Velikansko gramoznico spreminjajo v rekreacijski park Zeleno jezero

november 16, 2018

Zeleno jezero – to je odkopanih in razkritih 40 hektarov podtalnice Dravskega polja

Maja prihodnje leto bodo blizu Kidričevega odprli športno-rekracijski center Zeleno jezero (Green Lake), kakršnega pri nas še nimamo. Na delu skoraj 40-hektarske vodne površine v tamkajšnji gramoznici in ob njej urejajo vse potrebno za dolgo vrsto športnih aktivnosti od deskanja na vodi do odbojke na mivki, ob tem pa postavljajo še vso potrebno komunalno infrastrukturo.

V prvi fazi, ki bo končana prihodnjega maja, bodo uredili 10 hektarov površine, postavili 420-metrsko vlečnico za deskarje, uredili kamp za 70 šotorov, deset mest za avtodome, posebne tribune za 1400 obiskovalcev na obali, otroška igrišča in manjši gostinski obrat ter seveda veliko parkirišč. Zamisel o takšni športni in turistični ponudbi je skoraj osem let pilila in pripravljala občina Kidričevo, po pridobitvi vseh soglasij in gradbenega dovoljenja pa je poiskala še investitorje. To nalogo je prevzel konzorcij treh podjetij, ki mu je občina podelila koncesijo za 25 let. Skupno podjetje Športno rekreacijski center Pleterje so ustanovili Cestno podjetje Ptuj, Betonarna Kuhar iz Cerkvenjaka in hrvaško podjetje CWS (Cablewake Systems) z Reke. Občina pa je uredila še stavbno pravico (za vso dokumentacijo je porabila 91 tisoč evrov), do gramoznice pa je za 150 tisočakov zgradila še vodovod in kanalizacijo. Po oceni bodo koncesionarji za ureditev celotnega parka v treh fazah vložili še 1,7 milijona evrov.

V drugi fazi v letih 2020 in 21 bodo uredili še kopališče (voda se v gramoznici poleti segreje tudi do 27 stopinj), zato so morali pri Arsu pridobiti status kopalnih vod. Meritve so pokazale odlično kakovost, nekaj izmerjenih vrednosti je bilo primerljivih kar z vodo reke Soče. Poleg kopališča bo v kampu še bar, v tem času pa bodo postavili še drugo vlečnico za deskarje. Po zaključku teh del pa bodo do 2024 postavili še deset mobilnih hišic za goste, še 20 mest za avtodome in deset luksuznih šotorov, kot je načrte razkril direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk. Župan Kidričevega Anton Leskovar pa dodaja, da so pravkar pridobili še 46 tisočakov evropskih sredstev, s katerimi bodo na severovzhodnem delu gramoznice uredili naravovarstveno območje z učno potjo o rastlinah in živalih.

Vodja projekta Green Lake Sara Kaučič posebej poudarja, da bodo vse možne aktivnosti v parku namenjene različnim generacijam, park pa bo postal s posebnim prireditvenim prostorom tudi kulturno prizorišče.

To umetno jezero je v resnici podtalnica Dravskega polja, ki se za meter in pol vsak dan pretaka proti glavnemu črpališču ptujskega vodovoda v slabih deset kilometrov oddaljeni Skorbi.

Iz gramoznice že desetletja kopljejo in odvažajo gramoz. “Tisti del površine, s katerega zdaj odkopavamo in odvažamo gramoz, lahko odkopavamo le skoraj do podtalnice, Potem ga bomo rekultivirali in pogozdili, tako da se vodna površina kljub nadaljnjemu kopanju ne bo povečevala,” poudarja Turk.

Dovoljenja za kopanje gramoza tudi do deset metrov v podtalnico so podjetja v preteklosti dobivala pod pogojem, da okolico po eksploataciji povrnejo v prvotno stanje, ga ozelenijo in pogozdijo. Park, ki ga sedaj urejajo, je torej le drugačna sanacija gramoznice. Ta pa je že doslej s svojo kristalno modrozeleno barvo poleti privabljala številne kopalce, čeprav je bilo kopanje v njej uradno prepovedano.

