Velikansko gramoznico spreminjajo v rekreacijski park Zeleno jezero

november 16, 2018

Zeleno jezero – to je odkopanih in razkritih 40 hektarov podtalnice Dravskega polja

Maja prihodnje leto bodo blizu Kidričevega odprli športno-rekracijski center Zeleno jezero (Green Lake), kakršnega pri nas še nimamo. Na delu skoraj 40-hektarske vodne površine v tamkajšnji gramoznici in ob njej urejajo vse potrebno za dolgo vrsto športnih aktivnosti od deskanja na vodi do odbojke na mivki, ob tem pa postavljajo še vso potrebno komunalno infrastrukturo.

V prvi fazi, ki bo končana prihodnjega maja, bodo uredili 10 hektarov površine, postavili 420-metrsko vlečnico za deskarje, uredili kamp za 70 šotorov, deset mest za avtodome, posebne tribune za 1400 obiskovalcev na obali, otroška igrišča in manjši gostinski obrat ter seveda veliko parkirišč. Zamisel o takšni športni in turistični ponudbi je skoraj osem let pilila in pripravljala občina Kidričevo, po pridobitvi vseh soglasij in gradbenega dovoljenja pa je poiskala še investitorje. To nalogo je prevzel konzorcij treh podjetij, ki mu je občina podelila koncesijo za 25 let. Skupno podjetje Športno rekreacijski center Pleterje so ustanovili Cestno podjetje Ptuj, Betonarna Kuhar iz Cerkvenjaka in hrvaško podjetje CWS (Cablewake Systems) z Reke. Občina pa je uredila še stavbno pravico (za vso dokumentacijo je porabila 91 tisoč evrov), do gramoznice pa je za 150 tisočakov zgradila še vodovod in kanalizacijo. Po oceni bodo koncesionarji za ureditev celotnega parka v treh fazah vložili še 1,7 milijona evrov.

V drugi fazi v letih 2020 in 21 bodo uredili še kopališče (voda se v gramoznici poleti segreje tudi do 27 stopinj), zato so morali pri Arsu pridobiti status kopalnih vod. Meritve so pokazale odlično kakovost, nekaj izmerjenih vrednosti je bilo primerljivih kar z vodo reke Soče. Poleg kopališča bo v kampu še bar, v tem času pa bodo postavili še drugo vlečnico za deskarje. Po zaključku teh del pa bodo do 2024 postavili še deset mobilnih hišic za goste, še 20 mest za avtodome in deset luksuznih šotorov, kot je načrte razkril direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk. Župan Kidričevega Anton Leskovar pa dodaja, da so pravkar pridobili še 46 tisočakov evropskih sredstev, s katerimi bodo na severovzhodnem delu gramoznice uredili naravovarstveno območje z učno potjo o rastlinah in živalih.

Vodja projekta Green Lake Sara Kaučič posebej poudarja, da bodo vse možne aktivnosti v parku namenjene različnim generacijam, park pa bo postal s posebnim prireditvenim prostorom tudi kulturno prizorišče.

To umetno jezero je v resnici podtalnica Dravskega polja, ki se za meter in pol vsak dan pretaka proti glavnemu črpališču ptujskega vodovoda v slabih deset kilometrov oddaljeni Skorbi.

Iz gramoznice že desetletja kopljejo in odvažajo gramoz. “Tisti del površine, s katerega zdaj odkopavamo in odvažamo gramoz, lahko odkopavamo le skoraj do podtalnice, Potem ga bomo rekultivirali in pogozdili, tako da se vodna površina kljub nadaljnjemu kopanju ne bo povečevala,” poudarja Turk.

Dovoljenja za kopanje gramoza tudi do deset metrov v podtalnico so podjetja v preteklosti dobivala pod pogojem, da okolico po eksploataciji povrnejo v prvotno stanje, ga ozelenijo in pogozdijo. Park, ki ga sedaj urejajo, je torej le drugačna sanacija gramoznice. Ta pa je že doslej s svojo kristalno modrozeleno barvo poleti privabljala številne kopalce, čeprav je bilo kopanje v njej uradno prepovedano.

Franc Milošič

Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/velikansko-gramoznico-spreminjajo-v-rekreacijski-park-zeleno-jezero-110644.html

Advertisements

Del gozdov s posebnim namenom bo posekan

avgust 30, 2018

Občina Kidričevo je leta 2002 sprejela odlok, s katerim je razglasila gozdove s posebnim pomenom. Na zadnji seji so občinski svetniki sprejeli spremembe odloka, ki so uskladile podatke o parcelah z dejanskim stanjem, ob tem pa se je spremenil pomen dela gozda na zahodu industrijske cone Talum.

Kot je pojasnil direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast, so pred več kot 15 leti takratni občinski odločevalci sprejeli odlok, s katerim so opredelili gozdove, ki imajo estetsko, rekreacijsko in poučno vlogo ter pozitivno vplivajo na kakovost bivanja. Tako so bili posebej zaščiteni gozdovi v in ob industrijski coni Talum ter nekateri gozdovi v kmetijski krajini Dravsko polje. S sprejetjem občinskega prostorskega načrta pred petimi leti pa so bile prepoznane tri vrste teh gozdov: gozdovi s posebnim namenom, ki so namenjeni rekreaciji, prepoznavnosti prostora, zaščiti prebivalstva itd., navadni gozdovi in varovani gozdovi, ki imajo ekološko funkcijo in so zavarovani s predpisi s področja gozdarstva (gre predvsem za območje Nature 2000).

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/12101-kidricevo-del-gozdov-s-posebnim-namenom-bo-posekan


Za rakom so umrli. Tudi kuharica v podjetju

avgust 20, 2018
S tremi prebivalci Rač smo v krajinskem parku med labodi in čapljami govorili o življenju zraven tovarne, ki proizvaja izdelke na osnovi glifosata

Pogovarjamo se, ko spet velja, da v podjetju Albaugh ne bodo izdelovali, sintetizirali glifosata. Nekateri to napačno interpretirajo, da ga ne bodo uporabljali. Kako velik problem je nepopolna obveščenost ali zavedenost ljudi?

Tomaž Seliškar: “Ko je podjetje Albaugh spomladi 2015 prišlo v Rače in kupilo tovarno Pinus, je bil župan Branko Ledinek navdušen. Vse, ki smo imeli pomisleke, je označil za nenormalne dvomljivce. To je bilo prvo, kar nas je zaskrbelo. Šlo je za prihod multinacionalke, ki se ukvarja s kemijo. Sami smo stopili v kontakt z njimi, povabili so nas na sestanek, nato smo jim posredovali naših pet pričakovanj. Težko rečemo, da je šlo za zahteve, saj nad podjetjem nimamo moči, razen da smo krajani, ki pričakujemo, da bodo okoljsko odgovorni.

