17. Redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

https://vimeo.com/196072681 

Dnevni red:

1.Elaborat o oblikovanju cen izvajanja storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki
2. Odlok o Medobčinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoti urejanja prostora P10-P5 Zgornja Hajdina – ob avtocestnem priključku in P16-P9 Njiverce – ob avtocestnem priključku, združena obravnava
3. Statut Občine Kidričevo, druga obravnava
4. Program opremljanja stavbnih zemljišč in merila za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Kidričevo, druga obravnava
5. Odlok o proračunu Občine Kidričevo za leto 2017, druga obravnava
6. Rebalans proračuna Občine Kidričevo za leto 2016
7. Letni program športa v Občini Kidričevo za leto 2017
8.Letni program kulture v Občini Kidričevo za leto 2017
9. DIIP modernizacija JP 666 121 Cirkovce – Dragonja vas – Mihovce
10. DIIP Športno rekreacijski center – Gramoznica Pleterje
11. Sklep o vrednoti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo za leto 2017
12. Sklep o vrednosti točke za izračun komunalnih taks v Občini Kidričevo za leto 2017
13. Predlog sklepa o najemu nepremičnine, parc. št. 208/1, k.o. Dragonja vas
14. Predlogi sklepom za oprostitve NUSZ za leto 2017
15. Predlog cenika urnih postavk delavcev
16. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si

Pangea, geološko-paleontološki muzej

V Dragonji vasi je domačin Vili Podgoršek pred leti odprl zasebni muzej, v katerem je na ogled blizu 4000 mineralov, kamnin in fosilov. Profesor se z vsakega potepanja po svetu vrne s kakim “kamnom” v žepu

“Ko vidim, da so vrata v ta naš muzej odprta, rada vstopim, ustavim se pri vitrinah z dragim kamenjem. Ametisti, ahati pa opali so tisto, kar mojim očem še posebno dobro dene,” se je pred dnevi muzala Marija Bauman iz Dragonje vasi, skoraj soseda zasebnega geološko-paleontološkega muzeja Pangea. Domačin Vili Podgoršek, profesor geografije in zgodovine na mariborski II. gimnaziji, je pred sedmimi leti svojo ljubiteljsko dejavnost postavil na ogled in predstavil obi­skovalcem. Zdaj tako ni treba daleč, da človek postoji pred “zlato rudo” iz Avstralije, turkizom iz Argentine ali piromorfitno kamnino iz Francije.

“V muzeju, ki še vedno raste, je na ogled blizu 4000 eksponatov, ki sem jih razstavil v 44 vitrinah po te­matskih sklopih. Skupaj imam v svoji zbirki evidentiranih več kot 7000 mi­neralov, kamnin in fosilov, a vsi niso na ogled oziroma jih priložnostno me­njavam ali eksponate posojam razsta­vljavcem doma in v tujini. Na ogled so bili že na blizu sto razstavah, tudi v sklopu Art kampa v mariborskem Mestnem parku,” pravi Podgoršek, ki je muzej, ki ga je najprej uredil v delu stare domačije, zdaj postavil povsem na novo.

Marsikaj Teži pod našimi nogami

“Zbirka se je kar širila in tako bo, kot kaže, tudi v prihodnje, zato sem moral muzej razširiti, saj je vse več tudi tistih, ki jih zanima ogled vseh razstavljenih eksponatov. Te si je mogoče ogledati na dan odprtih vrat, ki ga vsako leto oktobra pripravimo v muzeju, sicer pa se je za obisk najbo­lje napovedati, sam pa po zbirki rade volje popeljem posameznike in skupi­ne, najbolj pogosto so to osnovnošol­ci in dijaki,” pravi Vili Podgoršek, ki prav vsako potepanje po svetu sklene s “kupom kamenja”, ki ga prinese v domačo zbirko. “Mnogi mislijo, da je treba v svet po nova odkritja, pa ni vselej tako, marsikaj je mogoče najti že v domači zemlji. Mene denimo je školjka z obrobja Slovenskih goric preprosto nagovorila. Obrnil sem kamen, tam sredi bregov in zagledal školjko,” se spominja Podgoršek, ki v svojem muzeju rade volje organizira delavni­ce na temo prepoznavanja mineralov in fosilov, tiste najbolj vnete pa pope­lje tudi do nahajališč mineralov in fo­silov. Morski ježek iz okolice Šentilja, leščur tam nekje iz Škocjana pa školjka iz Podsrede so le majhen del domačih najdb, ki navdušujejo, poglede prite­gne popoln odtis lista iz Rošpoha pa seveda najdbe iz daljne Mongolije ali Kitajske. “V posebnem seznamu je opi­sanih 120 slovenskih nahajališč mi­neralov in fosilov. Mnoga med njimi iz različnih vzrokov niso več doseglji­va, obiskovalci pa po ogledu zbirke povedo, da mi je to uspelo urediti na privlačen in zanimiv, tudi poučen način. Tako so fosili prikazani po po­sameznih geoloških obdobjih, pogle­de pritegnejo fosili Panonskega morja ( pa kamnine in minerali z bližnjega Po­horja, prav poseben je svet opalov pa kalcit, najbolj razširjen mineral v Slo­veniji ima v Pangei svoje mesto,” raz­laga lastnik ene največjih tovrstnih zasebnih zbirk v Sloveniji.