Franc Milošič

Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/velikansko-gramoznico-spreminjajo-v-rekreacijski-park-zeleno-jezero-110644.html

Advertisements

Gramoznico bo treba povsem izprazniti

avgust 13, 2018

Najprej so bile odpadek samo cele gume, zdaj so to postale tudi zmlete in zasute – Odvoz državo stal že 2,3 milijona evrov

Tudi odvoz skoraj 28.000 kubičnih metrov zmletih odpadnih gum, ki so še ostale v gramoznici, bomo očitno plačali davkoplačevalci. Podjetje Albin promotion, ki je na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja z odpadnimi gumami začelo gramoznico zasipati leta 2008, je namreč že leta v prisilni poravnavi in z blokiranimi računi.

Zapletov z izrabljenimi gumami v gramoznici med Kidričevim in Lovrencem še vedno ni konec. Evropsko sodišče je Sloveniji naložilo, da mora do konca junija lani odstraniti vse cele pnevmatike, ki so čakale na strojno mletje, da bi jih potem zvozili v gramoznico in zasuli z gramozom in zemljo. Do sredine lanskega leta je državi to tudi uspelo, a zdaj ima novo težavo – zmlete in zasute ostanke gum, ki naj bi jih bilo še 27.694 kubičnih metrov.

Doslej so veljale za »polnilo« in gradbeni material. A Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZZG) je v mnenju, ki ga je lani poleti naročilo okoljsko ministrstvo, navedel, da so zmlete gume še vedno odpadek, ker da sestava »polnila« odstopa od tehničnega soglasja za sanacijo gramoznice iz februarja 2011.

Toda podjetje Albin promotion (AP) je z gumami začelo zasipati gramoznico že leta 2008, za kar mu je okoljsko ministrstvo izdalo tako gradbeno kot okoljevarstveno dovoljenje. Nadaljnje odlaganje pa so mu prepovedali leta 2010, torej še preden je bilo tehnično soglasje o vrsti »polnila« sploh izdano. »Ne gre za gradbene granulate po tehničnem soglasju, ampak so zmlete gume še vedno odpadek,« so kategorično ugotovili na ZZG. Poleg zasutih gum pa bo moralo okoljsko ministrstvo zdaj odstraniti še približno 600 kubičnih metrov mehansko že obdelanih komunalnih odpadkov in še tisoč kubičnih metrov odpadne gume iz vulkanizacije.

Za odvoz gum že več kot dva milijona

Podjetje AP je po prepovedi vgradnje samo odpeljalo okrog dva tisoč ton celih gum. Okoljska inšpekcija mu je leta 2012 naložila odstranitev 79.365 kubičnih metrov, a se je podjetje na odločbo pritožilo. Odstranjevanje je prevzelo MOP. Lani in predlani je avtoprevozništvo Vinko Kropec iz Slovenske Bistrice odpeljalo 28.000 ton gum v avstrijske in hrvaške sežigalnice, za kar mu je država plačala 2,17 milijona evrov, še 8000 kubičnih metrov je odpeljalo v drugem razpisu MOP. Zahtevi evropskega sodišča je bilo s tem zadoščeno, tako bi se država izognila zagroženi nekajmilijonski globi.

2,33
milijona evrov je doslej državo že stal odvoz gum iz gramoznice med Kidričevim in Lovrencem.

26.698
evrov je za odvoz uspelo državi izterjati od podjetja Albin promotion

Tožbo je marca 2016 vložila evropska komisija. Sodišče je nedovoljeno odlaganje odpadkov potrdilo, a je obenem sprejelo slovenski ugovor, da gume niso pomešane z nevarnimi odpadki. S tem pa se je postopek vrnil h komisiji, ki mora znova določiti rok za odstranitev in lahko vloži novo tožbo na evropsko sodišče ter zahteva finančno kazen, če zahteve država ne bi upoštevala.

Izterjali komaj stotino stroškov

Z razglasitvijo, da so tudi že zmlete in zasute gume odpadek, pa se je začelo drugo poglavje, ki bo najbrž podobno prvemu. Inšpekcija za okolje in prostor je podjetju AP že izdala dve odločbi, da mora iz nekdanje gramoznice odstraniti čisto vse. Podjetje se je pritožilo, lastnik Albin Brencl pa do zaključka postopka zapleta noče komentirati.

