Pri skoraj vsaki hiši je kdo zbolel

5 marca, 2020

Čeprav so značilna obolevanja ljudi, med drugim rakava, velikokrat povezana z industrijskimi vplivi, še posebno na območjih, ki so tudi označena za okoljsko degradirana, neposredne vzročne povezave v zaključkih skorajda nikoli ni mogoče potegniti.

V Sloveniji je več okoljsko degradiranih območij, po večini posledic industrijskih vplivov, ki so puščali oziroma še terjajo davek v zdravju ljudi. A že primeri Celjske kotline, Rač in Mežiške doline kažejo, da je povezave med škodljivimi vplivi in obolenji ljudi le redko mogoče tudi dokazovati.

[…]

Rače: Glifosat, pesticidi in sežigalnica

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za različnimi vrstami raka. Pri skoraj vsaki hiši je kdo, ki je zbolel ali umrl za rakom, pravijo nekateri krajani. To povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI, zdaj Albaugh TKI, ki načrtuje skoraj petkratno povečanje proizvodnje proizvodov na osnovih glifosata v Račah. A krajane skrbi še pretekla dolgoletna proizvodnja pesticidov iz časa Pinusa, te snovi so danes prepovedane, in njeni nesanirani grehi, predvsem pa sežigalnica, v kateri od osemdesetih let in še danes uničujejo tudi nevarne odpadke, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije …

Bližnji stanovalci v zraku vonjajo jedek vonj po kemikalijah. V starih industrijskih bremenih, med njimi je Kozoderčeva jama, so zakopani nevarni odpadki in je še vedno zgolj na seznamu nesaniranih divjih odlagališč pesticidov. Pa tudi takšna neregistrirana, kot je nekdanje​ odlagališče embalaže za surovine za izdelavo pesticidnih preparatov, ki je bila slabo oprana ali pa sploh ni bila oprana, voda v bližnjem ribniku ob tovarni je nekoč spremenila barvo v rumeno in zeleno, in kot se spomnijo prebivalci, “potem ni bilo več ne žabe in ne ribe”, je pa danes tam asfaltirano občinsko parkirišče.

Slabo kemijsko stanje kaže bližnji potok Žabnik. Če je njegovo stanje nad tovarno Albaugh dobro, tako podatki ARSO iz poročila o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji, je stanje potoka pod čistilno napravo, v katero se stekajo tudi vode iz tovarne, slabo. Žabnik je bil leta 2018, za to obdobje so podatki, najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji, in beleži 50-kratno preseganje okoljskega standarda kakovosti za živo srebro. Preseganje je tudi v ribah. Voda v potoku je obremenjena tudi z glifosatom in fluorantenom, občasno pa tudi z nekaterimi pesticidi. “Na podlagi rezultatov preiskovalnega monitoringa je bilo ugotovljeno, da so povišane koncentracije živega srebra v potoku posledica emisij iz sežigalnice odpadkov v tovarni kemičnih izdelkov v Račah,” je zapisana ugotovitev v poročilu.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana opravil raziskavo o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače – Fram. Rezultati raziskave pomirjajo, saj strokovnjaki ne ugotavljajo povečanega tveganja za nastanek preučevanih vrst raka na tem območju Dravskega polja. V nobenem od 40 območij na Dravskem polju, toliko so jih analizirali, niso ugotovili za nobeno od preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.

[…]

Vir: https://www.vecer.com/pri-skoraj-vsaki-hisi-je-kdo-zbolel-10136385

Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Barbara Bradač

Read the rest of this entry »


Visit Ravno polje: Doživetja, dobra hrana in prijazni domačini

9 januarja, 2020

Visit Ravno polje povezuje lokalne turistične ponudnike, tudi Konjeniški park Starošince. 

Slabo leto je, kar je zaživela turistična destinacija, ki povezuje občini Kidričevo in Starše. Zdaj se jima pridružuje Miklavž na Dravskem polju, kar bo turistično ponudbo še obogatilo.

Ko je januarja letos zaživela turistična destinacija Visit Ravno polje, ki tačas povezuje občini Kidričevo in Starše, pridružuje pa se jima občina Miklavž na Dravskem polju, so lahko svojim obiskovalcem ponudili 54 prenočitvenih zmogljivosti, zgolj v slabem letu se je število postelj povečalo na kar 140. K temu je treba prišteti še možnosti, ki jih turistom ponujajo štiri postajališča za avtodome. Z ureditvijo Zelenega jezera na območju gramoznice Pleterje se bodo tovrstne prenočitvene zmogljivosti povečale, saj bo tam možnost kampiranja, ali dopustovanja v glamping hiškah.