Vedno navdušeni obiskovalci

“Pogosto pridem sem, da vidim, s čim novim je Vili izpopolnil svojo zbirko. No, danes mu prinašam svojo ‘najdbo’, ki je bolj turistična, a kaj bo meni kepa soli iz Mrtvega morja, če pa vem, da bo Vili znal poskrbeti za to bolje od mene,« je ob snidenju omenil Bogdan Vunjak iz Maribora in hitro dodal, da je Vili svetovljan, razgledan kot le redkokdo, obenem pa pravi Štajerec, človek, ki ima rad domači svet in ljudi. “Mi smo tukaj, ker skrbimo za Vilijevo trto, potomko najstarejše trte na svetu. Z mariborskega Lenta smo jo sem prinesli pred letom, pa smo domačini i rekli, da mora rasti ob lesenih brajdah. Stopili smo skupaj in zavihali rokave ter izpolnili obljubo,” so se na druženju, ki so se mu pridružili številni do­mačini, prišli pa so tudi obiskovalci z vseh koncev Slovenije, s svojim delom postavili domači fantje in napovedovali, da bo ob letu, ob kostanju in do­mačih prigrizkih, mogoče nazdraviti s kapljico prve letine žametne črnine. “Vilija občudujem, ustvaril je zavida­nja vredno zbirko mineralov, kamnin in fosilov. Zdaj se glas o njegovi zaseb­ni zbirki vse bolj širi in prepričan sem, da se bomo vsi skupaj še čudili vedno novim in novim najdbam,” napovedu­je Srečko Štajnbaher, vodja maribor­ske organizacijske enote ZVKD, ki ga z lastnikom muzeja povezujejo študent­ska leta, zdaj pa skupno zanimanje za ohranjanje take in drugačne dediščine.

“Prve primerke mineralov in fo­silov sem prinesel z ekskurzij ali po­tovanj v času študija na ljubljanski filozofski fakulteti. Že leta sodelu­jem s Prirodoslovnim muzejem Slo­venije, pogosto si sposodi kakšne eksponate iz moje zbirke za postavi­tev tematskih razstav, dobro sodelu­jem tudi z Univerzitetno knjižnico Maribor, dve desetletji pa tudi z or­ganizatorji mednarodnih razstav, ki potekajo vsako leto v Tržiču,” omeni Vili Podgoršek in doda, da obisko­valci, kot njegova sovaščanka, obi­čajno najprej opazijo minerale, ki se pogosto uporabljajo kot nakit.

Objavljeno v Večeru, v petek, 30.10.2015

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201510306154145

Napotilo:
http://pangea-muzej.si/

Odgovori na postavljena vprašanja in pobude članov občinskega sveta

Gospod Milan Strmšek je imel dve vprašanji za direktorja občinske uprave. Vprašal je glede odločb na komasacij 3, ter ali je ARSO že poslalo za čiščenje otokov.

Upravna enota je zagotovila, da bo pravočasno (do objave razpisa) izdala vse odločbe. ARSO še ni poslal kalkulacije, na kar smo jih ponovno opomnili.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Podal je tudi pobudo, da bi se svetniki odpovedali eni sejnini, sredstva pa bi namenili za ogrožene družine v občini.

Občinska uprava lahko neto znesek sejnine nakaže na poljuben TRR. Prosimo za pisno posredovanje želenega prejemnika.

Odgovor pripravil: Damjan Napast

Gospod Branko Valentan je povedal, da ni zadovoljen z odgovorom, ki ga je prejel glede popravila droga javne razsvetljave v Apačah. Odgovor je bil, da se je postavil novi drog, ob primernih vremenskih razmerah se bo vzpostavila javna razsvetljava. Podal je tudi kronologijo dogajanja, ko se je drog podrl, do postavitve novega druga. V treh mesecih bi se to že lahko uredilo, potem pa je padel sneg.

Drog v Apačah se je podrl dne 22.12.2013 , naslednji dan se je drog in kabel, ki je ležal na tleh odstranil. Z občino smo se dogovorili, da ne bomo nabavljali novega droga ampak bomo uporabili drog, ki ga bomo odstranili v Dragonja vasi. Drogove v Dragonja vasi smo odstranjevali 16.1.2014 in enega pripeljali v Apače. Lastnica parcele na kateri je stal podrti drog je zahtevala, da se novi postavi na mejo in ne na obstoječe mesto. Novi drog se je postavil 17.1.2014. Montaža kabla in luči se je zaradi snega izvedla šele 18.2.2014.

Odgovor pripravil: Andrej Intihar

Vprašal je tudi glede postavitve prometnega znaka za prepoved vožnje tovornih vozil. Pobudo je podal že pred enim letom. Pobudo je obravnaval tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in podal predlog, da se prometni znak postavi.