Že na prvem sestanku so nam povedali, da ne načrtujejo nadaljevanja sinteze glifosata. To je bila razveseljiva novica, saj je prav sinteza okoljsko najbolj problematična in tvegana. A med postopki za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja na agenciji za okolje, Arso, za povečanje proizvodnje se je v končni vlogi spet pojavila sinteza glifosata. Na zadnjem sestanku, februarja, smo izrazili začudenje. Odgovorili so, da sintezo ohranjajo kot ‘strateško prednost’, ki je ne bodo koristili, saj ni ekonomsko upravičena. A ne vedo, kam bo šel razvoj na Kitajskem, zato želijo možnost ohraniti, saj gre za eno redkih podjetij, če ne edino v Evropi, ki še ima tako dovoljenje. Junija smo nato videli, da so sintezo iz vloge vendarle umaknili. Če bo Arso izdal soglasje, bo to pomenilo, da bo v prihodnje precej težje, če bo sploh mogoče, obnoviti sintezo glifosata.”

Obljubljajo tudi spremembe pri ravnanju z odpadnimi vodami.

Tomaž Seliškar: “V dopisu, ki smo ga kot Ekološka iniciativa Rače poslali na Arso, smo opozorili na obremenjenost potoka Žabnika z živim srebrom. Na to so najprej opozorili prav novinarji Večera. Ko smo pridobili javno dostopne podatke, smo videli, da gre za resnično velik problem. Vseskozi smo opozarjali na problem odpadnih vod iz sežigalnice, ki je znotraj kompleksa nekdanjega podjetja Pinus, a meritev nismo imeli. Upravljavec čistilne naprave meritev javno ne objavlja niti ne izvaja meritev onesnaževal iz proizvodnje, ampak le tiste, ki so pomembne za delovanje naprave. Ko smo analizirali podatke o onesnaženosti Žabnika, smo ugotovili, da je ta potok najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji. Druge vire živega srebra poleg sežigalnice in podjetja Albaugh v takšnem obsegu v okolici težko najdemo. Tega so se zavedeli tudi v podjetju. Z vključitvijo občine v postopke in s širšim problematiziranjem biološke čistilne naprave za obdelavo industrijskih odpadnih vod je prišlo do odločitve, da teh ne bodo več odvajali tja, ampak bodo poskrbeli za zaprti sistem. To je zelo dobrodošlo. Tudi zaradi manjšega črpanja podtalnice, ki jo Albaugh zajema iz lastnega črpališča za osnovno šolo Rače. Gre torej za dva vidika: zmanjša se onesnaženje z živim srebrom in drugimi onesnaževali ter zmanjša se poraba podtalnice, ki je edini vir pitne vode na Dravskem polju.”

Kam segajo začetki Ekološke iniciative Rače?

Boris Vezjak: “Civilna iniciativa je nastala med letoma 2009 in 2010. Od samega začetka so opozarjali predvsem na dogajanje v nekdanji tovarni Pinus. Rače so močno obremenjene: problem sega od onesnažene podtalnice do problematičnega zraka. Velik problem, ki ostaja nesaniran, so divja odlagališča, kjer so zakopani nevarni odpadki – glede na objavljene vire domnevno predvsem iz Pinusa. Gre za lokacije, kamor naj bi podjetje zakopavalo fitofarmacevtske, tudi rakotvorne odpadke. Mateja Pigner Perko in Marjan Lah sta začela opozarjati tudi na sežigalnico. Podjetje je namreč ugotovilo, da se mu splača na svojem zemljišču, ki tako rekoč meji na krajinski park, zgraditi sežigalnico nevarnih odpadkov, ki je v Sloveniji zaradi blage ureditve in nadzora lahko dobičkonosen posel. Pinus je imel interes, da je tam poleg lastnih odpadkov sežigal tudi druge odpadke.”

Tomaž Seliškar: “Pred tem je bil nadzor nad zakopavanjem in divjim odlaganjem slabši, a zakonodaja se je začela zaostrovati še v času Jugoslavije.”

Boris Vezjak: “Leta 2005 in 2010 je prišlo do požarov. Šlo je za niz problemov, ki so bili posledica pomanjkljivega vzdrževanja. Zgodba okoli Albaugha je le zadnja faza. Ko so prišli, so napovedali, da bodo evropska podružnica za proizvodnjo glifosata.”

Tomaž Seliškar: “To nas je zaskrbelo. Napovedali so šestkratno povečanje proizvodnje. Nismo vedeli, da gre za obseg pripravkov na osnovi glifosata. Sinteza, proizvodnja glifosata je bila še pred prevzemom ustavljena. Pinus je zašel v težave in med letoma 2011 in 2016 je tovarna komaj obratovala. Razen sežigalnice prebivalci nismo zares zaznavali njihove prisotnosti. Zato mnogi v zadnjih letih nimajo občutka, da gre za kemično tovarno, ki je prispevala k onesnaženju okolja.”

Govorimo torej o tovarni, ki naj bi uporabljala glifosat, ne pa ga izdelovala?

Boris Vezjak: “Trenutno glifosat uvažajo iz Kitajske, tu ga mešajo in pakirajo v končne proizvode. Tako je menda najceneje. Njihova logika je bila: če nam zakonodaja omogoča, zakaj bi se možnosti proizvodnje glifosata odpovedali. S tem v Iniciativi seveda nismo bili zadovoljni.”

Tomaž Seliškar: “Dovoljenje bi pomenilo, da lahko proizvodnjo kadarkoli začnejo in jo tudi lažje povečajo v obsegu. Želeli smo varovalko, da proizvodnje glifosata tu ne bo. V mešanju glifosata za končne izdelke ne vidimo tako velikega tveganja. Zato smo veseli, da so na koncu sintezo umaknili iz vloge. K temu je nedvomno prispevalo tudi spremenjeno javno mnenje v Evropi in ZDA. Tudi v Račah je ljudi začelo skrbeti. Vsaj malo. Želimo pa opozoriti, da po nam dostopnih informacijah prave alternative glifosatu, ki bi bila manj škodljiva glede uporabe in proizvodnje, ni.”

i bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno v njej prisoten atrazin.”

Obstajajo pene in toplotne obdelave pod višjim pritiskom, ki uničijo plevel.

Tomaž Seliškar: “V Sloveniji, kjer večino glifosata porabijo na železnici, je to res alternativa. Drugače je pri kmetijskih površinah, kjer je to ob intenzivnem kmetijstvu neuporabno in tudi mi ne vidimo alternativ. Glifosat je od vseh sredstev, ki se uporabljajo, eden manj problematičnih.”

Kljub temu da je rakotvoren?

Tomaž Seliškar: “To ste vi rekli.”

Da. O tem govorijo raziskave. O tem je presojalo sodišče ZDA, ki je dosodilo, da mora Monsanto plačati milijonsko odškodnino obolelemu za rakom, ki je uporabljal njihovo škropivo na osnovi glifosata.

Tomaž Seliškar: “A niso razsodili, da je glifosat rakotvoren. Problematična je množična uporaba. Ta je problem povsod, kjer je dovoljeno pridelovanje gensko spremenjenih poljščin. A v Evropi se porabi bistveno manj glifosata, sploh v Sloveniji – letno naj bi šlo za 60 ton aktivne snovi.”

