6. dejavni dnevi

avgust 13, 2018

Letos Sosednji prijatelji Kidričevo, DPD Svoboda Kidričevo in Občina Kidričevo, ponovno organizirajo dejavne dni za otroke, mlade in njihove starše. Letos bodo dejavnosti potekale od petka, 17. avgusta, pa do nedelje 19. avgusta med 15. in 20. uro. Dejavnosti se bodo dogajale v bližini Športne dvorane Kidričevo, kjer bo tudi zbirališče. Kino pod zvezdami bo tako kot pretekla leta, potekal od 20. ure pa vse do jutranjih ur pred Športno dvorano Kidričevo. V ponedeljek, 20. avgusta pa vas vabijo na že tradicionalni izlet v terme Čatež, informacije o prijavah najdete na http://sosednjiprijatelji.wixsite.com/sosednjiprijatelji/dejavni-dnevi

Športna delavnica (17 – 19.8. med 15. in 20. uro)

Animator: Jani Kočevar in Žan Semenič

Sodelujoči naj pridejo oblečeni v športna oblačila. Sodelovali bodo v športnih igrah na igrišču za Športno dvorano Kidričevo

Hip Hop delavnica (17. – 19.8. med 15. in 20. uro)

Animatorka: Kaja Klemenčič

Sodelujoči naj bodo oblečeni v športna oblačila in športne copate ter naj imajo s sabo plastenko vode

Sodelujoči se bodo učili plesno koreografijo.

Kino pod zvezdami 2018 (17. – 19.8. ob 20. uri)

Program filmov:
PETEK, 17. AVGUST:
– HOTEL TRANSILVANIJA (20.00);
– ŠEFICA (21.35);
– ZBEŽI! (23.15).

SOBOTA, 18. AVGUST:
– MALI PIŠČEK (20.00);
– SI UPAŠ (21.30);
– PRIKRITI UDAREC (23.10).

NEDELJA, 19. AVGUST:
– HORTON (20.00)
– VOZNIK (21.30)
– IGRA IMITACIJE (23.30)

Informacije o posameznih filmih lahko najdete na spletni strani: http://sosednjiprijatelji.wixsite.com/sosednjiprijatelji/dejavni-dnevi

Vir: http://sosednjiprijatelji.wixsite.com/sosednjiprijatelji/dejavni-dnevi

Advertisements

Klepet v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo

maj 11, 2018

V petek, 20. aprila 2018, smo člani Delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo v društvenih prostorih pripravili dogodek z naslovom Klepet v knjižnici. Ker društvo letos praznuje 70-letnico delovanja, si člani prizadevamo obuditi in zabeležiti že marsikatere pozabljene spomine na kulturno dogajanje v našem kraju. Kot je uvodoma že povedala predsednica društva ga. Majda Klemenčič Vodušek, se žal v uvodnih 50 letih delovanja društva ni vodil arhiv dogajanja, zato bi bila potrebna temeljita raziskovalna ali diplomska naloga, ki jo prepuščamo še našim zanamcem. S povabljenimi gosti smo v snemanem pogovoru poskušali razjasniti in obuditi dragocene spomine, uskladiti datume in osebnosti, ki so zaznamovale delovanje DPD Svobode Kidričevo. Posnete podatke bomo uporabili v priložnostni publikaciji ob praznovanju naših 70 let.

Že v zborniku 60 let DPD Svoboda Kidričevo, ki je izšel ob 60. jubileju, sta v intervjuju obujala spomine na njuno udejstvovanje in delovanje društva, častna člana društva, g. Franc Vreže in g. Anton Banko. V zborniku je tudi kratek zgodovinski oris delovanja društva v prvih petdesetih letih, predstavljene pa so sekcije društva zadnjih 10 let.

In kaj so nam v klepetu zanimivega povedali naši gostje, člani in kulturni zanesenjaki:

Čeprav Rajko Topolovec v svoji knjigi z naslovom Kidričevo, kraj prišlekov, navaja, da je bilo proletarsko Kidričevo  že od samega začetka kulturno naselje in da je že leta 1947 bilo  ustanovljeno Sindikalno kulturno umetniško društvo Strnišče, ki se je leta 1952 preimenovalo v Kulturno umetniško društvo Svoboda, so se zbrani strinjali, da podatek leto 1947 verjetno ne drži. Tudi sekcija pevski zbor je v raziskovanju ob petdesetletnici v svojem zborniku navedli letnico ustanovitve leto 1948, kot nam je predstavil g. Boris Urbančič član MPZ Talum Kidričevo. Iz ekonomskih razlogov sta sekciji godba na pihala v letu 1962 in moški pevski zbor v letu 1979 prešli iz okrilja DPD Svobode pod takratno Tovarno aluminija in glinice (TGA). Godbeniki in pevci so bili aktivni na vsaki proslavi, izvedli pa so veliko domačih in tujih gostovanj. V arhivu društva smo našli zahvale, priznanja, spomine, diplome pevskega zbora, katere smo tudi priložnostno razstavili v knjižnici.