Za omejitev prometa skupna teža 7,5 t na LC 165 051 Apače – Trnovec bi morali postaviti znak v Apačah in Trnovcu v Občini Videm. Pisno smo zaprosili Občino Videm, katera pa nam je odgovorila, da se ne strinja z omejitvijo prometa (priloga odgovor Občine Videm).

Odgovor pripravil: Igor Premužič

Vprašal je koliko otrok obiskuje Osnovno šolo v Lovrencu in koliko v posameznem razredu. 

Podružnica Lovrenc – šolsko leto 2013/2014:

1. 1.       Razred – 6 učencev
2. 2.       Razred – 8 učencev
3. 3.       Razred – 9 učencev
4. 4.       Razred – 7 učencev
5. 5.       Razred – 7 učencev

Skupaj 37 učencev.

V šolskem letu 2014/2015 je na seznamu za vpis 9 učencev.

Odgovor pripravila: Alenka Kutnjak, Ravnateljica

Gospod Franc Planinšek je vprašal zakaj se je zaprla cesta v obrtno ceno  in drugo, kako priti do novih parcel. Pri podjetju SETO v obrtni coni se je postavil prometni znak »slepa ulica« pri njegovem vhodu in mu ovira promet. Je pa ta prometni znak postavljen sredi ulice in ne v začetku, kar bi bilo logično.

Zapora dela JP 665 201 ne onemogoča nobenemu lastniku dostopa do svoje parcele. Prometni znak slepa ulica pa je že prestavljen na začetek ulice.

Odgovor pripravil: Igor Premužič

Vir: http://www.kidricevo.si

Pongrce

Če faušija bi gorela ali zakaj nekomu boljše, čeprav mi nič ne izgubimo, le cca 150 m daljšo novo cesto pridobimo

Za začetek epizoda iz pragozda.

Ljudožerci so zajeli skupino ljudi in jih pripravljali za pojedino. Pometali so jih v različne kotle po narodnostih. Pri vsakem kotlu je bila straža, le pri Slovenskem ni bilo stražarja. In zakaj ne, so spraševali drugi? Ja, v tem kotlu so pa Slovenci in tu ni strahu, da bi kdo pobegnil. Upam, da veste zakaj ne. Kdor bi se hotel rešiti, bi ga ostali potegnili nazaj.

Malo čuden naslov, vendar je tudi vse drugo malo čudno kar se dogaja okrog obvozne ceste, ob zapiranju železniškega prehoda Pongrce-Šikole. Za razumevanje je potrebno navesti nekaj dejstev. Začelo se je, vsaj za nas, leta 2000.

Takratna komisija s strani železnice in republiškega inšpektorja, ter predstavnikov krajanov in občine si je ogledala traso za obvozno cesto. Takrat so ugotovili, da cesta, ki bi potekala ob železnici, bi ne bila primerna, saj takrat se še ni vedelo tudi kje bo potekal drugi tir (če sploh bo kdaj). V kolikor bi potekala ta cesta ob železnici, bi močno posegla v dvorišče in samo hišo ob železniškem prehodu (Erhatič). Zato je komisija predlagala, da bi naj obvoznica potekala ob železnici do potoka, potem pa ob potoku do obstoječe ceste, ki vodi iz vasi oziroma odcep od ceste Šikole-Lovrenc na Dr. polju na gmajno.

Seveda smo prebivalci, ki živimo ob cesti od železniškega prehodom do prej omenjenega priključka nove ceste to z veseljem pozdravili. Še posebej pa je bilo tudi na sestankih poudarjeno, da bi to lahko bil začetek nove obvoznice, glavne ceste, mimo vseh vasi, vse ob potoku do Lovrenca na Dr. polju. Res da to že verjetno ne bi bilo takoj, bil pa bi začetek. Istočasno pa smo dejali in podprli predlog, da pa bi bilo najboljše, da bi železniški prehod ostal v takšni obliki kot je sedaj. Ta zadeva je nato potihnila vse do leta 2007, ko je postala zopet aktualna.

Takrat pa je nastal problem, saj so se že takrat pojavile pripombe, da na to varianto nekateri ne pristanejo, češ cesta naj gre ob železnici, ZAKAJ BI NEKDO UŽIVAL V SLEPI ULICI (CVETLIČNI, SO CELO GOVORILI), do prehoda Šikole-Pongrce. Železnica je takrat že imela izdelan predlog za prej omenjeno traso, to se pravi cesta ob potoku. Za to traso je izdala dovoljenje tudi občina Kidričevo. Na skupnem sestanku KO Gaj, Stražgonjca, Šikole, Pongrce in Zg. Jablane, je bil nato dosežen dogovor, da se vendarle strinjamo vsi za to novo traso, s tem, da so nekateri zahtevali posebne pogoje kakšna naj bo cesta. Ministrstvo in investitor sta čez nekaj časa dala odgovor, da cesta bo sicer sodobno urejena, vendar vseh nesmiselnih pogojev pa le ne morejo sprejeti.