Boris Vezjak: “Rakotvornost glifosata je odprta dilema. Lokalni prebivalci tu smo pahnjeni v okoljevarstveno skrb in smo ekologi po svojih najboljših močeh. Nismo profesionalci. Ob tem smo tudi kritični do romantizacije. Slika ni črno-bela in ne gre nujno za borbo Davida proti Goljatu, šibke lokalne skupnosti proti močni multinacionalki. Mnogi želijo videti v glifosatu zlo, a sam ne morem trditi, da je glifosat rakotvoren. Študije obstajajo, ki podpirajo obe stališči – da je in da ni. Smiselno se mi zdi, da sledimo načelu previdnosti in preventive: da se obnašamo, kot da je rakotvoren, dokler se nedvomno ne dokaže nasprotno.”

To je načelo EU, ki v primeru glifosata ne velja.

Boris Vezjak: “A ne moremo domišljavo trditi, da je glifosat rakotvoren. Tega ne vemo. Večina slovenske okoljevarstvene stroke je na stališču, da je in da so herbicidi škodljivi. A ne želimo zapasti v širjenje in krepitve teorij zarot, kar se zgodi zelo hitro.”

Tomaž Seliškar: “V Iniciativi nimamo ambicij reševati svetovne probleme. Želimo pa z lokalnim delovanjem prispevati h globalnim spremembam. Nas bi najbolj zadevalo, če bi se glifosat tu sintetiziral. Vemo, da bo Albaugh glifosat proizvajal ne glede na situacijo v Sloveniji. V vlogi zaprošajo za proizvodnjo 150-krat več izdelkov iz glifosata, kot se jih porabi v Sloveniji, Albaugh trenutno proda na slovenski trg le okoli šest odstotkov proizvodnje. Nas v Račah zadeva predvsem proizvodnja. Poraba je drug problem, že dolgo prisoten na Dravskem polju, a se z njim ne ukvarjamo toliko – zmanjkata nam in znanje in čas.”

Je onesnaženost zaradi kmetijstva tako velik, prevelik problem?

Tomaž Seliškar: “Da, kmetijstvo je še vedno velika težava. To kažejo tudi analize kakovosti pitne vode. Pred tremi leti sem naročil analizo pitne vode iz domače pipe. Vodo zajemamo iz zajetja, kjer naj bi bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno prisoten najbolj problematičen pesticid Dravskega polja, atrazin. Skupaj z derivatom je presegal dovoljeno raven.”

Kaj ste naredili s temi rezultati?

Tomaž Seliškar: “Nanje smo opozorili, ko smo pisali Arsu. Želeli smo opozoriti na divja odlagališča, ki so lahko eden od virov. Atrazin je v Sloveniji prepovedan od leta 2004. A pripravke na njegovi osnovi se da brez težav kupiti na Madžarskem ali Hrvaškem. Tu trčimo ob problem ozaveščenosti potrošnikov. In ta problem imamo tudi pri glifosatu.”

Boris Vezjak: “Ko denimo sosedi poškropijo celo zelenico s herbicidom, ker je to najučinkoviteje, saj želijo posejati novo angleško trato. Na to opozarjajo tudi v podjetju Albaugh: naj se raje ukvarjamo s potrošniki in s kurišči, ki prispevajo k onesnaženosti zraka. V EU je nadzor nad večjimi podjetji relativno strog in tega se zavedajo. Posamezniki pa se pogostokrat do okolja obnašamo precej mačehovsko.”

Je slaba obveščenost o posledicah industrije in proizvodnje kemikalij tu že zgodovinsko problem?

Miran Rajšp: “Spomnim se, ko sem bil še majhen: gledali smo, kako so odvažali cisterne odpadkov do gramoznice, kako je marsikaj steklo iz tovarne Pinus. Pred tovarno je bil nekoč majhen ribnik. Romantično lep. Najprej so izginile ribice. Nekaj časa so bile v njem žabe, nato je zginilo vse. Prebivalcem v sosednji hiši ob tovarni so rekli, da ne smejo več uporabljati studenca za hišo. Ne, nismo bili obveščeni. A posledice so bile. Ogromno delavcev, ki so imeli službo v Pinusu, je umrlo. Ko se ozrem po ulici, so nekoč tam živeli skladiščniki, tudi kuharica v tovarni je zbolela in umrla. Neka povezava obstaja.

A v preteklosti je Pinus vedno dal denar: ko se je gradila cesta ali se je asfaltiralo cestišče. Prispevali so oni, nekaj je prispeval Petrol, občini je bilo treba dodati le še majhen del. In smo imeli novo cesto. Danes gre po njej skozi Rače ogromno tovornjakov iz gramoznice. Tudi ti onesnažujejo zrak. Koncesnina, ki jo za gramoznico dobi občina, je minimalna. Tudi letališče vpliva na kakovost zraka. Sploh se bo ta vpliv povečal, če bo prišlo do napovedane širitve. Vemo, da individualna kurišča prispevajo pomemben delež delcev PM10, a bolj strupene snovi pridejo v zrak vendarle iz sežigalnice nevarnih odpadkov. Edina merilna točka je v sosednji občini, v Miklavžu, in tam so mejne vrednosti redno prekoračene. Dolžnost občine bi morali biti skrb za lokalno prebivalstvo in njegova zaščita. A tega ni.

Pred časom smo imeli problem, ker je iz pipe tekla kalna, umazana voda. Naročeno nam je, da če se to zgodi, moramo vodo pustiti teči. Problem je, če minejo ure, noč in je voda še kar kalna.”

Kaj naredite?

Miran Rajšp: “Nič. Pustimo teči in čakamo, da bo bolje. Če smo obveščeni vnaprej, damo nekaj vode na stran. Večji problem imajo kmetje, ki morajo napojiti živino.”

Tomaž Seliškar: “Šli smo preverit k upravljavcu vodovoda, kjer so nam povedali, da je razlog, sploh poleti, da se na hitro in v velikih količinah izčrpa voda, denimo za polnjenje bazenov. Pokaže se, da smo spet glavni problem porabniki.”

Ste prepričani, da ti argumenti držijo?

Tomaž Seliškar: “Praviloma držijo. Kaj pa naj, kot da verjamemo? Zakaj bi nas upravljavec vodovoda zavajal?”

Boris Vezjak: “Rače so vse bolj obremenjen okoliš, ker se problemi nalagajo drug na drugega. Zato smo se vključili tudi v postopke gradnje tovarne Magna v Hočah. V zračni liniji je oddaljena manj kot kilometer. Ko živiš v takem okolju, se ti nehote vzbudijo sumi, da obstajajo v Sloveniji kraji, kjer okoljska preobremenjenost z onesnažili že obstaja, in se zato država, namesto da bi ta okolja sanirala, spomni, da bo tja dodala še novo, okoljsko problematično infrastrukturo. Zakaj? Ker je lokalna skupnost že tako anemična, pasivna in apatična, da je najlažje priti z umazano industrijo k njim?”

Tomaž Seliškar: “Hkrati so to gospodarsko ošibela okolja, ki so pripravljena sprejeti vse, če so obljubljena nova delovna mesta.”