Pet tematskih doživetij

“V turistično destinacijo Visit Ravno polje želimo povezati podravske občine in lokalne ponudnike, smo za vse odprta destinacija, zdaj se nam pridružuje občina Miklavž na Dravskem polju, s čimer bo naša turistična ponudba bogatejša še za 14 turističnih ponudnikov. Kot kaže, pa se nam bosta pridružili še dve občini, Videm in Makole, kar bo našo dosedanjo ponudbo dodatno obogatilo,” pravi Sonja Breznik, oblikovalka in koordinatorka turistične destinacije Visit Ravno polje. V prvem letu delovanja so odprli tudi prvo info točko v muzeju Zbirka podeželja v Starošincah, pripeljali sedem avtobusov izletnikov in več kot 800 individualnih obiskovalcev, obiskalo jih je 70 avtodomarjev.

“Naš cilj je povezovanje lokalnih ponudnikov, pri tem pa stavimo na butični turizem, ki ga bogatimo z doživetji, kar smo pokazali tudi z izpeljavo strokovne ekskurzije za regionalne turistične vodnike in zvezo turističnih vodnikov z državno licenco. Povezujemo se s sosednjimi destinacijami, oblikovali pa smo že tudi pet tematskih izletov, ki so pisani na kožo novodobnemu turistu. Te vabimo po poti Pavline Starošine, na kulinarični izlet po Ravnem polju, razkrivamo zaklade od pradavnine do danes, se podamo na kulturno potepanje in obujamo tradicijo naših babic,” razkriva del turistične ponudbe Sonja Breznik.

Gramoznica jih je povezala

Da z Visit Ravno polje počnejo prav to, za kar so si že leta prizadevali v občini Kidričevo, a se prepogosto ustavili že pri snovanju projektov, ugotavlja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Kar takoj smo se povezali s sosednjo občino Starše, s katero sodelujemo že v nekaterih okoljevarstvenih projektih in s katero nas povezuje tudi gramoznica Pleterje, ki dobiva podobo turistično privlačnega Zelenega jezera. Našim 17 lokalnim ponudnikom se je tako pridružilo tudi devet iz te občine, zdaj bomo s 14 ponudniki iz občine Miklavž našo ponudbo še dodatno obogatili.” Egon Repnik, župan občine Miklavž na Dravskem polju: “Naša občina se kar ni (z)našla na mariborskem turističnem zemljevidu. Ostajali smo na obrobju, a imamo kaj pokazati in v destinacijo Ravno polje prinašamo naše krajevne znamenitosti, od gomil, do miklavških ribnikov, kjer bomo uredili prav posebno sprehajalno pot. Partnerstva se veselijo lokalni ponudniki, ki so v preteklosti ostajali neopaženi.”

Sodelovanje v turistični destinaciji Visit Ravno polje, dodaja Breznikova, je odprto za vse, ki lahko s svojo ponudbo obogatijo doživetja novodobnemu turistu, takemu, ki išče doživetja, si želi širiti obzorja, poskusiti lokalno hrano. “Mnogi Kidričevo povezujejo z industrijo, Dravsko polje s kmetijsko dejavnostjo, mi v svojo turistično ponudbo vključujemo tudi to in prepričana sem, da bo odmevala skorajšnja možnost odkrivanja tukajšnjih znamenitosti s kočijo in konjsko vprego, kar bomo ponujali skupaj s Konjeniškim parkom Starošince. Pri tem se ne bomo krajevno omejevali, saj bo novodobna kočija, ki je oblikovana tako, da se lahko z njo zapeljejo tudi gibalno ovirani, omogočala tudi daljše izlete po prekmurskih ravnicah, celo do Blatnega jezera,” dodaja Breznikova, ki pravi, da so v turistično ponudbo vključili tovarno Talum in ogled obnovljenega dvorca Sternthal.

Vir: https://www.vecer.com/visit-ravno-polje-dozivetja-dobra-hrana-in-prijazni-domacini-10101504

Slavica Pičerko Peklar


Komunala o možnih rešitvah za zagotavljanje čiste pitne vode

18 decembra, 2019

Računsko sodišče je letos objavilo dve poročili, v katerih opozarja na problematiko onesnaženosti podtalnice na območju Dravskega in Ptujskega polja. Situacija je skrb vzbujajoča, ker se s to podtalnico napaja ptujski vodooskrbni sistem. Zato je Računsko sodišče zapisalo, da bi lahko območje v nekaj letih ostalo brez pitne vode.