Najdlje sežejo spomini g. Maksa Jabločnika, ki se spomni, da je prišel v Kidričevo leta 1949 in da je takrat kulturno in športno društvo spadalo pod sindikat takratne TGA. Spominja se dramske skupine, delovanja g. Černeta, g.Vrežeta, g. Lipuša,  sam pa je bil aktiven kot pevec moškega in mešanega pevskega zbora, kasneje pa je bil kratek čas tudi podpredsednik in predsednik društva. V svojem pripovedovanju se mu je najbolj vtisnil v spomin koncert v Pragi.

Branko Tonejc se med leti 1953 do 1960 spominja delovanja godbe na pihala – pleh muzike, majskih budnic med bloki, pevskega zbora, ki je bil redno na proslavah in veliko koncertov. Spominja se delovanja dramske sekcije, veliko so nastopali doma in gostovali v okolici. Sam je sodeloval tudi v dramski sekciji. V njegovem času je bila zelo aktivna lutkovna sekcija, ki je bila v kletnem prostoru prvega bloka. Dejavnosti so se odvijale najprej v zgradbah okrog gradu (šola, knjižnica), kasneje se knjižnica preseli v prizidek samskega bloka, nato v prostor v prvem nadstropju stare občinske zgradbe. Ostale sekcije so imele svoje prostore za delovanje in druženje po kleteh v blokih. Spomni se tudi delovanja fotokluba, ki pa ni bil pod okriljem društva, uspešno so igrali tudi šah. Društveno delovanje in posamezniki, predvsem prosvetni delavci, so s podmladki delovali v šoli. Iz delovanja in druženja otroških pevskih zborov in folklornih skupin (Pionirski festivali) so nastali zametki za kasnejše območne revije. V dvorani, današnjih upravnih prostorih Revitala, je bil velik oder na katerem so se zvrstili številni dogodki, proslave in nedeljske filmske matineje, ki so jih organizirali dramska, lutkovna in kino sekcija.

O knjižnični dejavnosti se je obudila spomine tudi ga. Mira Jevšovar, ki je v svojem dijaškem času nadomeščala in pomagala ga. Katici Stupan. Vodili so se kartončki in spiski knjig. Ker še v šoli knjižnica ni delovala, so izposojo vršili šolarji, ki so za izposojo tako kot zamudnino morali plačati. Knjižnica je bila vedno dobro obiskana.

O folklorni skupini je spregovoril g. Martin Ozmec in poudaril, da so za svoje nastope  pridobili gorenjsko narodno nošo, veliko so nastopali in leta 1969, ob otvoritvi Hidroelektrarne Zlatoličje so sprejeli takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita. Najbolj uspešni so bili v času vodenja ga. Marije Visenjak.

Pavla Gombač se spominja prvega občnega zbora Svobode Kidričevo in pravi, da je bila kino dvorana nabito polna. Tudi prva proslava v dvorani, v času, ko je začela tovarna delovati, je bila polna, Svoboda pa je bila pokrovitelj programa. Kljub spominom ali nespominu, se ji zdi zanimiv pojav, da so ljudje z vseh koncev sveta prihajali sem. Čeprav so bile velika večina delavske družine, so čutili potrebo in željo, se kulturno-umetniško udejstvovati in se družiti. Ta potreba človeka je tako elementarna, da ljudje želijo videti kaj lepega, dobrega, zabavnega, smešnega; saj takrat televizije še ni bilo. Spominja se, da je tudi Svoboda imela kasneje prvo televizijo, v samski blok so jo hodili gledat. Takrat je bilo v novem kraju, kot je Kidričevo, ki je nastajalo med in po vojni, vse v nekem pričakovanju, da bo boljše, da bo lepše, da bomo nekaj ustvarili. Če bi danes nastajal ta kraj, bi nastajal drugačen kraj, saj bi bile drugačne potrebe. Pozdravlja zanesenjaštvo društvenih članov, ki se trudijo ohraniti knjižnico in bralno kulturo. Vse kar pa je bilo, pa je seme nekje le pustilo, ker tako gre v ljudeh, pa četudi greš v druge kraje se tega spominjaš in to pripoveduješ naprej. Tako nastane tisto največje izročilo – ljudsko blago, ki je nevidno, ima pa svoje korenine, svoje temelje. Kidričevo ohranja duh kraja in duh časa ohranja Kidričevo. To je neprimerljivo, kako svet hiti in živi, ampak kulturno umetniško življenje se še vedno goji, čestitke tistim, ki ga še držijo, in verjetno ne bo nikoli umrlo. Ker potreba po lepem najbrž v človeku nikoli ne umre.

