističnih in političnih pritiskov se razprave med članicami EU, kaj storiti glede uporabe glifosata, nadaljujejo.

Z zanimanjem smo zato prisluhnili stališču kmetijskega ministra Dejana Židana v Bruslju letošnjega 7. novembra. Pojasnil je usklajeno stališče treh pristojnih ministrstev: »Usklajeno stališče treh pristojnih slovenskih ministrstev je, da je herbicid glifosat treba prepovedati, ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo« in napovedal odločno ravnanje naše države: »V Sloveniji bomo šli samostojno po tej poti, da se tam (op. a. – na nekmetijskih zemljiščih) enostavno uporaba glifosata takoj prepove, brez prehodnega obdobja«. Po njegovem je, smo lahko prebrali, edini pravi ukrep pri tem prepoved fitofarmacevtskih sredstev v celoti. V praksi to pomeni, je še dodal, usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije, kar da prinaša podražitev proizvodnje hrane. In to je po njegovem cena, ki jo moramo plačati.

Spodbudne besede ministra, ki je kar nekaj svojega življenja preživel prav v Račah, pa so se v rekordno hitrem času razblinile. Že dva dni kasneje so članice EU glasovale glede dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida za naslednjih pet let, ki pa ne vsebuje nobene od omejitev, ki jih je napovedal minister. Potrebna večina za podaljšanje dovoljenja za uporabo Glifosata v pristojnem odboru 28 članic ni bila dosežena, pri čemer pa je Slovenija glasovala za brezpogojno podaljšanje. Zakaj? Kot so pojasnili, le zato, da se kmetijstvo lahko prilagodi posledicam ukinitve uporabe.

Slednje v Ekološki iniciativi Rače lahko sicer sprejmemo kot smiselno odločitev, ne moremo pa razumeti, zakaj je minister Židan le dva dneva pred tem povedal nekaj čisto drugega: da prehodnega obdobja vsaj za uporabo na nekmetijskih zemljiščih ne bo. Zadnje stališče slovenske vlade, da zagovarja prepoved uporabe glifosata in da bo na vsak način naša država ubrala svojo »ekološko« pot, vendar želi zagotoviti prehodno obdobje največ petih let za prilagoditev domače kmetijske proizvodnje, si velja zapomniti in nad njenim uresničevanjem bdeti.

Ekološka iniciativa Rače
zanjo Boris Vezjak

Vir: http://eko.race-fram.net/slovenska-pot-v-prihodnost-brez-glifosata-in-uporabe-fitofarmacevtskih-sredstev/


Ni lahko biti kmet, mlad še manj

februar 5, 2014

Mladi na podeželju bi kmetovali, če bi vedeli, kaj od njih pričakuje država in kaj lahko od nje dobijo sami. Polni znanja in s premalo praktičnimi izkušnjami se dajejo z administracijo, namesto da bi kovali prihodnost svojih kmetij

Minister za kmetijstvo Dejan Židan – in pri tem se seveda ni osamljen – je zaskrbljen ob podatku, da zgolj štiri odstotke slovenskih kmetij vodijo kmetje, mlajši od 35 let. Da so pred njegovim ministrstvom v prihodnjih tednih velike in pomembne odločitve, dodaja minister, ki se je udeležil okrogle mize v Šikolah, kjer se je v vaški dvorani kar trlo mladih in vseh tistih, ki jih zanima prihodnost slovenskega, konkretneje podravskega podeželja. “Uvozimo za milijardo evrov hrane, ob tem pa se vsi zavedamo, da bi lahko dobršen del te pridelali na naših kmetijah. A če država hoče, da mladi ostane­mo na kmetijah, nam morajo odgo­vorni jasno in glasno povedati, kaj od nas pričakujejo in kaj nam ponu­jajo. Poklic kmeta je še vedno pre­malo cenjen, mi pa se odločamo za vsakodnevno trdo delo, tudi zato je odločitev o delu na kmetiji težka,” je na okrogli mizi, na kateri so mladi s svojimi sogovorniki razpravljali o prihodnosti na podeželju, menil Aleš Kirbiš, predsednik Društva pode­želske mladine Spodnje Podravje, ki so ga mladi, pa ni nujno, da vsi tudi zares prihajajo s kmetij, ustanovili marca lani.