Na ta odgovor potem ni bilo pripomb ali nekih zahtev. Zato je začel investitor z dejavnostjo za gradnjo te nove ceste. Izvedlo se je več meritev in tudi končni odkup zemljišča. Vse je potekalo normalno, zemlja je bila odkupljena in v veliki večini poplačana. Le tam kje so bili posebni zadrški še ni bilo plačano.

Ko pa je investitor želel še končne podpise za izdajo gradbenega dovoljenja se je stvar spremenila. Tisti, ki so denar že sprejeli in s tem soglašali so bili naenkrat proti. Ta trasa je bila tudi že vnesena v nacionalni prostorski plan in že potrjena.

Začela se je akcija, kako, to že začrtano in že delno sprojektirano cesto preprečit in jo speljati ob železnici. Iz te akcije se pa točno vidi, da je glavni namen, da pač nikakor omogočiti skupini hiš v Pongrcah, da bi imeli tako imenovano slepo ulico in s tem večjo varnost.

Šlo je tako daleč, da so novačili kar dvakrat podpisnike naj podprejo to njihovo varianto. Prvo akcijo je vodil znan upokojeni kmetovalec iz Zg, Jablan, za drugo pa se ne ve kdo jo vodi, saj tisti, ki je to vodil nima korajže, da bi se podpisal.

Pripomniti pa moramo še to. V vmesnem, lahko rečemo mrtvem času, pa je občina izdala dovoljenje za gradnjo stanovanjske hiše v Pongrcah. Te hiše pa bi se naj cesta na vrtu približala na nekaj metrov, naprej pa bi se oddaljila od te hiše, tako, da mislimo, da bi bilo za to hišo celo boljše, kot je sedaj.

Po tej cesti ob tej hiši gre sedaj ves promet na njive in gozdove proti bližnji gmajni. Uvidevnost do stanovalcev te hiše pa se vid v tem, da več je prahu z večjo hitrostjo hitijo traktorske gomile mimo njih. In to tudi tistih, ki so podpisovali peticijo proti tej novi cesti in jih skrbijo stanovalci te hiše

Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je obvoznica ob potoku nekaj dražja, vendar se je v tej veliki investiciji investitor strinjal, je to nepomembna vrednost.

Moramo pa le nekaj omenit. Nikakor ne moremo dojeti, da so to podpisovali Gajčani in Strgonjčani, če so že to morali Šikolčani in Pongrčani. Je to zamera le teh, da smo nekoč spadali k Šikolčanom in smo jih zapustil, Pongrčani pa se jezijo na nas, ker smo verjetno pokvarili štimungo v Pongrcah (to samo za šalo).

Kakor koli se bo ta stvar rešila, bomo morali sprejeti in naprej skupaj živeti.

Vidi pa se. Je razlika, če si na podeželju »KOČAR« na koncu vasi ali pa kmet pa magari tudi čisto mali. Prepričani smo, če bi na tem predelu bila kakšna kmetija, bi bili vsi za obvoznico ob potoku.

Pa prosimo ne zamerite nam, ker smo to napisali, saj tudi mi vam ne zamerimo, še posebej ne tistim, ki so nekoč podpisali za našo oziroma državno varianto, sedaj pa tudi za drugo.

In kaj je bil vzrok, da smo se oglasili. Prepričani smo, da veliko ljudi ne ve kaj in zakaj se gre in zato ne vedo zakaj in kaj so podpisali. Kako naj drugače razumemo podpise ljudi, ki jih poznamo in se čudijo, če jih vprašamo zakaj so podpisali, pa ne vedo za kaj se gre. Aktivisti so bili namreč tako aktivni, da so pridobili podpise tudi iz Dragonje vasi. Verjetno je bil pogoj, da če ne podpišeta, ne bomo več hodili v Cirkovško gostilno.

S spoštovanjem, do vseh organizatorjev in podpisnikov ter vsem demokratičnim, poštenim in sporazumnim rešitvam!

Pongrce, 29.10.2013

Za prebivalce iz konca vasi:
Franc Lah

Vabilo na odprtje prenovljenega muzeja Pangea

S pomočjo številnih prijateljev, sorodnikov, ljubiteljev mineralov in fosilov in ob denarni pomoči EU bo v jesenskem obdobju, ko smo navajeni pobirati plodove vloženega dela, zaživel geološko-paleontološki muzej v prenovljeni in razširjeni obliki.

Pangea

Kot je zapisano ime nekoč združevalo vse kontinente, tako se je ob njegovem nastajanju združevalo znanje in vsestranska pomoč mnogih.

Kot sedaj vsak kontinent predstavlja svojo zgodbo, tako so pod njegovo streho zbrane različne tematske vsebine.

Kot morja oblivajo vse kontinente ter tako predstavljajo vez med njimi, prav tako je vsebina zbirk v medsebojni povezavi, ter si podaja roko v več kot štiridesetih vitrinah.

Kot se bo spreminjala podoba kopnega in morja skozi geološka obdobja še naprej, tako se bo tudi vsebina muzeja še naprej dopolnjevala in krepila.