O potrebi društvenega kulturnega življenja, ohranjanju ljubiteljske kulture, o modelu, ki bi ga morali širiti iz svoje prakse slovenski kulturni zanesenjaki v svetu, je spregovorila tudi ga. Nataša Petrovič, predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj in urednica zbornika ob letošnji 60-letnici delovanja zveze, v katerem najdemo pregled podatkov delovanja društev na širšem ptujskem področju. Poudarila je,  da so v preteklosti  Družbeno-politične organizacije vedno spodbujale kulturno-umetniško dogajanje in druženje, danes pa jo skrbi, da žal tega ni več.

Ga. Majda Klemenčič Vodušek je spregovorila tudi o izvoru, ustanovnem kongresu Delavsko-prosvetnega društva Svoboda v Trbovljah iz leta 1953, o pomenu imena Svoboda in ohranjanju tega imena. Naše DPD Svoboda je bilo prvo v našem okraju.

Gostje so ob koncu poudarili pomen  ustnega izročila, obujanja spominov in zapisov le-teh. Da se vodijo arhivi, posnetki, zapisi o življenju nekoč in danes za naše zanamce.

Če se vam v domačih arhivih skrivajo fotografije, zapisi, listine, če bi radi z nami delili spomine o kulturnem življenju v Kidričevem preteklega stoletja ali se aktivno vključili v sekcije našega društva, se v času ponedeljkovih uradnih ur oglasite v naših društvenih prostorih, v knjižnici DPD Svoboda Kidričevo (v pritličju stare občinske zgradbe), kjer bomo z vami z veseljem poklepetali, sodelovali in soustvarjali.

Po posnetku povzela: Aleksandra Vidovič

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/drustva/klepet-v-knjiznici-dpd-svoboda-kidricevo.html


Podobe, ki izginjajo: 70 let DPD Svoboda Kidričevo

marec 14, 2018

Ob jubileju društva: NAŠIH 70 LET – DPD Svoboda Kidričevo in razstava fotografij Stojana Kerblerja

Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo letos praznuje 70 let. V ta namen se bodo v letošnjem letu zvrstili številni kulturni dogodki. Uvod v praznovanje se je zgodil v ponedeljek, 5. februarja 2018, v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal z odprtjem samostojne razstave fotografij častnega člana društva Stojana Kerblerja. S tem smo počastili tudi njegov osebni jubilej, uvod v 80-letnico življenja ter slovenski kulturni praznik.

Praznovanju so se s pesmijo pridružili tudi pevci Moškega pevskega zbora Talum iz Kidričevega, ki so tako kot v »starih« časih skupaj prelistali knjigo zgodovine, za slovensko glasbo pa je s harmoniko poskrbel devetošolec OŠ Kidričevo Simon Žnider.

Predsednica društva Majda Klemenčič Vodušek je številne goste spomnila na pomen društva, ki ima bogato zgodovino in tradicijo ter močne korenine in nas seznanila o začetkih kulturnega dogajanja v Kidričevem: »Naše društvo DPD Svoboda Kidričevo je nastalo v okolju, kjer so se prepletale različne kulture, interesi in potrebe, ter se razvijalo glede na zmožnosti in želje posameznikov. Začetki kulturnega življenja so bili tako tesno povezani z izgradnjo TGA v takratnem Strnišču. Leta 1948 so ustanovili Sindikalno kulturno-umetniško društvo Strnišče, ki pa se je zaradi širjenja naselja Kidričevo 1953. leta preimenovalo v Delavsko prosvetno društvo Svoboda Kidričevo. V njem so zelo uspešno delovale različne sekcije: godba na pihala, pevska, dramska, tamburaška, šahovska, pozneje še folklorna skupina, lutkovna sekcija in kino. V tem času so razvili tudi svoj prapor, kar je bilo za takratne čase velika pridobitev. Sčasoma sta se sekciji godba na pihala in pevci osamosvojili in prešli pod okrilje TGA Kidričevo, danes Taluma, kjer še vedno delujeta. Leta 1952 je pričela s svojim poslanstvom tudi knjižnica in je bila nekaj desetletij glede na število knjig, izposojo in strokovno vodenje takoj za ptujsko knjižnico. Knjižnica je s svojo dejavnostjo kljub težavam, ki so jo pestile, delovala nepretrgoma.