Podjetje je v postopku prisilne poravnave že od prepovedi nadaljevanja sanacije, aprila 2015 je odpustilo 38 delavcev, na njegov blokiran račun pa MOP sproti pošilja izvršbe za vsa dela in postopke. »Do zdaj so z izvršbo Albin Promotion nastali stroški v višini 2.325.562 evrov. Plačanih oziroma izterjanih je bilo 26.698 evrov,« so razkrili na MOP, kjer pravijo, da sta inšpekcijski odločbi v zvezi z dodatno odstranitvijo odpadnih gum v začetku julija postali izvršljivi.

»Zavezanec ima možnost sprožiti upravni spor. Če odločb ne bo upošteval, bo znova uveden izvršilni postopek,« scenarij za drugo poglavje zgodbe o gumah napovedujejo na MOP.

Država se je za zdaj izognila nekajmilijonski kazni evropske komisije.
Zapletov z izrabljenimi gumami še ni konec.
Iz gramoznice bo treba odstraniti tudi že zmlete ostanke.
Teh je še za skoraj 28.000 kubičnih metrov.

Franc Milošič

Vir: https://www.delo.si/novice/okolje/gramoznico-bo-treba-povsem-izprazniti-71507.html


Za strupeno blato iz Dogoš nov prevzemnik

oktober 24, 2012

Staro blato na sežig, sproti na predelavo v Ceršak

Občinska Snaga je izbrala nova prevzemnika odpadnega blata s čistilne naprave v Dogošah: navezo Gorenje Surovina – Kogal ter podjetje Saubermacher. Zadnje bo z Dogoš odstranilo staro blato, ki so ga najprej nameravali odložiti v gramoznico pri Kidričevem, a so analize pokazale večkrat preseženo dovoljeno mejo PCB, težkih kovin in drugih škodljivih ostankov. Snaga Maribor je za občino izvedla razpis za odvoz blata z mariborske centralne čistilne naprave (CČN) po marčevskem zapletu z odvozom starega blata; po takratnem dogovoru bi moral staro blato iz Dogoš Nigrad prepeljati v Kidričevo, kjer bi ga podjetje Vekton po predelavi vneslo v tla nekdanje divje gramoznice. A v Kidričevem so se temu odločno uprli, v postopek se je vključila okoljska inšpekcija in na koncu so na občini to namero opustili. Za blato 850.000 evrov Snaga je zdaj objavila razpis posebej za staro blato in za tisto, ki se nabira sproti. Po naših informacijah je bil cenovno najugodnejši ponudnik za odvoz starega blata Saubermacher, za sprotni odvoz pa konzorcij družbe Gorenje Surovina in Kogal, s. p. Podpis (opcijskih) pogodb bo menda v sredo. Približno 15.000 ton starega blata je na območju CČN začasno deponirano od leta 2004, pozneje so blato odstranjevali sproti. Odvoz starega blata z začasne deponije v Dogošah je občini naročil inšpektorat za okolje in prostor, a je morala ta marca prositi za podaljšanje roka. To ne poslabšuje stanja v okolju, so takrat povedali na občini, saj je blato v Dogošah v vodotesni betonski »skledi«, ki preprečuje fizični vpliv na okolje, izcedne vode pa so speljane na CČN. Tudi smradu ni več, saj je blato prekrito z debelo skorjo. Zdaj bo občina obvestila inšpektorat, da je izbrala novega izvajalca. Staro blato bo Saubermacher po naših informacijah odpeljal na več lokacij, tudi na sežig, po prvotnih ocenah pa bosta odvoz in predelava mariborsko občino stala 850.000 evrov. Saubermacher je že zdaj prevzemnik blata, ki se na CČN nabira sproti, a je na razpisu Gorenje Surovina za ta del ponudila nižjo ceno. Zadnja bo blato menda čez 90 dni začela voziti na predelavo v Ceršak, do takrat pa ga bo na sežig odvažal Saubermacher; stara pogodba z njim velja tako dolgo, dokler novi izvajalec ni vpeljan v delo. Podatka o ceni, ki jo zaračunavajo zdaj, v omenjenem podjetju nismo dobili.