Direktor Komunalnega podjetja (KP) Ptuj Janko Širec tem navedbam oporeka, saj po njegovih trditvah v analizo niso bili vključeni najnovejši rezultati meritev, ko sta bila v omrežje že priključena dva nova globinska vodnjaka. Širec meni, da je Računsko sodišče zaključke in napovedi oblikovalo na osnovi parcialnih rezultatov. »Upoštevali so rezultate meritev do vključno leta 2017, čeprav so bili rezultati iz leta 2018 že na razpolago pred izdajo poročila, a niso bili upoštevani. Ti namreč kažejo drugačno, boljšo sliko o kakovosti globinske podtalnice.«

Podtalnica naj ne bi bila povsod enako onesnažena

Tega, da je podravska podtalnica onesnažena, v KP Ptuj sicer ne zanikajo. »Rezultatom predstavljenih meritev ne oporekamo, saj jih je ARSO pridobil iz programa spremljanja podzemne vode v Sloveniji in so ves čas javno dostopni. Vendar pa opozarjamo, da ti podatki ne veljajo za kakovost distribuirane pitne vode v sistemu ptujskega vodovoda. Rezultate meritev podtalnice ARSO pridobiva na celotnem področju Dravskega polja, pri čemer so nekatera merilna mesta tudi neposredno na kmetijskih področjih. Tam so lahko meritve nitratov v plitvi podtalnici zaradi intenzivnega kmetijstva in vnosa gnojil na območje veliko višje kot na območju, kjer se izvaja črpanje pitne vode. Poleg tega je bil v meritev globinske podtalnice zajet obstoječi globinski vodnjak na območju črpališča Skorba, v katerem kot posledica vzdrževalnih del in čiščenja vrtine prihaja do vdora plitve podtalnice v globinsko. Zaradi tega dejavnika je vsebnost nitratov in pesticidov presežena pri treh vodnjakih. Meritve na preostalih 10 novejših globinskih vodnjakih so bistveno nižje. Za distribucijo pitne vode tako črpamo površinsko podtalnico, ki je navadno na globini okrog 30 metrov, in globinsko podtalnico, ki jo črpamo do globine 200 metrov in ima minimalne vsebnosti nezaželenih elementov. S takšnim načinom mešanja lahko v omrežje distribuiramo kakovostno vodo, ki ustreza vsem zahtevam.«

Še naprej bo nujno kombiniranje plitve in globinske vode

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/18759-podravje-komunala-o-moznih-resitvah-za-zagotavljanje-ciste-pitne-vode

Mojca Zemljarič 


Novi dokazi: podtalnica v katastrofalnem stanju

6 novembra, 2019

Kemijska onesnaženost podtalnice je velika težava ptujskega vodooskrbnega sistema. Plitva podtalnica je tako onesnažena, da jo je za distribucijo pitne vode nemogoče koristiti. Zato upravljavec sistema že nekaj let črpa globinsko vodo, jo dodaja k vodi iz plitkih plasti in tako zmanjšuje koncentracije strupov.

A tudi ta model mešanja vode bi se znal v kratkem z(a)lomiti. Z nitrati je namreč onesnažena tudi globinska podtalnica. V enem izmed globinskih vodnjakov v Skorbi je koncentracija nitratov 44 mg/l, kar je zelo blizu mejni vrednosti 50 mg/l. Na podlagi podatkov meritev, ki jih izvajata okoljsko ministrstvo in agencija za okolje (ARSO), je računsko sodišče letos opozorilo, da koncesionar, to je Komunalno podjetje (KP) Ptuj, že v obdobju nekaj let iz črpališča Skorba ne bo mogel več zagotavljati neoporečne pitne vode, niti s pomočjo mešanja vod iz plitvih in globokih vodnjakov.

Skrb vzbujajoča pa ni samo visoka koncentracija nitratov, temveč tudi prisotnost atrazina. V podtalnici na območju Kidričevega se giblje okrog trikratnika mejne vrednosti: od 0,39 do 0,27 µg/l (mejna vrednost je 0,1 µg/l). 0,11 µg/l je bila izmerjena vrednost v enem izmed vodnjakov v Skorbi, kjer se črpa voda za distribucijo. Zelo blizu dovoljene vrednosti (0,093 µg/l) je bil zaznan tudi na merilnem mestu na Spodnji Hajdini.