Boris Vezjak: “Ta argument smo slišali tudi mi. Kmalu smo bili obtoženi, da sebično ogrožamo 20 ali 30 delovnih mest v Albaughu. Nesramni in škodljivi da smo.”

Tomaž Seliškar: “A situacija je v zadnjih treh letih boljša, sploh če primerjamo z dogodki med letoma 2007 in 2014, ko je tedanje vodstvo zanimalo le, kako čim več še iztržiti. Našim predlogom so prisluhnili. Občina ni hotela naročiti študije o obolelosti za rakom v Račah in okoliških naseljih, Albaugh je ob naših prizadevanjih na koncu raziskavo pri onkološkem inštitutu naročil. Vemo, da je Magna bistveno bolj tvegan projekt in bo večji onesnaževalec. Širše gledano, pogrešamo konsistentno in verodostojno zeleno politiko – na ravni države, a tudi na ravni civilne družbe in nevladnih organizacij. Verjamemo v argumente in dialog – tudi s podjetji, ki navsezadnje ocenijo, da je zanje dolgoročno boljše, če spoštujejo okoljske standarde.”

Miran Rajšp: “Četudi se vse okoljske organizacije in iniciative borimo na lokalni ravni s specifičnimi problemi, vidimo, da prihaja do zakonskih sprememb na slabše. Politika ne upošteva lastnih predpisov, ko pride do varovanja okolja. Redko kateri prebivalec pa se je pripravljen osebno izpostaviti in tvegati vse. Manjka pa nam tudi pravnega znanja.”

Omenili ste, da so sosedi, ki so delali v Pinusu, zboleli in umrli za rakom. Na vaši strani pišete o visoki obolelosti delavcev na šoli. Vam je kdaj žal, da niste bili bolje obveščeni že prej, da so bile prioritete v preteklosti napačne?

Miran Rajšp: “Da, žal mi je. A ni bilo zavedanja, znanja. Pinus je bil na neki način naš boter – kdo bo šel proti njemu? Kdo je sploh vedel, da so te snovi tako škodljive? Delavci so vzeli koncentrate surovin in jih raztrosili po dvoriščih. Grozno je.”

Tomaž Seliškar: “Šele pred leti smo od ravnatelja OŠ Rače, ki stoji nasproti tovarne Albaugh, izvedeli, kako visoka je obolelost za rakom med zaposlenimi. Govorimo o okoli desetkrat pogostejši pojavnosti rakavih obolenj kot v sosednjih šolah. Ko se začneš pogovarjati z lokalnimi prebivalci, je skoraj pri vsaki hiši kdo, ki je zbolel in umrl za rakom. Kot priseljenec nisem vedel, kaj s temi informacijami. Dejstvo je tudi, da so ljudje te snovi uporabljali neodgovorno.”

A proizvajalci običajno vedo, kaj proizvajajo. Direktorji redkokdaj sami uporabljajo te izdelke.

Tomaž Seliškar: “Seveda. A bil je tudi interes, da so ti izdelki splošno dostopni. Tožba v ZDA je uspela, ker je sodišče ugotovilo, da ljudi niso primerno obvestili o nevarnostih. Danes se jih bolje zavedamo. Četudi mnogi še vedno raje pogledajo stran.”

Veste, da živite v okolju, ki je zelo obremenjeno z onesnažili. Kakšnih ukrepov bi si želeli?

Miran Rajšp: “V državi imamo institucije, ki bi morale ščititi okolje in ljudi. Delati, kar počnemo mi v okoljskih iniciativah. To nam kaže, da ne opravljajo svojega dela in da je nekaj hudo narobe. Zakaj moram biti jaz tisti zoprni sosed? V Miklavžu je jasno, da je treba obremenitve zmanjšati, saj je že zdaj okolje preobremenjeno. Le tako se lahko doseže vsaj določeno izboljšanje. Na vseh področjih bi se morali tega zavedati, tudi v kmetijstvu: bolje bi bilo imeti več delavk in delavcev, morda nekoliko dražje postopke. To, da imamo onesnaženo okolje, je najslabše. Pred časom je nekdo rekel, da je rak edini, ki ubije svojega gostitelja. Vsi paraziti so bolj previdni. Ljudje smo pri našem sedanjem razvoju na neki način rak. Človeški rak, ki uničuje okolje.”

Umiriti nori razvoj

V ZDA je hišnik na šoli uporabljal škropivo na osnovi glifosata. Zbolel je za rakom. Pred dobrima dvema tednoma je sodišče razsodilo, da mu mora Monsanto, proizvajalec škropiva, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine. Je ta sodba odmevala v Račah?

Tomaž Seliškar: “Ne. V resnici so nas prvi za odziv poklicali novinarji.”

Boris Vezjak: “Stališče lokalne skupnosti je, da če ti kaj ne paše, spokaj. Za okoljsko problematiko tu se ni nikoli zanimala nobena politična stranka. Edini, ki je prišel lani v Rače, je bil evropski poslanec Igor Šoltes. Slišali smo še dvoumno izjavo Dejana Židana, da se bo Slovenija odpovedala rabi glifosata. A pojasnila, kaj natančno to pomeni, nismo dobili. Dva dni zatem je Slovenija glasovala, naj se glifosat v EU ohrani v rabi.”
Miran Rajšp: “Če si danes vsaj malo okoljsko zaveden, veš, da je nori razvoj treba vsaj malo umiriti. Se omejiti. Zato smo moteči za okolico. Sprašujejo me, ali želim, da se razvoj ustavi. Želim si drugačen, počasnejši, bolj zdrav razvoj. A mnogi nočejo niti pomisliti, kje bomo čez deset let.”

Vir: https://www.vecer.com/za-rakom-so-umrli-tudi-kuharica-v-podjetju-6546378


Da obljube o Framskem potoku in Polskavi ne bi splavale po vodi

november 14, 2017

V občinah Kidričevo in Videm so se skupaj lotili urejanja Polskave in Framskega potoka, ki pogosto poplavljata. Leto za pridobitev gradbenega dovoljenja in dve leti dela na terenu

Kakšno leto bo trajalo, da bo nared vsa dokumentacija, potrebna za začetek ureditvenih del, s katerimi naj bi povečali poplavno varnost ob potoku Polskava, ta se v Dravinjo izliva pod Dravinjskim Vrhom v občini Videm, in Framskem potoku, ki se v Polskavo steka pri Apačah v občini Kidričevo.

Na tem koncu Dravskega polja predstavljata oba potoka veliko poplavno nevarnost, na kar domačini opozarjajo že desetletja. Pripravo projektov, ki so nujni za začetek ureditvenih del, sta sosednji občini zaupali podjetju VGP Drava s Ptuja, ki se je tudi edino prijavilo na javni razpis za izbiro izvajalca projektne dokumentacije. Izbrano podjetje že skoraj 70 let deluje na področju urejanja in varstva okolja in je tesno vpeto v vodnogospodarsko dejavnost na porečju Drave, v zadnjem obdobju pa tudi na drugih območjih v Sloveniji in je specializirano za izvajanje storitev na področju vodnega gospodarstva.