Odprtje prenovljenega in razširjenega muzeja se bo zgodilo v Dragonja vasi 23 pri Cirkovcah v občini Kidričevo v soboto, 12. oktobra 2013, ob 14. uri.

Resnično me bo veselilo, če boste pri omenjenem dogodku prisotni in tako pospremili na življenjsko pot muzej Pangea v novi podobi.

V kulturnem programu sodeluje Prosvetno društvo Cirkovce. Za dobro voljo pa bosta ob prijetnem druženju poskrbela kostanj in mošt.

Vljudno vabljeni!

Vili Podgoršek

Vir: http://www.kidricevo.si

19. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

Posnetek 19. redne seje Občine Kidričevo. 7.3.2013

Vabilo s predlogom dnevnega reda

Vir: http://vimeo.com/kidricevo in http://kidricevo.si

Ali bodo občani morali prenehati lulati in kakati?

Svetniki občine Kidričevo so potrdili višje cene izvajanja gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje odpadnih voda, čeprav jih je Marjan Hergan vprašal, ali mislijo, da bodo nekateri občani morali prenehati lulati in kakati. Anton Habjanič pa je očital, da je javno podjetje poligon, po katerem se občinski denar preliva v zasebne žepe.

Na 19. redni seji so minuli četrtek, 7. marca, po precej vroči razpravi potrdili sklep o oblikovanju cen izvajanja storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter kriterijev za oblikovanje cene izvajanja teh storitev, ki ga opravlja podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Kot je pojasnil Dušan Muškotevc iz Komunale Slovenska Bistrica, so spremembe nujne, ker je 1. januarja pričela veljati nova ureditev, ki omogoča prosto oblikovanje cen komunalnih storitev. Ker so bile te več let omejene, je prišlo do nesorazmerja med dejanskimi stroški zagotavljanja služb varstva okolja in plačili za te stroške. Župan Anton Leskovar je dodal, da so nove cene skupaj s poslovnimi načrti za opravljanje te dejavnosti potrdili že pred letom dni, a jih morajo zaradi sprejema uredbe potrditi še enkrat. Milan Fideršek je ugotovil, da je bila okoljska dajatev, ki so jih plačevali Komunalnemu podjetju Ptuj, bistveno višja, odločno proti povišanju cene pa je bil Marjan Hergan, ki je vprašal: »Ali bodo sedaj naši občani morali prenehati lulati in kakati, saj jim drugega ne preostane? Mar ni čas, da nekoga malo prizemljimo in mu povemo, da se nekateri ljudje zaradi nizkih plač že komaj preživljajo? Poznam ljudi, ki bi radi šli v trgovino, pa ne morejo, ker nimajo denarja. Župan, opozarjam te, da moraš za svoje občane bolj skrbeti!«

Da ga ljudje ustavljajo in vprašujejo, zakaj so položnice za 20 % višje kot prej, je zatrdil tudi Franc Planinšek, na vprašanje Ivanke Korez, ali bodo višjo takso plačevali tudi tisti, ki se nočejo priključiti na kanalizacijo ali čistilno napravo, čeprav imajo za to možnost, pa ji je Muškotevc odvrnil, da je priključitev na kanalizacijo ali čistilno napravo po zakonu za vse obvezna. Oster pa je bil tudi Anton Habjanič, ki je občinarjem očital, da ne znajo gospodariti: »Moti me, ker se vse ureja preveč po domače. Občinsko javno podjetje Vzdrževanje in gradnje je očitno poligon, na katerem se občinska sredstva prelivajo v zasebne žepe.« A ni pomagalo, saj je vladajoča županova koalicija potegnila skupaj, tako da so potrdili oba sklepa z devetimi glasovi svetnikov.

Kam je izginilo prek 71 km lokalnih cest in javnih poti?

Napeto je bilo tudi ob prvi obravnavi odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, saj so ga potrdili, čeprav so imeli na njegovo vsebino več pomembnih pripomb. Andrej Napast je sicer opozoril, da mora biti odlok sprejet do sredine maja, če ne, bo občina v prekršku, svetniki pa so se drug za drugim spraševali, kam je izginilo prek 70 km lokalnih cest in več javnih poti, ki jih v novem odloku ni več, Jože Medved pa je odkrito povedal, da prav zaradi takih nejasnosti odloka ne bo podprl. Zaradi uskladitve stanja so na občinskem cestnem omrežju v preteklih letih uredili lastništvo več cest, ki so prej potekale po zasebnih zemljiščih. Posamezne ceste, ki do sedaj še niso bile kategorizirane, pa so z novelacijo odloka vključili v evidenco, zato je več cest daljših, precej krajših, nekatere pa ukinjajo ali pa se jim spreminja potek ali kategorija glede na stanje v naravi.

Potrdili so tudi spremembe pravilnika o sprejemu otrok v vrtec; kot je pojasnil Marjan Bezjak, ki vodi odbor za družbene dejavnosti, je šlo le za spremembe, ki jih je narekovala lani sprejeta pripojitev vrtcev v Kidričevem in Cirkovcah k osnovnima šolama. Vse pristojnosti prejšnjih vrtcev so s tem prenesli na obe osnovni šoli, zanimivo pa je, da komisijo za sprejem otrok v vrtec po novem imenuje župan.