Kje je nitratov v podtalnici največ

Merilno mesto Nitrati (mg/l)
Prepolje 120
Podova 66
Sobetinci 66
Spodnja Hajdina 62
Lancova vas – vodnjak 62
Dornava 58
Zagojiči 58
Bukovci 58
Šikole 58
Kidričevo 49
Skorba –vodnjak 44
Skorba – globinski vodnjak 44

Prikazani so letošnji rezultati za Podravje, ki v nacionalnem merilu poleg Pomurja velja za z nitrati najbolj obremenjeno območje. Mejna vrednost za nitrate je 50 mg/l.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/tednik/18175-dravsko-in-ptujsko-polje-novi-dokazi-podtalnica-v-katastrofalnem-stanju


Največji namakalni sistem v državi

27 junija, 2019

Vodstvo občine Kidričevo si je zadalo cilj, da na poljih, ki se raztezajo na Dravskem polju, uredijo namakalni sistem, ki bi bil največji v državi. Zajemal bi območja Starošinc, Stražgonjce in Lovrenca, kasneje tudi Apač.

Prvi preizkus k uresničitvi tega ambicioznega načrta so uspešno prestali. Zbrali so dovolj soglasij lastnikov zemljišč, da lahko začnejo nadaljnje postopke. „Namakalni sistem bi gradili na komasacijskih območjih Dravsko polje 1, 2 in 3. Zbrali smo podpise kmetovalcev za 800 hektarjev površin, s Skladom kmetijskih zemljišč smo dogovorjeni za 250 hektarjev. Za namakanje je zainteresirana tudi Perutnina Ptuj, ki ima v najemu Skladova zemljišča. Trenutno imamo zbranih soglasij za 1.100 hektarjev. Računamo, da bi sistem gradili na 1.500 hektarjih, toliko je namreč potencialnih zemljišč, ki bi jih lahko opremili. To bi bil največji namakalni sistem v Sloveniji. Vodo za namakanje bi zajemali iz kanala reke Drave. Z državo se dogovarjamo, da bi zgradila glavni vod od kanala do lipe – križišča med glavno cesto Ptuj–Slovenska Bistrica in cesto za Cirkovce. Vse ostale veje sistema bi gradila občina. Prizadevali si bomo, da bi za projekt pridobili evropska sredstva. S pridobitvijo soglasij lastnikov zemljišč smo prvi korak uspešno izvedli. Državi smo dokazali, da je interes kmetovalcev za gradnjo sistema resno izkazan,“ je pojasnila Mojca Meško iz uprave Občine Kidričevo.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16225-kidricevo-najvecji-namakalni-sistem-v-drzavi

Mojca Zemljarič


Podtalnica in tla onesnažena, raka toliko kot drugod po državi …

16 maja, 2019

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so pred dobrim mesecem objavili rezultate raziskave o prisotnosti raka na Dravskem polju. Čeprav v poročilu, ki obsega 132 strani, najdemo kar nekaj skrb zbujajočih podatkov, pa avtorji v sklepnem delu zapišejo, da Dravsko polje po pojavnosti raka v slovenskem merilu ne izstopa. Okoljevarstveniki so ob takšni ugotovitvi poudarili, da je rakavih obolenj v Sloveniji preveč, kar je skrb zbujajoče. V oči zbode tudi naročnik raziskave. To je odvetniška pisarna Gorjup iz Maribora, ki v Sloveniji zastopa kemično tovarno Albaugh – nekdanjo tovarno Pinus Rače.

„Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju delujejo industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi rak. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam rakotvornih snovi. V Sloveniji so v obdobju po letu 1945 veljali državni predpisi, iz katerih je razvidno, da so bila za uporabo v kmetijstvu registrirana številna obstojna organska onesnaževala (POP – Persistent Organic Pollutants). Slovenska tovarna Pinus Rače je za skupno jugoslovansko tržišče proizvajala posamezne POPs snovi, ki so se uporabljale kot pesticidi v obdobju od leta 1959 do 1984. Rezultati analiz ostankov pesticidov s POPs snovmi na in v kmetijskih pridelkih ter v tleh iz območja Dravskega polja kažejo na majhno onesnaženje zaradi kmetijske rabe. Problematično je točkovno onesnaženje nekaterih vodnih virov s pesticidi, ki vsebujejo POPs snovi, kot posledica nekontroliranega odlaganja kemikalij na komunalna odlagališča odpadkov v preteklosti (primer Brunšvik). Že v osemdesetih letih 20. stoletja so v zemljini divjih odlagališč na Dravskem polju odkrili različne ostanke pesticidov, ki pa niso bili posledica normalne uporabe v kmetijstvu, ampak predvsem posledica odlaganja ostankov v zapuščene gramoznice, kjer so odkrili tudi primesi iz proizvodnje pesticidov, odpadna olja in druga onesnaževala,“ navajajo v poročilu OI. O spečih ekoloških bombah, ki so skrite v gramoznicah na Dravskem polju in jih poročilo tudi obravnava, pa smo v Štajerskem tedniku nedavno obširno že poročali.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/15594-podravje-podtalnica-in-tla-onesnazena-raka-toliko-kot-drugod-po-drzavi

Mojca Zemljarič


Kritični pesticidi in nitrati, vprašljive zaloge vode …

17 aprila, 2019

Ugotovitve in opozorila Računskega sodišča RS so skrb vzbujajoči: podtalnica na Dravskem polju, kjer se črpa večina vode za ptujski vodooskrbni sistem, je onesnažena s pesticidi in nitrati, vprašljiva je tudi zadostnost količin vode za oskrbo sistema.

Vira onesnaženja vodonosnikov pitne vode sta vsaj dva. Kot smo že poročali, je Dravsko polje prepredeno s spečimi (ali pa morda že aktiviranimi) kemičnimi bombami, skritimi v gramoznicah. V jamah so odloženi strupi in kemikalije, menda so ponekod zakopani celi sodi tega smrtonosnega materiala. Po pričevanjih domačinov naj bi bile v gramoznicah odložene kemikalije iz nekdanje tovarne Pinus. Onesnaženost podtalnice na Dravskem polju je tudi posledica intenzivnega kmetijstva. Komunalno podjetje Ptuj, ki je upravljavec ptujskega vodovodnega sistema, je predlani javno opozorilo na povečane koncentracije atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina v pitni vodi. Komunala se je nato ob soglasju občin, ki so lastnice vodooskrbnega sistema, v Skorbi lotila gradnje dveh globinskih vodnjakov. Zagnali so ju lani sredi leta. Voda iz plitkega vodonosnika je obremenjena s pesticidi in nitrati, voda iz globinskega vodonosnika naj bi bila čistejša. Kakšno je njeno stanje, bo pokazal podrobni monitoring, ki ga od lani izvaja Agencija RS za okolje (Arso). Upravljavcu z mešanjem načrpane vode iz obeh vodonosnikov sicer uspe zniževati koncentracijo zdravju nevarnih snovi in tveganje za preseganje mejnih vrednosti.

V poročilu računskega sodišča je problematika onesnaženosti podtalnice na Dravskem polju in vodooskrbe celotnega ptujskega območja posebej izpostavljena. »V prvem vodonosniku na črpališču Skorba pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Na južnem delu je celo opazen naraščajoč dolgoročni trend koncentracije nitrata. V globokih vodnjakih so koncentracije nitratov bistveno nižje, zato se z mešanjem vode iz prvega in drugega vodonosnika ustrezno znižuje koncentracija nitratov v vodi, ki se nato uporablja kot pitna voda,« je navedeno med drugim.

Zakaj je pitna voda ogrožena

V letih 1998–2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, leta 2017 pa to vrednost že presegla. V globokem vodnjaku črpališča Skorba so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 mg/l. To pomeni, da upravljavec vodovoda, niti z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov, že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati neoporečne pitne vode. Za drugi vodonosnik vlada ocenjuje, da obstaja tveganje nezadostnosti zagotavljanja količin vode. Razpoložljive zaloge v drugem vodonosniku so namreč veliko bolj omejene in ne morejo nadomestiti izpadlih zalog iz prvega, onesnaženega vodonosnika.

Stanje vode je posebej razdelalo tudi računsko sodišče. Lani so v omrežje priključili dva nova globinska vodnjaka in s tem v distribuirani vodi zmanjšali vsebnost nitratov.

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cab327de2f2c/kriticni-pesticidi-in-nitrati-vprasljive-zaloge-vode