Na manjše vodotoke pozabljajo

“Izdelava projektne dokumentacije nas bo skupaj z občino Videm stala blizu 100 tisoč evrov, stroške si bomo razdelili, potem pa računamo na državni denar, kar nam je v zadnjih pogovorih obljubila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Dejstvo je, da v Sloveniji denarja za urejanje vodotokov in s tem za zmanjšanje poplavne nevarnosti kronično primanjkuje, potoki, še posebno manjši, so vse bolj zaraščeni, zaradi naplavin so tudi vse manj pretočni, obrežja neurejena, a če bo šlo po načrtih, bi lahko dela na obeh vodotokih končali v letu 2021,” napoveduje Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ki dodaja, da sta bili strugi obeh potokov v preteklosti že regulirani, vendar se poplavna varnost v zadnjih letih spet zmanjšuje in ljudje, ki živijo ob Polskavi in Framskem potoku, ob vsakem večjem dežju živijo v strahu, saj voda poplavlja njihove kleti, ceste in polja.

Kaj z vse bolj poplavno Dravinjo?

“Računamo, da bi lahko dela začeli v letu 2019, s tem bi pred poplavami rešili zdaj ogrožene gospodarske, stanovanjske in infrastrukturne objekte,” dodaja Friderik Bračič, župan občine Videm, kjer se ukvarjajo tudi s poplavno Dravinjo. Pričakujejo, da bo država po mnogih letih prepričevanj naposled spoznala, da je treba tudi to reko primerno urediti, da ne bo več ogrožala imetja ljudi. “Polskava, ki se pod obronki Haloz steka v Dravinjo, pogosto poplavlja na območju Lancove vasi in na Selih,” omenja Bračič, župan občine, ki bo čez kakšno leto v imenu obeh občin iskala izvajalca del na terenu. Ta bo moral poskrbeti za utrditev bregov obeh vodotokov, razširiti in očistiti dno in nabrežja ter izvesti vse potrebne ukrepe, s katerimi bodo povečali pretočnost Polskave in Framskega potoka. Ob tem pa morajo poskrbeti za trdnost objektov, mostov, ki so že postavljeni čez oba vodotoka. Za realizacijo načrtovanega projekta bi potrebovali 2,5 milijona evrov, s tem denarjem bi postavili tudi štiri nove mostove, saj so stari že dotrajani. Na Framskem potoku pa bo treba zgraditi novi most. Skoraj šest kilometrov je dolg odsek Polskave, ki naj bi ga uredili v prihodnjih letih, slab kilometer je Framskega potoka, ki je del načrtovanih ureditvenih del.

Kot poudarjajo strokovnjaki iz ptujskega vodnogospodarskega podjetja Drava, pa zgolj ureditev, poglobitev in razširitev obeh potokov ne bo dovolj za trajno zagotovitev poplavne varnosti. “Urediti bo treba tudi zadrževalnik Medvedce, ki tačas ne opravlja načrtovane vloge. Le z dokončno ureditvijo tega zadrževalnika bomo lahko zagotovili poplavno varnost naseljem v tem delu Dravskega polja,” poudarjata Borut Roškarin Agata Suhadolnik iz VGP Drava Ptuj. To bo skupaj z Vodnogospodarskim birojem Maribor poskrbelo za ureditev dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, v sklopu projekta pa bodo tudi preučili stanje na terenu in izdelali novo karto poplavne nevarnosti.

Ureditev zadrževalnika Medvedce

Zadrževalnik Medvedce je tretja največja sklenjena vodna površina v panonskem delu Slovenije. Zgrajen je bil leta 1990, sprva za zadrževanje visokih voda številnih poplavnih potokov in za potrebe namakanja kmetijskih površin. Danes na pomen zadrževalnika opozarjajo ornitologi, saj je za varstvo ptic izjemnega pomena, z gospodarskega vidika pa služi kot ribogojnica. Od leta 2008 ima zadrževalnik Medvedce skupaj z okoliškimi poplavnimi gozdovi status mednarodno pomembnega območja za ptice. V zadnjih letih so začeli domačini okolico zadrževalnika, ki je poznan tudi kot Sestrško jezero, urejati. Vse več je tam sprehajalcev, a kot poudarjajo ornitologi, je to zavarovano območje, obenem pa je to vodnogospodarski objekt, ki ga bo treba, kot dodajajo strokovnjaki, v prihodnje urediti tako, da bo služil prvotnemu namenu, torej zadrževanju vode in varovanju pred poplavami.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/da-obljube-o-framskem-potoku-in-polskavi-ne-bi-splavale-po-vodi-6330700


Socialno-ekološki projekti Občine Kidričevo in Zavoda »Nazaj na konja«

februar 26, 2016

V zadnjem času[1] so v Občini Kidričevo na pobudo ali v sodelovanju Fundacije in Zavoda »Nazaj na konja« nastali vsaj trije zanimivi ekološko-socialni projekti. Pravna forma teh pobud, čeprav v osnovi zasnovane kot neprofitne, je neka oblika javno – zasebnega partnerstva. V glavnem se ta način investiranja uporablja pri raznih infrastrukturnih projektih, v zadnjem času pa vse pogosteje zasledimo tovrstne načine sodelovanja tudi na področju javnih storitev. Enostavno povedano gre za skupno, dogovorjeno vlaganje zasebnega in javnega kapitala v dejavnosti, ki so bile pred tem v domeni države oz. skupnosti. Ni mogoče zanikati, da se na ta način odpira veliko novih možnosti kako lahko neka skupnost v zaostrenih finančnih razmerah ohranja razvoj, visok standard infrastrukture in storitev ter s tem hkrati to omogoča tudi gospodarstvu v zasebnem sektorju.[2] Tovrstno sodelovanje pa predstavlja tudi kar nekaj izzivov, ki jih želimo preveriti v tem sestavku. Področji sociale in ekologije sta v tem okvirju še posebej občutljivi, zato je potrebna toliko večja preglednost, da vemo kaj se dogaja in kako.[3] Ob testu naštetega želimo izvedeti tudi tisto, kar je bilo ob sicer zglednem medijskem obveščanju o vzpostavljanju teh projektov premalo poudarjeno ali sploh zamolčano, po začetnem »navdušenju« pa tudi v medijih nismo več zasledili prav veliko poročil o tem kako ti projekti potekajo, zato nas zanima tudi v kakšni »kondiciji« so trenutno in kaj obetajo v prihodnje.

Vsi trije v tem sestavku obravnavani projekti so nastali na pobudo Fundacije »Nazaj na konja«[4] z očitnim namenom posredno združiti lasten interes in javno dobro. Fundacija »Nazaj na konja« je v desetletju svoje dejavnosti v naš prostor, pa tudi širše, vnesla nekaj zelo dobrodošlih aktivnosti, s svojim angažiranim delovanjem pa dodobra prevetrila tukajšnjo sicer zatohlo lokalno »zapečkarstvo«. Poglejmo podrobneje izhodišča in dejavnost omenjenih treh projektov, ki trenutno tečejo v Občini Kidričevo.