Na Šentilju ne vedo nič

Če bi se pri konzorciju Gorenje Surovina – Kogal, ki je ponudil ceno dobrih 76 evrov za odvoz tone blata, zapletlo, Snagi ne bi bilo treba ponovno objaviti razpisa, temveč bi posel spet dobil na razpisu za ta sklop (sprotne količine blata) drugouvrščeni Saubermacher. Na CČN se na leto nabere od 12.000 do 15.000 ton blata, odvažati pa ga je treba vsak dan. S tem, da bodo blato v prihodnje predelovali na Ceršaku, na občini Šentilj niso uradno seznanjeni. »Naša občina s tem nima nič,« je dejal župan Šentilja Edvard Čagran. »Ima pa podjetnik Kogal v Ceršaku, tik ob meji z Avstrijo, novo kompostarno,« je še dejal župan. Kakšnih pojasnil po njegovih besedah v Šentilju ne bodo zahtevali, saj je nadzor v pristojnosti inšpekcijskih služb.

Miha Rubin

Objavljeno v Delu, v torek, 23.10.2012

Vir: http://www.delo.si/novice/slovenija/za-strupeno-blato-iz-dogos-nov-prevzemnik.html

 


Premočni elektrošoki za kidričevski Talum

maj 11, 2012

Ker se mu z dobavitelji ni uspelo dogovoriti za ustrezno ceno elektrike, Talum ne more več plačevati računov

Kidričevski Talum že dober mesec dni ne more več redno plačevati električne energije. Ta je v primerjavi z evropskimi proizvajalci aluminija za Talum kar dvakrat dražja od evropskega povprečja. Znižanje cene lahko doseže le država kot lastnica proizvajalcev in dobaviteljev električne energije, ki je prek Elesa tudi večinska lastnica Taluma. Nerazumljivo je, da Talum plačuje celo dražjo elektriko kot slovenska gospodinjstva, v nobeni drugi evropski državi ni tako. Konec lanskega leta je podjetje z Gen energijo, Holdingom Slovenske elektrarne in Gen I izpogajalo ceno 54,69 evra za megavatno uro (skupaj s stroški prenosa 61,26 evra). Uprava takšne cene ni mogla sprejeti, zato jo je predložila nadzornemu svetu, ta pa skupščini delniške družbe. Skupščina pa je naložila upravi, da pogodbo mora podpisati, saj bi drugače moral Eles po zakonu Talumu ustaviti dobavo elektrike.

Direktor Taluma Marko Drobnič poudarja da Talum noče niti subvencije niti državne pomoči, ampak le celovito oceno in pošteno računanje vzporednih učinkov, ki jih prinaša. Takšen račun pa bi hitro pokazal, da cenejša energija za Talum še vedno prinaša veliko ekonomske koristi, ukinitev proizvodnje pa bi bila izjemno draga. Lani je agencija AUKN naročila kar dve ekonomski študiji in tako dobila odgovor, da bi s 40-odstotnim znižanjem cene električne energije bili učinki Taluma še vedno pozitivni. Za letno proizvodnjo letos načrtovanih 83.000 ton primarnega aluminija (pridobljenega iz glinice v elektrolitskih pečeh) ter okrog 125.000 ton polizdelkov in izdelkov iz tega primarnega in dodanega pretopljenega sekundarnega aluminija bo Talum porabil 1,2 milijona megavatnih ur elektrike. Ta energija ga bo stala dobrih 72 milijonov evrov. Direktor Drobnič razkriva, da je to več kot polovica vseh proizvodnih stroškov, medtem ko pri drugih evropskih proizvajalcih aluminija električna energija predstavlja le četrtino ali ponekod še manj celotnih stroškov.

Talum porabi okrog 9,5 odstotka vse pri nas proizvedene elektrike, in to pasovno skozi vseh 24 ur dneva. Povsod v svetu vedo, da je takšen pasovni odjemalec dragocen za stabilnost energetskega sistema in mu zato priznavajo manjše stroške. Obenem pa lahko takšnega uporabnika ob najvišjih konicah porabe elektrike za določen čas izklopijo. Tako so Talum marca kar 19-krat izklopili med 18. in 20. uro. Toliko časa delujoče elektrolitske peči lahko vzdržijo brez toka, ne da bi se preveč ohladile in da bi jih bilo treba po predolgem izklopu razdreti, obnoviti in pognati na novo. S Talumom tako energetski sistem lahko uravnava odjem čez dan in mu ob konicah porabe ni treba kupovati te Talumove elektrike v tujini. Kljub temu dobavitelji vso energijo zaračunavajo tovarni po takšnih cenah, kakor da bi jo uvažali iz tujine.