Potrdili so tudi spremembe pravilnika o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter o podeljevanju nagrad za inovacije, v katerem so zneske nagrad prilagodili in zmanjšali.

So tudi soustanoviteljice Lekarn deležne dobička?

Potrdili so tudi spremembe odloka o ustanovitvi Lekarn Ptuj; te so bile potrebne po rednem nadzoru revizijske hiše. Ob tem sta Marjan Bezjak in Andrej Napast menila, da bi bilo dobro vprašati, kako je z udeležbo občine kot soustanoviteljice pri ustvarjenem dobičku. Ivanko Korez in Jožeta Medveda je zanimalo, kakšne so posledice za občine, ki so se soustanoviteljski pravici odrekle, Anton Habjanič pa je vprašal, ali je sploh še smotrno, da ostajajo še naprej soustanovitelji. Očitno pa so prevladali razlogi v prid slednjemu, saj so predlagane spremembe potrdili.

Med drugim so sprejeli še sklep, da bodo ob letošnjem občinskem prazniku podelili le eno plaketo, potrdili pa so tudi dva predloga odbora za gospodarstvo; da občina ne sprejme v javno dobro nepremičnine v zasebni lasti, poti v k. o. Hajdina, dokler ta ne bo odmerjena in dejansko utrjena cesta, ter da zavrnejo pobudo za odkup zemljišč zaradi ustrezne povezovalne ceste med ukinjenim železniškim prehodom v Zg. Jablanah, kjer naj pobudniki uredijo odmero zemljišča, naredijo utrjeno cesto ter se z lastniki dogovorijo o brezplačnem prenosu v javno dobro.

Soglašali so tudi s ponovnim imenovanjem Darje Potočnih Benčič za direktorico Lekarn Ptuj, na lastno željo pa so Janeza Drevenška razrešili funkcije predsednika krajevnega odbora Kungota pri Ptuju.

Potem ko so se seznanili s poročili nadzornega odbora z opravljenim nadzorom dela Prosvetnega društva Cirkovce in PGD Starošince, pa so na predlog župana Antona Leskovarja sprejeli še sklep o ureditvi lastništva na parceli v k. o. Cirkovce, kar je nujno potrebno pri gradnji krožišča.

Kdo je koga podkupil

Proti pričakovanju, predvsem zaradi žolčne razprave, so na dodaten predlog Andreja Napasta potrdili sklep o širitvi območja stavbnega zemljišča v k. o. Dragonja vas za potrebe širitve dejavnosti zasebnika Damjana Medveda. Po mnenju skupne občinske uprave predlagana širitev ni v skladu s strateškimi usmeritvami občine, čeprav so nekateri svetniki menili, da za to ni pravega razloga, in čeprav je celo župan Anton Leskovar menil, da je pri predlagani širitvi tega območja preveč če-jev. Zalegle niso niti ostre besede Marka Pergerja: »To ni pošteno, pogoji morajo biti za vse občane enaki. Sem prvi, ki podpiram podjetništvo, saj sem tudi sam obrtnik, a se ne dam podkupiti in se nikoli ne bom dal tako kot nekateri med vami. Moti me, da ste se o vsem dogovorili že na tihem sestanku odbora za gospodarsko infrastrukturo, zato se take igre, kot jo igrate nekateri v koaliciji in sedaj slepo lobirate, ne grem!«

Da je zaradi naglice verjetno nekaj narobe, je posumil tudi Jože Medved: »Ne vem, zakaj se vam naenkrat tako mudi, zakaj želite biti nekateri pametnejši kot stroka, verjetno ste spet nekaj zlobirali samo zato, ker ima verjetno nekdo pri tem svoje interese. Nekaj mora biti za vsem tem, enkrat se bo že izvedelo.« Postalo je tako vroče, da je prekipelo tudi zasebniku Damjanu Medvedu, ki je sejo spremljal ob strani, saj je vstal in jim zabrusil: »Prosim vas, prekinite to neplodno razpravo, bom raje odšel v Avstrijo, upam, da mi bo tam boljše kot tukaj.« Kljub temu pa je Andrej Napast vendarle uspel prepričati šest svetnikov, saj so sklep s samo glasom več le potrdili.

Med pobudami in vprašanji je izstopalo opozorilo Branka Valentana, da v nekdanjo gramoznico pri Jablanah nekdo vozi odpadno blato iz bioplinarne, kar je treba takoj preprečiti, saj naj bi šlo za ekološko sporno početje. Jože Medved pa je ponovno vprašal, kaj je z obljubljeno odstranitvijo odpadnih gum iz gramoznice v Lovrencu, in dobil županovo pojasnilo, da naj bi za odstranitev v kratkem poskrbel okoljski inšpektorat, in to na strošek podjetja AP Albin Promotion.