Leta 1998 smo obnovili prostor in sodobno opremili knjižnico ter tako počastili petdesetletnico delovanja društva. V zadnjih dvajsetih letih je tako knjižnica s svojim knjižničnim bogastvom in sodobno opremljenim, a že premajhnim prostorom postala in ostaja »srce« društva, saj nudi zatočišče vsem dejavnostim, ki bogatijo in širijo obzorje prebivalcev Občine Kidričevo. Tako se v knjižnici odvijajo kreativne delavnice za odrasle, ustvarjalne delavnice za otroke, likovna sekcija za odrasle s podmladkom, literarna sekcija, bralna značka za odrasle in knjižnična izposoja.

Meseca maja 2008 smo ob šestdesetletnici društva izdali zbornik z naslovom 60 let Delavskoprosvetnega društva Svoboda Kidričevo. Med povabljenimi, ki so počastili naš jubilej, je bila tudi ga. Nataša Petrovič, vodja OI JSKD Ptuj, ki je zapisala: »Človek z veliko začetnico je človek kulturnega ustvarjanja in sprejemanja. Del tega je tudi DPD Svoboda Kidričevo!«

Nekoč in danes in po vsej verjetnosti še tudi jutri bodo obstajali ljudje zanesenjaki, zaljubljeni v kulturo, prepričani v vrednote in poslanstvo lepe slovenske besede ter ljudskega izročila z željo, da v današnjem svetu širimo oaze kulturnega in duhovnega življenja ter narodne identitete, prostor, ki naj združuje vse generacije.«

Ob odprtju razstave je o avtorju in njegovih delih spregovorila umetnostna zgodovinarka dr. Marjeta Ciglenečki, v priložnostnem katalogu pa zapisala»Stojan Kerbler je bil rojen na Ptujski Gori (1938), kjer je preživel otroštvo in mladost, delo energetika v tovarni aluminija pa ga je tesno povezalo s Kidričevim in sprožilo pomemben del njegovega opusa, ki ga navadno označujemo z izrazom »tovarniška fotografija«. Za potrebe tovarniškega glasila je dokumentiral dogodke v tovarniškem okolju, pritegnile pa so ga tudi svojevrstne likovne prvine specifičnega prostora. Tovarniške fotografije so nastajale več desetletij in na določen način zaznamujejo Kerblerjev umetniški razvoj, kar smo lahko opazovali leta 2012 na razstavi Tovarniška fotografija 1965–2007 v galeriji FO.VI v Strnišču.

V slovenskem, jugoslovanskem in mednarodnem okolju pa je Stojan Kerbler zaslovel zlasti s podobami Haložanov, ki jih je od začetka sedemdesetih let 20. stoletja fotografiral na ptujskih ulicah, kamor so se odpravljali po opravkih in na sejme, ter v njihovem domačem okolju v Halozah. Sledil jim je pri vsakdanjih opravilih v vinogradih, na poljih, tudi v hlevih in skromnih hišah, in se z njimi družil ob praznikih.

V Kerblerjevem opusu so tudi fotografije z drugačno vsebino. Omenimo najnovejša dela, na katerih ni več ljudi, zaznavamo pa njihove sledi ali njihovo simbolno minevanje, ko upodobljeni prostor prerašča gosto rastlinje. Jedro Kerblerjevega opusa pa vendar predstavljajo podobe Haložanov, s katerimi je osvojil največ domačih in mednarodnih priznanj, med drugimi tudi nagrado Prešernovega sklada leta 1979.«

V Dvorcu Sternthal Stojan Kerbler samostojno razstavlja prvič. S svojimi fotografijami se je večkrat pridružil razstavam likovnih kolonij, ki jih pripravlja društvo, velik prispevek pa je tudi njegova večletna dokumentarna fotografija  društvenih dejavnosti. Razstava je prva v vrsti prireditev, ki bodo v letu 2018 obeležile njegovo osemdesetletnico, v mesecu novembru pa bo v Moderni galeriji v Ljubljani pregledna razstava Kerblerjevih fotografij. Za tokratno razstavo se je odločil za skupino 28 fotografij na temo Kmečka opravila, od teh je 6 fotografij, ki dotlej še niso bile na ogled. DPD Svoboda Kidričevo je za to priložnost izdalo tudi katalog Naših 70 let z reprodukcijami razstavljenih fotografij, ki prav gotovo za našo pokrajino pomenijo velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine, saj moramo priznati, da način življenja in dela, ki je prikazan na Kerblerjevih fotografijah, izginja.