Manjka jim praktičnih izkušenj

“Mladi prevzemniki kmetij se sreču­jemo z mnogimi vprašanji, najprej, po končanem šolanju, pa bi mnogi želeli na prakso v kakšne večje kombinate, a teh zdaj večni, tudi kmetijsko-goz­darski zavodi, kjer delujejo številni strokovnjaki, nimajo možnosti, da bi nam ponudil tovrstno in dobrodo­šlo prakso, manjka tudi zemlje, ki bi jo obdelovali, vse dražja je kmetijska mehanizacija. Davčna reforma je razmere na slovenskem podeželju samo še zaostrila, ob tem kmetom sive lase dela še administracija,” ugotavlja­jo mladi, ki so prepričani, da sloven­sko kmetijstvo potrebuje inovativne mlade kmete.

Da ni vse tako črno, kot je videti na prvi pogled, je prepričan mini­ster Židan, ki pa seveda ne skriva, da je pred njim in njegovimi sodelav­ci težko obdobje usklajevanj in spre­jemanja dogovorov v okviru nove evropske perspektive. “Že letos se bo treba dobro pripraviti na razpi­se za pridobitev sredstev EU, ki bodo sicer zaznamovali leto 2015,” opozar­ja Židan, ki dodaja, da se “nobenemu kmetu ne sme zgoditi nič hudega”, bilo bi pa dobro, če bi šli, predvsem mladi prevzemniki kmetij, kdaj pogle­dat, kako kmetujejo njihovi vrstniki na tujem. “Vse bolj načrtno odpira­mo vrata domači hrani, in čeprav je proizvodnja te zadnjih 20 let padala, zdaj že opažamo njen porast, in če bo narava na naši strani, se bomo ponov­no dvignili,” je prepričan minister.

Kmetijsko šolstvo se skriva za biotehniko

Zakaj biotehniško srednje šolstvo in ne več kmetijsko v Sloveniji, je bilo eno od vprašanj, ki so jih zastavljali udeleženci okrogle mize, in kar nekaj jih je bilo, ki so menili, da je treba po­klicnim in srednjim šolam vrniti nek­danje ime. “Na našo šolo se že nekaj let vpiše letno blizu 60 dijakov. Tem smo ponudili mnoge, tudi nove izo­braževalne programe. Po končanem šolanju so naši dijaki dovolj usposo­bljeni za delo na kmetijah, res pa je, kot meni minister, da bi bilo dobro, če bi vsak šel kdaj pogledat, kako se kmetuje v Evropi. Mi jim v okviru iz­obraževalnega procesa te možnosti že ponujamo, tudi za starejše kmeto­valce uvajamo programe dodatnega usposabljanja na področju dopolnil­nih dejavnosti in razvijamo izobraže­valni center za področje podjetništva na kmetijah,” pravi dr. Vladimir Ko­rošec s ptujske biotehniške šole, Cvetko Zupančič, predsednik Kmetij­sko-gozdarske zbornice Slovenije, pa dodaja, da so na kmetijah nekoč osta­jali “ta pridni” potomci, zdaj morajo ti biti tudi dovolj izobraženi, podjetni in vedoželjni. “Naši prevzemniki kmetij so vse bolj izobraženi in pričakuje­mo, da vedo, kaj v resnici želijo stori­ti s svojo kmetijo,” poudarja Zupančič, Židan pa dodaja, da mladi prevzemni­ki prejmejo 23 tisoč evrov za popotni­co v svojo samostojnost: “Da se lahko zmotijo, sam pa si v resnici želim, da bi bili mladi kmetje slovenska avant­garda.”

Objavljeno v Večeru, v sredo, 5.2.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2014020505999519