Kidričevo, 12.3.2013

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/ali-bodo-obcani-morali-prenehati-lulati-in-kakati

Muzej tudi za družinska srečanja

Iz rubrike Smo se kar povabili

V soboto je Geološko-paleontološki muzej Pangea v Dragonji vasi praznoval pet let svojega delovanja. Vili Podgoršek, lastnik muzeja, je njegovo vsebino predstavil številnim obiskovalcem. Ti so si lahko ogledali okrog tisoč razstavljenih eksponatov mineralov, kristalov in fosilov od skupno kar 3954 evidentiranih primerkov mineralov in okrog 3000 fosilov, ki jih premore muzej. “Nekaj primerkov je izposojenih za namene raziskovanja v Prirodoslovni muzej Slovenije,” nam je povedal Vili Podgoršek. “Naslednje leto namreč pripravljamo tematsko razstavo o mineralnem bogastvu Pohorja, ki bo najprej organizirana na mednarodni razstavi v Tržiču, kasneje še na razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, verjetno pa še kje. Razstavo bo pospremila tudi izdaja knjige na temo mineralov Pohorja, ki jo podobno kot že nekaj let do zdaj pripravljajo člani Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije.” Vili Podgoršek pa pripravlja tudi odprtje novega dela muzeja, v katerem bo lahko večina primerkov od teh, ki jih zdaj hrani v muzejskih depojih, razstavljena po sistematskih sklopih: “Projekt načrtujem zelo skrbno, za vsako vitrino posebej. Predstavlja pa seveda velik finančni zalogaj, saj kljub obilni pomoči sorodnikov in prijateljev zahteva velik denarni vložek.” Muzej pa je ob razstavi dejaven tudi na mnogih drugih področjih. Mnogi primerki so bili predmet različnih strokovnih raziskav in objav. Med njimi je kar precej takšnih, ki so edinstveni v slovenskem prostoru. Evidentirani so tudi kot eksponati pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije kot osrednji ustanovi v Sloveniji, ki zbira, konzervira, raziskuje in skrbi za takšne vrste naravno bogastvo slovenskega ozemlja. Primerki so bili samostojno ali skupaj z drugimi razstavljavci razstavljeni že na kar 83 razstavah, od katerih je bilo več kot 30 mednarodnih. Številne razstave je Vili Podgoršek tudi organiziral. Zadnja je bila razstava iz trilogije razstav v občinah Zreče, Oplotnica in Slovenske Konjice. Ob Podgoršku sta pri pripravi razstave sodelovala še Franc Golob in Davorin Založnik. Vsebinsko se je navezovala na minerale in fosile v Dravinjski dolini. Ti so opisani v knjigi Rudniki, premogovniki in kamnolomi v Dravinjski dolini, ki jo je skupno izdalo šest občin iz Dravinjske doline. Prostor spoznavanja mineralov in fosilov iz Slovenije in sveta, kar simbolno pojasnjuje ime muzeja Pangea, je postal tudi za nekatere šolske skupine iz različnih krajev, kot na primer za študente geografije iz ljubljanske Filozofske fakultete in študente geologije. “Zanimivo je, da večkrat pokažejo izreden interes tudi skupine, ki so sicer strokovno kar precej odmaknjene od tovrstnega naravoslovja,” pravi Podgoršek. “Letos ob prvomajskih praznikih si je muzej ogledala skupina zbiralcev mineralov in lastnikov draguljarn iz Nizozemske. Ker so po Sloveniji ves teden potovali z avtobusom, sem jih po ogledu popeljal na eno od nahajališč mineralov v odmaknjeni grapi na Pohorju. Med njimi so bili takšni, ki so dejansko prepotovali že ves svet, vendar kljub temu obiska niso mogli pozabiti in so se po vrnitvi domov še po spletni pošti zahvaljevali za oglede lokacij, ki jim jih verjetno nobena potovalna agencija ne bi organizirala. Muzej pa je zaživel tudi med domačini. Kar nekajkrat se je že dogodilo, da so se ob družinskem srečanju sorodnikov kot popestritev dogovorili tudi za ogled muzeja. Moram priznati, da takšnega načina obiskovanja sam prej nisem predvideval.”

SLAVKO PODBREŽNIK

Objavljeno v Večeru, v soboto, 13.10.2012

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2012101305837751

Druga etapa delovne akcije na igrišču v Mihovcah!

V soboto, 14.4.2012, ob 9. uri, vaščane Mihovc in okoliških krajev ter vse zainteresirane vabimo, da se nam pridružijo na nadaljevanju delovne akcije urejanja športnega igrišča v Mihovcah.

Igrišče in dom krajanov v Mihovcah bomo s pomočjo občine Kidričevo predvidoma do poletja uredili v nekaj etapah.

V soboto bomo postavljali varovalno ograjo in barvali določene elemente ob igrišču.

Vabljeni v čim večjem številu!

Če bo vreme slabo, bomo akcijo prestavili na drugi termin, o čemer vas bomo pravočasno obvestili!