  1. Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Ekoregija Ravno polje je formalno društvo[5], ki je bilo 28.8.2014 ustanovljeno na pobudo občin Kidričevo in Starše.[6] Za prvega predsednika je bil izvoljen gospod Alexander Saša Goljevšček.[7] Ustanovni skupščini so se pridružili tudi predstavniki Ekoregije Kaindorf[8] iz Avstrije, po kateri je ideja Ekoregije Ravno polje tudi zasnovana. Društvo sprejema nove člane, članarina pa znaša 5€ na leto.[9]

V ediciji Ravnega polja iz maja 2014 v prispevku Alexandra Saše Goljevščka[10] najdemo prvo omembo avstrijske Ekoregije Kaindorf[11] in predstavljen način predvidenega povezovanja z Občino Kidričevo.

Kot je v vabilu v Ravnem polju, julija 2014, zapisal župan Leskovar: »bo Ekoregija Ravno polje zastopala interese našega bivanjskega prostora in s tem predvsem interese vseh nas in naših otrok, ki bodo le tako lahko živeli v zdravem in priložnosti polnem okolju. Vsak od nas lahko prispeva svoj delež k boljši prihodnosti!«[12]

V medijih smo o društvu lahko brali predvsem razmišljanja predsednika društva Alexandra Saše Goljevščka: »Po izkušnjah podobne ekoregije, ki že od leta 2007 deluje v sosednji Avstriji, na območju Kaindorfa, smo se odločili po podobni poti v prihodnost stopiti tudi sami. To pomeni, da smo za zdaj ustano­vili društvo Ravno polje, ki vključuje ljudi iz lokalne skupnosti, gospodarstva in kmetijstva, naša skupna naloga pa je, da združeni v posameznih delovnih skupinah začnemo ozaveščati ljudi na področju varovanja okolja. Kot pri naših sosedih je tudi pri nas mogoče še veliko narediti za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, izboljšati humusno sestavo tal, zmanjšati uporabo pesticidov v kmetij­stvu, z nakupi pridelkov iz domačega okolja je mogoče podpreti domačo kmetij­sko pridelavo, s čimer se tudi zmanjšajo transportne poti, z gradnjo kolesarskih in pešpoti želimo zmanjšati promet po naših krajih oziroma se preusmeriti v okolju prijazno mobilnost. […] Zavzemamo se za traj­nostno naravnan razvoj našega življenjskega okolja in bomo aktivni tudi pri pridobivanju sredstev za okolju prijazno in energetsko naravnano gradnjo, več sprememb načrtujemo v potrošništvu, saj je mogoče po zgledu Avstrijcev veliko narediti tudi na tem področju…«[13]

Podobno poročilo smo lahko v Večeru brali tudi ob prvi obletnici ustanovitve društva. Tudi v tem primeru je bil sogovornik predsednik društva, ki je med drugim o poteku dejavnosti društva povedal: »Po vzoru avstrijske ekoregije Kaindorf, kjer se je pred osmimi leti sedem občin odločilo za okolju prijazen način življenja in delovanja, smo začeli v tej smeri razmišljati tudi v Kidričevem in kar takoj so se nam pridružili sosedje iz občine Starše. Tako smo konec lanskega avgusta v Boldirjevi jami, kjer je bilo nekdaj črno odlagališče smeti, zdaj pa je tam učilnica v naravi, ustanovili društvo Ekoregija Ravno polje. V preteklih me­secih smo se ukvarjali s vprašanjem or­ganiziranosti in delovanja, za katerega je treba zagotoviti tudi sredstva. Zdaj kaže, da bomo na vsa ta vprašanja dobili od­govore in lahko tudi zares začeli aktivno­sti, ki jih pripravljajo posamezne delov­ne skupine. V prvi vrsti nam gre za iz­boljšanje humusne sestave tal, saj vemo, da je Dravsko polje kmetijsko zelo obre­menjeno, še letos (2015) pa bomo v Kidričevem postavili vsaj eno postajo za električno napajanje prevoznih sredstev, kar bo za­gotovo dobrodošla pridobitev za vse nas.«[14]

Kakšne posebne javne aktivnosti društvo v tem času, kot omenjeno, ni izvajalo, z izjemo enega predavanja z naslovom »Obnova humusa – priložnost za kmetijstvo in podnebje« gospoda Geralda Dunst iz avstrijskega Kaindorfa[15], sta se pa v tem času v nekaterih na spletu dosegljivih razvojnih dokumentih, ki jih je pripravila Mariborska razvojna agencija[16], pojavila opisa dveh večjih projektov, ki bosta očitno služila kot »hrbtenica« dejavnosti društva v prihodnje.[17]

Ob pomanjkanju drugih informacij o društvu in njegovem delovanju, smo se tudi mi za dodatne odgovore obrnili na predsednika društva, ki je najprej pojasnil, »da Ekoregija Ravno polje v letu 2015 zaradi urejanja medsebojnih razmerij med občinama Kidričevo in Starše, na področju katerih je ustanovljena, ni izvajala aktivnosti. Predvsem gre za ureditev področja financiranja in mednarodnega sodelovanja, saj je bila ustanovljena na osnovi sodelovanja z avstrijsko Ekoregijo Kaindorf.«

10. februarja 2016, je v Ebersdorfu prišlo do svečanega podpisa pogodbe o sodelovanju med obema ekoregijama, ki se ga je udeležil tudi predstavnik slovenskega ministrstva za okolje in prostor, Jože Jurša.[18] Alexander Saša Goljevšček je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da se bodo kmetje kmalu pridružili programu za obogatitev humusa[19], ki ga že uspešno razvija Ekoregija Kaindorf.[20] Po besedah Alexandra Saše Goljevščka »bi naj društvo tako v skladu z dogovorom začelo delovati v aprilu 2016. Ekoregija Ravno polje bo s svojim delovanjem zazrta v prihodnost in bo poskušala uvajati dobre prakse varovanja okolja. Najpomembnejše pri tem je dejstvo, da spremembe lahko pridejo samo od spodaj navzgor; torej začeti bo treba pri sebi in v svojem okolju tam, kjer lahko kaj spremenimo«.[21]

Na spletu je društvo prisotno na Facebooku,[22] vendar se ne oglašajo ravno pogosto, imajo pa tudi zakupljeno spletno domeno, na kateri pa še ni vsebin, obljubljajo pa, da bodo kmalu.[23]

Komentar:

Ekologija mora neizogibno biti v občini, okolju, ki je obremenjeno z zgodovino onesnaževanja in zanemarjanja okoljskih standardov, v kateri prevladuje intenzivno kmetovanje in ki med drugim stoji na temeljih tovarne z največjo porabo električne energije v Sloveniji, ena osrednjih tem. Ideja o Ekoregiji je v tem oziru v našem okolju progresivna in vizionarska ter si zasluži vso podporo. Zastopa univerzalna, planetarna ekološka načela[24], ki postajajo vse bolj nujen in realističen »scenarij« našega sobivanja z naravo v bližnji prihodnosti. To, da gre v našem prostoru za kombinacijo dveh močnih tradicionalnih interesov, kmetijstva in industrije, zastavljeno dejavnost društva postavlja pred številne resne izzive. Ekoregiji, kot je zastavljena, jih bo nekoliko lažje premagovati, ker koncept dejansko ne sloni na klasičnem okoljskem aktivizmu, ampak na sodelovanju in povezovanju gospodarstva in širše skupnosti. Negativna plat takšnega pristopa je dilema, koliko javnega in ekološkega interesa se bo v soočenju z močnimi interesi gospodarstva na ta način uspelo uveljaviti. Bega tudi ne povsem jasno razmerje društva do občine Kidričevo (in Staše)[25]. Pri tem se zastavlja vprašanje, zakaj teh ekoloških praks (na področju kmetijstva, transporta, ekologije itd.), ki jih zastopa društvo, vendar so v osnovi v pristojnosti občine, ki ima zanje tudi vse vzvode in mehanizme, občina enostavno ne implementira neposredno v svojo politiko. Zakaj torej v ta namen ustanavljati društvo in s tem še »drobiti« odgovornost, ki je vsaj v preteklosti občina na tem področju nikakor ni izkazovala v zadostni meri? Cena tovrstnega delovanja in povezovanja je tudi zamolčanje ekološke preteklosti in samega stanja okolja v občini, ki kot vemo, nikakor ni idealno. Se pa to stanje bistveno razlikuje od okoliščin, v katerih je nastala in deluje vzorčna Ekoregija Kaindorf. Kakorkoli dober zgled je lahko, vendarle gre za zelo drugačno zgodbo. Gre za vas, brez težke industrije, katere osrednja dejavnost se ob kmetijstvu in manjših obrteh zdi predvsem turizem. Vse to pred društvo Ekoregija postavlja resne izzive kako krmariti interese, na eni strani samih onesnaževalcev in na drugi okolja in ljudi, ki tukaj živimo in delujemo. Zagotovo tega ne bo mogoče reševati zgolj z evropskimi sredstvi za nekaj zanimivih projektov, ampak bo za to potrebno kar intenzivno na novo začrtati same temelje življenja in delovanja v naši skupnosti. Kar pa bo, če lahko sodimo po trenutnem “vzdušju”, zahtevalo aktiven multi-disciplinarni pristop in vsaj kakšno generacijo ali dve. V zaostrenih ekoloških razmerah lahko sicer takšno društvo hitro postane zgolj politično orodje, ki nevtralizira vsak poskus dejanskega ekološkega aktivizma. Ekologija je dandanes postavljena visoko na lestvici prioritet vseh skupnosti, zato se za tovrstne projekte namenja tudi veliko denarja, posledično pa se vzpostavlja tudi veliko ekoloških projektov, ki ostajajo zgolj na papirju, v najboljšem primeru kot referenca in »lovišče« za javna sredstva, ki potem bolj kot okolju in ljudem, služijo zasebnim interesom, ki jim s časom pravi ekološki aktivizem postane odveč. Kot v svoji knjigi »Grozljivka, imenovana kapitalizem« (2014) zapiše indijska aktivistka in pisateljica Arundhati Roy: »Represiji nikoli ni uspelo razdrobiti solidarnosti tako, kakor je uspelo financiranju.« Upamo, da Ekoregija Ravno polje ne postane ena tovrstnih zgodb.

  1. Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo je bila uradno predstavljena 31.5.2014, na velikem – za Kidričevo kar presenetljivem – javnem dogodku, ki ga je kronal koncert ene najbolj popularnih slovenskih glasbenih skupin, Tabu.[26] Po izjavah vpletenih sodeč, gre za prvi tovrstni projekt pri nas, ki je povezal gospodarstvo, lokalno skupnost in društva, da bi izboljšali kakovost življenja ranljivejših skupin prebivalstva.[27]

Po izvedenih vseh potrebnih formalnostih je bil ustanovitveni akt podpisan 28.8.2014, odločba Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o soglasju k aktu o ustanovitvi je bila izdana 5.11.2014.[28] V njej je med drugim zapisano, da so ustanovitelji Fundacije: Občina Kidričevo in podjetji Talum in Boxmark Leather, namen ustanove pa je dobrodelen. Ustanova je ustanovljena z namenom zbiranja finančnih sredstev iz javnih in zasebnih virov, ki jih bo razdeljevala in usmerjala v sofinanciranje različnih programov strokovnih obravnav, aktivnosti in storitev, ki jih ponujajo in izvajajo lokalne nevladne organizacije (NVO) in druge lokalne neprofitne organizacije. Sofinancirali se bodo programi, namenjeni izboljšanju kvalitete življenja osebam s posebnimi potrebami, težavami v duševnem zdravju in socialno ogroženim družinam ter posameznikom. Prednost pri sofinanciranju v primeru sorodnih programov imajo organizacije iz nevladnega sektorja.[29]

»Z dnem izdaje soglasja je ustanova postala pravna oseba in z izdajo soglasja je ustanova lahko začela izvajati namen zaradi katerega je bila ustanovljena. V evidenco ustanov je bila vpisana 12.11. 2014. Da je ustanova sploh lahko začela delovati, je bilo potrebno izvesti vse formalnosti za ureditev transakcijskega računa, kar je zaradi slovenskih predpisov in tujega lastništva ene izmed gospodarskih družb trajalo zelo dolgo. Pravila ustanove so bila sprejeta 10.12. 2014«.[30]

Ustanovitev ustanove je bila v medijih zelo dobro pokrita. Zapisi o ustanovitvi, so bili precej podobni: »Občina Kidričevo je prisluhnila pobudi Zavoda »Nazaj na konja« in pričela spodbujati lokalne nevladne organizacije in podjetja, da razmislijo, kaj lahko skupaj storijo dobrega za skupnost. Ob pomoči Zavoda PIP, Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Podravja, se je pričel proces ustanavljanja Fundacije za sofinanciranje različnih programov obravnav, aktivnosti in storitev, ki jih ponujajo lokalne nevladne organizacije, in so namenjene izboljšanju kvalitete življenja ranljivim skupinam prebivalstva Občine Kidričevo (osebam s posebnimi potrebami, osebam s težavami v duševnem zdravju, socialno ogroženim družinam in posameznikom). Ustanovitelji Fundacije so: Občina Kidričevo, Talum in Boxmark Leather. V sklad novoustanovljene Fundacije »V objemu skupnosti« bodo poleg ustanoviteljev prispevala tudi druga uspešna lokalna podjetja. Gre za pilotni projekt, ki povezuje lokalne samouprave, gospodarstvo in nevladni sektor z namenom dvigovanja kvalitete življenja ranljivi skupin prebivalstva.«[31]

Obširno so o ustanovitvi poročali tudi v lokalnem časopisu ali bolje rečeno občinske glasilu Ravno polje.[32]

Ustanova je do zdaj pripravila nekaj prestavitev nevladnih organizacij, ki sodelujejo v sklopu Fundacije. Ena od prvih predstavitev po vzpostavitvi je bila predstavljena v številki Ravnega polja, december 2014: »Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je [ob tej priložnosti] povedal, da je […] zadovoljen: »To je prvi korak. Na eni strani so pomoči potrebni ljudje, na drugi tisti, ki pomoč nudijo, samo povezati se moramo. Ponosen sem, da lahko skupaj občina, gospodarstvo in nevladne organizacije pomagamo; mogoče bomo celo primer dobre prakse na ravni države. Zavedam pa se, da bo nekaj časa trajalo, da bo Ustanova zaživela.«[33]