Država je lastnica podjetij dobaviteljev. Je tudi lastnica Elesa, ki je 80-odstotni lastnik Taluma. Gre torej zgolj za odnose med državnimi podjetji, torej med otroci ene same matere. Enakomernejša obremenitev vseh otrok bi bila tako najboljša rešitev. Zdaj pa država od distributerjev zahteva maksimalno donosnost, čeprav nekaj te zanjo dosegajo prav na njenih podjetjih. Tudi študije so pokazale, da bi bila najboljša rešitev prenos lastništva z Elesa na distributerje, ker bi potem lahko ovrednotili sinergije delovanja in stroškov in se odločili za optimalno ceno energije.

Na gospodarskem ministrstvu so že pokazali razumevanje za Talumov problem, pravi Marko Drobnič. Toda ni mogoče spregledati, da ob obisku slovenske vlade v Podravju Taluma ni obiskal nobeden od pristojnih gospodarskih, energetskih ali finančnih ministrov. Omenjeni študiji sta pokazali na takšen lastniški prenos Taluma k dobaviteljem in navrgli vrsto primerljivih podatkov, da bi bila politična odločitev o tem lažja. Prav tako je zdaj povsem jasno, da takšno lastniško preurejanje dovoljuje Evropska unija, saj ne gre za nedovoljeno državno pomoč podjetjem.

Za letos nam je Eles še dal garancije, da nam bo kot lastnik pomagal, če ne bomo zmogli plačevati tako drage elektrike. Če tega ne bi bilo, bi se že letos sesuli, je zaskrbljen Marko Drobnič in se sprašuje, kaj bo pa prihodnje leto. Pri tem dodaja, da je Talum še na nogah prav zaradi njegove energetske učinkovitosti, tehnološke razvitosti in delovne uspešnosti. Po izrabi energije je na drugem mestu med evropskimi proizvajalci primarnega aluminija.

Organiziranost podjetja in proizvodnjo so optimizirali, kolikor se je dalo. Zaposleni so zadnja leta izgubili skoraj petino zaslužka; plače so pod panožnim povprečjem, čeprav so v Evropi proizvajalci aluminija precej nad panožnimi povprečji v svojih državah. Cene aluminija pa so enake za vse, saj jih določa londonska borza. Zdaj je tam mogoče tono prodati za 2100 dolarjev, v Talumovem letošnjem načrtu je predvidena letna cena 2200 dolarjev.

Franc Milošič

Objavljeno v Delu, v četrtek, 10.5.2012

Vir: http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja/premocni-elektrosoki-za-kidricevski-talum.html


Mariborski mulj ne bo končal v Kidričevem

april 10, 2012

Po sestanku na Arsu. Zaplet bo rešen, ostaja vprašanje, zakaj so bila izdana dovoljenja za odlaganje

Več kot 15.000 ton mulja iz mariborske čistilne naprave zaradi večstokrat presežene meje PCB-jev in drugih nevarnih snovi ne bodo odložili v Bolcarjevo gramoznico v Pleterjah pri Kidričevem. Mariborska občina bo morala poiskati drugo rešitev, najbrž sežig v tujini.

Koliko bi to stalo, nam z občine niso odgovorili: odvoz v Kidričevo so ocenili na 850.000 evrov.

Po torkovem sestanku na agenciji za okolje (Arso) je očitno postalo jasno, da tri kilometre do izvirov ptujskega vododvoda ni mogoče odlagati mulja iz čistilne naprave, čeprav bi bil pomešan z dvakratno količino zemlje. Na inštitutu za ekološke raziskave Verico v Velenju včeraj nismo dobili pojasnil v zvezi z njihovo strokovno analizo mulja in mnenjem, da je pomešan z zemljo primeren za odlaganje v gramoznico komaj meter nad podtalnico Dravskega polja. Na podlagi njihove strokovne ocene je bilo namreč celjskemu podjetju Vekton izdano vodno in okoljevarstveno soglasje za takšno mešanje mulja in zemlje in odlaganje v gramoznici sredi kidričevskih gozdov. Vodno soglasje je pozneje ministrstvo za okolje razveljavilo, okoljevarstveno soglasje, ki je višji akt od vodnega, pa je ostalo v veljavi.