Do cest in kanalizacije z državnim in evropskim denarjem

V občini Kidričevo so se lotili načrtnega posodabljanja cest povsod tam, kjer so te najbolj uničene

Od Starega križa do gasilskega doma v Spodnjih Jablanah se domačini zadnji mesec že vozijo po popolnoma rekonstruirani cesti, podobna cestna pridobitev pa se v prihodnjih mesecih obeta tudi krajanom naselij med Šikolami, Stražgonjco in Gajem. “Za rekonstrukcijo ceste v Spodnjih Jablanah smo se odločili, saj je bila ta v resnici že povsem neprimerna za promet, zaradi številnih udarnih jam in zgolj tri metre širokega cestišča pa tudi vse bolj nevarna za udeležence v prometu. Zdaj smo cesto popolnoma rekonstruirali, jo razširili, poskrbeli pa tudi za varnost kolesarjev in pešcev, saj smo ob vozišču uredili še pas za druge uporabnike tega cestnega odseka. Popolna obnova ceste v dolžini 800 metrov nas je stala 142 tisoč evrov, smo pa 131 tisoč evrov pridobili na razpisu, na osnovi Zakona o financiranju občin. Hkrati s cesto smo poskrbeli tudi za ureditev preostalih komunalnih vodov, postavili pa smo tudi javno razsvetljavo,” razlaga Damjan Napast, višji svetovalec kidričevskega župana. Hkrati z obnovo ceste so se domačini sredi novembra veselili tudi obnovljenega mostu in cestnega odseka v Zgornjih Jablanah.

Podobne cestne posodobitve se že v spomladanskih mesecih lahko nadejajo tudi prebivalci, ki živijo ob cesti, ki vodi iz Šikol skozi Stražgonjco do Gaja. “Tudi ta 800 metrov dolgi cestni odsek je potreben popolne rekonstrukcije, za izvajalca del smo izbrali, kot v primeru Spodnjih Jablan, ptujsko cestno podjetje,” pove Napast in razlaga, da bodo tudi sredstva za to cestno posodobitev pridobili od države: “Investicijska vrednost te cestne gradnje je 133 tisoč evrov, nekaj denarja bomo zagotovili iz občinskega proračuna, večino pa pridobili s strani države v skladu z že omenjenim 21. členom Zakona o financiranju občin.”

Januarja bo občina objavila še razpis za obnovo ceste med Mihovci in Pleterjami, kjer je izgradnja kanalizacijskega omrežja končana, je pa cesta potrebna celovite preplastitve. “Ta cestni odsek je dolg skoraj poldrugi kilometer, morali ga bomo nekoliko razširiti, poskrbeli pa bomo tudi za pas, ki bo namenjen pešcem in kolesarjem, in ga od vozišča ločili z belo neprekinjeno črto. Tudi to cestno gradnjo bomo prijavili na državni razpis, končana pa naj bi bila konec poletja,” razlaga županov svetovalec in dodaja, da v Kidričevem nadaljujejo izgradnjo kanalizacijskega omrežja.

V preteklih letih so v tej občini, ki je sodelovala v konzorciju za varovanje podtalnice Dravskega polja, že izgradili primarno kanalizacijsko omrežje, za kar so morali zagotoviti 15 odstotkov potrebnih sredstev, zdaj so sredi gradnje sekundarnega kanalizacijskega omrežja. “Tačas poteka gradnja od Apač do Dragonje vasi, pripravljamo pa že dokumentacijo za primarni kanalizacijski vod od Cirkovc do Spodnjega Gaja. Zaradi že znanih zapletov z izbranim izvajalcem del pa tačas žal še nimamo uporabnega dovoljenja za čistilno napravo, a računamo, da jo bomo do marca pridobili tudi to in bo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo tudi zares začelo opravljati svojo funkcijo,” pojasnjuje Napast. Za izgradnjo sekundarne kanalizacije mora občina zagotoviti 50 odstotkov potrebnih finančnih sredstev. “S projektom sekundarna kanalizacija Kidričevo – sistem Apače smo se prijavili na peti javni razpis za prednostno usmeritev Regionalni razvojni programi, v okviru krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Razvoj regij in tudi pridobili finančna sredstva za sofinanciranje te investicije. Ta bo delno financirana tudi s sredstvi EUsklada za regionalni razvoj. Vrednost te investicije znaša dober milijon evrov, dela pa naj bi bila končana do konca septembra 2012. Sekundarna kanalizacija Kidričevo-Apače vključuje naselja Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Župečjo vas, Pleterje, Mihovce in Dragonjo vas ter priključitev sistema na obstoječo kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo Kidričevo v naselju Apače. Kanalizacijsko omrežje bo dolgo skoraj 7500 metrov in je sestavljeno iz 36 kanalov, med katerimi bodo trije tlačni, preostali pa gravitacijski. Sistem kanalizacijskega omrežja vključuje tudi eno črpališče, s to izgradnjo se bo na kanalizacijsko omrežje lahko priključilo kar 377 gospodinjstev,” razlagajo na kidričevski občini.

SLAVICA PIČERKO PEKLAR

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 8.12.2011

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2011120805719993