Razstavo je slavnostno odprl župan Občine Kidričevo, gospod Anton Leskovar, ki se je ob tej priložnosti zahvalil in čestital avtorju razstave ter predsednici in članom DPD Svoboda Kidričevo. Ob tem pa poudaril pomen slovenskega jezika, knjige, glasbe in ohranjanja slovenske kulturne dediščine.

Iz knjige vtisov DPD Svoboda Kidričevo, dne 5. 2. 2018:

 »Majda, celoten program je bil navdihujoč. Hvala, da se trudiš in vodiš kulturno društvo Svoboda. In hvala vsem mentorjem, Ireni, Ivanki, Aleksandri… To je neizmerno plemenito delo, popotnica mladim ustvarjalcem in kot je dejal župan – vaše delo, knjižnica – za ohranjanje slovenskega  jezika in posledično naroda!

Rekla si majhno društvo, skromno društvo – jaz  pa verjamem, da lahko majhna skupina ozaveščenih ljudi spremeni svet, pogled na svet – na kulturo. Pravzaprav so se v zgodovini vse spremembe zgodile s prizadevanjemmajhnih skupin zavzetih ljudi.

Čestitke tebi, društvu in mojstru Kerblerju  za osebni jubilej in njegovo neizmerno ustvarjalnost. Fotografije mojstra  Kerblerja je občudovala  tudi moja pokojna mama in v 70-ih so njegove  črno-bele fotografije krasile njen delovni prostor (spomini na južino z domačim kruhom,  bosi kmečki otroci, brazde na njivi, koline… kar diši po teh časih, ko so se ljudje ob delu družili). Koliko zgodb  pripovedujejo! Čudovito.«

Suzana Strelec

 Čestitke, ki nam dajejo zanos za nadaljnje delo. Iskrena hvala!

 Dogodki, ki se bodo zvrstili skozi celo leto:

5. 2. – 31. 5. 2018:RAZSTAVA FOTOGRAFIJ ČASTNEGA ČLANA DRUŠTVA STOJANA KERBLERJA v Dvorcu Sternthal Kidričevo,
20. 4. 2018:KLEPET V KNJIŽNICI- spomine bodo obujali starejši kulturni zanesenjaki,
20. 6. 2018: ZAKLJUČEK LIKOVNE KOLONIJE z ODPRTJEM RAZSTAVE z naslovom POKLON RAVNEMU POLJU,
2. 9. 2018: KULTURNI POTEP PO CELJU,
20. 11. 2018: LITERARNI VEČER Z GOSTOM in PREGLEDNA RAZSTAVA fotografij naših 70 let.

Prisrčno vas vabimo tudi na naslednje dogodke. Seveda pa ne smemo pozabiti na naše tradicionalne dogodke, druženje in ustvarjanje v delavnicah za vse generacije in delovanje podmladka Sosednji prijatelji.

Razstavo fotografij Stojana Kerblerja si v slavnostni dvorani Dvorca Sternthal lahko ogledate v času uradnih ur Občine Kidričevo vse do konca meseca maja 2018.

Aleksandra Vidovič

Vir in fotografije: http://www.revijaprimus.si/2018/03/06/podobe-ki-izginjajo-70-let-dpd-svoboda-kidricevo/


Proslava ob kulturnem prazniku 2013

februar 13, 2013

Posnetek proslave ob kulturnem prazniku, ki je bila v četrtek, 7.2.2013, ob 18.00, v restavraciji Pan v Kidričevem.

V programu so sodelovali: Recitatorji DPD Svoboda Kidričevo in KD Lovrenc na Dravskem polju, MoPZ Talum Kidričevo, FS Vinko Korže – veterani PD Cirkovce, Ženet Vidovič in Aleš Vek.

Organizacija: ZKD občine Kidričevo in Občina Kidričevo

Vir: http://vimeo.com/kidricevo in http://kidricevo.si