Analiza pokazala preseženo dovoljeno mejo PCB-jev

Po neuradnih podatkih je analiza mulja z mariborske čistilne naprave (iz obdobja poskusnega obratovanja) pokazala več stokrat preseženo dovoljeno mejo PCB-jev, katastrofalni so bili menda tudi podatki za fosfor, težke kovine in druge škodljive ostanke. A mnenje Verica je bilo kljub temu pozitivno; tisti, ki dokumente poznajo, so presenečeni tudi nad veliko ažurnostjo izdaje dovoljenj, ki si jih je Vekton menda pridobil v dobrem tednu, medtem ko mnogi drugi ne morejo priti do njih v nekaj mesecih. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu, je razvidno, da so k mariborskemu mulju nameravali primešati zemljo iz gramoznice v Spuhlji, ki je bila predvidena za drugo odlagalno polje odpadkov ptujskega Centra za ravnanje odpadki Cero Gajke. Gramoznica je bila last Bolcarjevih, a so jo prodali Surovini Maribor, in prav zaradi tega ptujsko odlagališče nima prostora za odlaganje in že skoraj dve leti čaka na dovoljenje, ali lahko sedanje odlagalno polje poviša za osem metrov.

Občina bo spoštovala odločitev inšpekcije

Na vprašanje, ali bo občina glede na analize blata in napoved, da bodo v Kidričevem fizično preprečili dovoz, poiskala drugo rešitev, so iz kabineta mariborskega župana Franca Kanglerja odgovorili, da bodo ravnali skladno z zahtevami inšpekcijskih služb. Po pojasnilih občine na inšpektoratu še niso končali postopka; a ker so, kot so slišali, navedli kar nekaj razlogov, zaradi katerih odvoz starega blata v Kidričevo ne pride v poštev, je občina Nigradu že naročila, da do nadaljnjega ustavi odvoz blata.

Odvoz starega blata z začasne deponije ob centralni čistilni napravi v Dogošah je občini naročil inšpektorat za okolje in prostor, te dni pa je menda že potekel rok za odvoz, zato je občina prosila za podaljšanje. Prekoračitev roka ne poslabšuje stanja v okolju, pojasnjujejo na občini, saj je blato v Dogošah v urejenem skladišču, vodotesni betonski skledi, ki preprečuje fizični vpliv na okolje, izcedne vode pa so speljane na čistilno napravo. Tudi smradu ni več, saj je blato prekrito z debelo skorjo.

Ena od možnosti je, da bi tudi staro blato odpeljali na sežig, tako kot to počne podjetje Saubermacher s tistim, ki se nabira sproti. Na vprašanje, koliko stane odvoz blata na sežig v Avstrijo, z mariborske občine nismo dobili odgovora, je pa po nekaterih informacijah sežig med najdražjimi rešitvami. Prav cena in tudi varnost bosta glavna dejavnika pri odločitvi o tem, kaj bo občina naredila s starim blatom. Odločitev so napovedali v prihodnjih dneh.

Franc Milošič, Miha Rubin

Objavljeno v Delu, v petek, 6.4.2012

Vir: http://www.delo.si


V Kidričevem nočejo starega blata

april 2, 2012

Inšpekcija bo pregledala dokumentacijo

Odvoz starega blata z mariborske centralne čistilne naprave v Dogošah je podjetje Nigrad tik pred začetkom začasno odpovedalo, je včeraj dejal direktor Srečko Hvauc. Blato naj bi vozili v Kidričevo, vendar na občini temu odločno nasprotujejo.

Prvi mož Nigrada Srečko Hvauc je v ponedeljek povedal, da bodo z odvozom starega blata s čistilne naprave začeli v nekaj dneh, a se je po tem zapletlo. V sredo so se sestali inšpekcija za okolje in prostor ter predstavniki celjskega podjetja Vekton, ki naj bi od Nigrada prevzelo blato.

Vekton ima okoljevarstveno dovoljenje za pripravo in vnos umetne zemljine v tla, je povedal Mirko Šprinzer iz omenjenega podjetja. Sestavini take umetne zemljine sta staro blato in zemeljski izkop iz gradbenih del. Mešanico še biološko obdelajo s preparatom za pospešitev mineralizacije, je pojasnil Šprinzer. Tako pripravljeno umetno zemljino se po njegovem mnenju lahko pod določenimi pogoji vnaša v tla. Po prevzemu blata v Kidričevem bi ga na kraju obdelali in nato vnesli v tla, je dejal Šprinzer in kot lokacijo omenil štiri privatna zemljišča v lasti podjetnika Bolcarja, sicer podizvajalca ene faze del.

Glede sestanka s ptujsko okoljsko inšpektorico je Šprinzer povedal, da so na njem predložili ustrezno dokumentacijo in pojasnili vse postopke. Dejal je, da operativnih del ta teden še ne bo, ker bo verjetno sledil usklajevalni sestanek. Na Nigradu pa je Srečko Hvauc povedal, da si je po njihovih informacijah okoljska inšpektorica vzela še nekaj časa, da prouči, ali je v tem primeru res vse v skladu s predpisi. Če se bo izkazalo, da je vse v redu, bomo takoj začeli voziti blato, napoveduje Hvauc.

Župan Anton Leskovar pa je dejal, da bodo na občini Kidričevo skušali preprečiti dovoz blata na zemljišča v bližini Kungote pri Ptuju, kjer je bila nekoč črna gramoznica. Štiri kilometre od tega mesta je črpališče pitne vode Skorba, je ogorčen Leskovar, ki je povedal, da še proučujejo možnosti in se dogovarjajo z inšpekcijo. Na občini sicer dvomijo o ustreznosti dovoljenj; že pred kratkim so se pritožili na okoljevarstveno dovoljenje, ki ga je dobil podjetnik Bolcar. Njihovi pritožbi je bilo ugodeno, je dejal župan Leskovar.

Smrad pri odvozi ni izključen

Približno 17.000 ton starega blata je na centralni čistilni napravi v Dogošah začasno deponirano od leta 2004, pozneje so blato odstranjevali sproti. V prvi fazi naj bi Nigrad odpeljal 350 ton blata, nato bi odstranjevanje nadaljevali v jesensko-zimskem času. Leon Lozar, direktor podjetja Aquasystems, ki upravlja čistilno napravo, je povedal, da je to blato že več let stabilno in nima opaznega vpliva na okolje. Z mariborske občine so sporočili, da to odstranjujejo prvič, tako da niso izključeni morebitni vplivi na okolje, predvsem smrad.

Miha Rubin

Objavljeno v Delu, v petek, 30.3.2012

Vir: www.delo.si


Odvoz starega blata lahko spremlja smrad

marec 27, 2012

Podjetje Nigrad bo v teh dneh začelo odstranjevati skladiščeno blato s Centralne čistilne naprave v Dogošah. Poseg je mariborska občina Nigradu naročila na podlagi sklepa okoljskega inšpektorata, opravili pa ga bodo prvič. Odstranjevanje bodo morda spremljaje neprijetne vonjave, za to na občini okoliške prebivalce, predvsem krajane Dogoš ter sosednjih občin Duplek in Miklavž na Dravskem polju, prosijo za razumevanje. Direktor Nigrada Srečko Hvauc je povedal, da je na območju centralne čistilne naprave v Dogošah približno 16.000 ton starega blata, od tega ga bodo v prvi fazi, ki bo trajala predvidoma deset dni, odpeljali 350 ton. Hvauc je povedal, da bodo blato vozili v Kidričevo, prevzelo ga bo celjsko podjetje Vekton, ki ima ustrezno tehnologijo za predelavo in okoljevarstveno dovoljenje. Po obdelavi bodo naredili analize in če bodo rezultati ustrezni, se bo odstranjevanje blata nadaljevalo v jesensko-zimskem obdobju. Prva faza bo stala približno 20.000 evrov, denar bo zagotovila občina Maribor.

M. R.

Objavljeno v Delu, v torek, 27.3.2012

Vir: http://www.delo.si/arhiv/iskalnik/?niz=Odvoz%20starega%20blata%20lahko%20spremlja%20smrad