Delovanje Ustanove je najbolj konkretno pojasnila Brigita Ačimovič, neuradni »motor« Ustanove iz podjetja Talum, v Ravnem polju, december 2014. V sestavku iz predstavitve Ustanove v konjeniškem parku, ki ga je pripravila Nataša Fras Haslinger, je tako zapisano: »Dogodek v Starošincah [je] namenjen predstavitvi programov, ki jih bodo lahko nevladne organizacije izvajale v naslednjem letu za upravičence iz ranljivih skupin ljudi občine Kidričevo. Nevladne organizacije so se že prijavile na razpis za vključitev v Katalog izvajalcev storitev[34]. Ustreznost programov bo potrdil strokovni svet Ustanove, sprejela pa jih bo uprava[35]. Za upravičene uporabnike bodo potrjeni programi sofinancirani. »Programi so namenjeni osebam s posebnimi potrebami, osebam s težavami v telesnem in duševnem zdravju, socialno ogroženim družinam in posameznikom. Pogosto to niso ljudje, ki bi sami iskali programe, da bi si izboljšali življenje. Zato bomo veseli pomoči njihovih sosedov, prijateljev, sorodnikov in znancev, da nam posredujejo predloge in namige, koga povabiti. Več nas bo pri tem sodelovalo, večjemu številu ljudi bomo lahko ponudili možnosti za lepši in boljši vsakdan.«[36]

Za podatke o dozdajšnjem delu Ustanove smo se obrnili na že omenjeno gospo Brigito Ačimovič, ki je v daljšem poročilu o delovanju Ustanove med drugim zapisala: »v letu 2014 ustanova še ni izvajala večjih aktivnosti. Novembra 2014 smo pripravili predstavitveni dogodek, na katerem so se lahko predstavile vse nevladne organizacije, ki bi lahko izvajale programe za ranljive skupine občank in občanov iz občine Kidričevo in ki so se na povabilo odzvale. Vse nevladne organizacije, ki so se dogodka udeležile, so prejele simbolno donacijo za materialne stroške udeležbe v višini 50€.

Januarja 2015 je Strokovni svet ustanove povabil vse nevladne organizacije iz občine Kidričevo, ki so prijavile svoje programe za ranljive skupine občank in občanov, da jih podrobneje predstavijo. Skupaj smo iskali dodatne vsebinske možnosti, ki bi bile zanimive in primerne za ciljne skupine v skladu z namenom sofinanciranja s strani ustanove. Na osnovi teh predstavitev in diskusij so NVO pripravile dopolnjene predloge, ki so jih tudi finančno ovrednotile. Pripravljen je bil predlog programov oz. aktivnosti za leto 2015. V skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in ostalimi aktivnostmi za otroke in družine, ki so se v letu 2015 izvajale v občini Kidričevo, smo se odločili, da bomo v letu 2015 izvajali samo programe, namenjene občankam in občanom iz ranljive skupine starejših, saj zanje v letu 2015 niso bile predvidene posebne aktivnosti in dogodki.[37]

Prvo aktivnost oz. prvi dogodek smo realizirali aprila 2015. Izvedlo ga je Zgodovinsko društvo Kidričevo. Dogodek je bil dobro obiskan. V maju in juniju smo izvedli obsežno akcijo zbiranja sponzorskih in donatorskih sredstev. K temu so bila povabljena vsa podjetja, obrtniki in samostojni podjetniki iz občine Kidričevo.

Z intenzivnim delom smo nadaljevali konec avgusta in septembra. DPD Svoboda Kidričevo je začelo izvajati bralne urice, Zavod »Nazaj na konja« pa je organiziral spoznavanje sveta konj. Žal nam zaradi formalnih postopkov financiranja konec leta 2015 ni uspelo realizirati zdravstveno preventivne ekskurzije v Bioterme. Upamo, da bomo v tem letu uspeli premostiti te formalne ovire in izvedli tudi ta del programa za ranljivo skupino starejših občank in občanov. Ob tem smo želeli izpeljati tudi program v izvedbi Društva Invalid Kidričevo, katerega pa se je žal udeležila le ena oseba. Tega posameznika so pozneje priključili k rednim dogodkom društva.

Dogodkov in aktivnosti, ki so jih v letu 2015 izvedle nevladne organizacije in so bila financirana s strani ustanove, se je udeležilo 70 občank in občanov. Vse navedene nevladen organizacije, razen Društva Invalid (samo ena udeležba), je za izvajanje dogovorjenih aktivnosti prejela tudi predhodno dogovorjena finančna sredstva. Ob tem ne smemo pozabiti na gasilske organizacije. Njihovi člani so po potrebi pri izvajanju vseh dogodkov in aktivnosti prostovoljno sodelovali s prevozi na kraj dogajanja. V januarju je bila izvedena evalvacija aktivnosti in dogodkov s strani udeležencev na osnovi vprašalnika, ki so ga pripravile članice Strokovnega sveta. Analiza kaže, da so bili udeleženci zelo zadovoljni in da si želijo enakih ali podobnih vsebin tudi v prihodnje. Želijo si predvsem druženj, s pomočjo katerih premagujejo osamljenost. Menijo, da jim takšni programi koristijo pri njihovem vsakdanjem življenju.

Zavedamo se, da smo si v okviru ustanove zadali relativno težko nalogo, saj gre dejansko za unikom v Sloveniji. Želimo si, da bodo nevladen organizacije pripravile ustrezne strokovne programe za ranljive skupine in posameznike. Ob tem moramo imeti ves čas v vidu, da gre za ciljno populacijo ranljivih skupin in da programi niso namenjeni vsem. Cilj je pomagati pomoči potrebnim skupinam in posameznikom iz občine Kidričevo.«[38]

Kot je navedeno in razvidno tudi iz Supervizorja, vsak od ustanoviteljev na leto v skupni fond vplača 2000€[39], sredstva pa zbirajo tudi preko prispevkov zasebnikov, ki pa, če gre prav razumeti izjavo članice strokovnega sveta Metke Demšar Goljevšček [40], ki ji je v naši korespondenci pritrdila tudi Brigita Ačimovič, zaenkrat še niso ravno radodarni.

Nevladne organizacije, ki smo jih kontaktirali in ki so sodelovale na predstavitvah Ustanove, se na naša vprašanja niso odzivale prav rade, tiste, ki so se, pa so bile v svojih odgovorih kratke. Iz njihovih odgovorov je razbrati, da jim princip in pravila delovanja Ustanove niso najbolj jasna. Določena zmeda obstaja tudi pri tem kdo sodi med »ranljive«, saj ta definicija očitno ni dovolj natančno opredeljena.[41] Med temi, ki so do zdaj sodelovali z Ustanovo in so se odzvali na naša vprašanja, je Zgodovinsko društvo Kidričevo, ki je po besedah njihovega predstavnika Radovana Pulka, lani (2015) v okviru Ustanove pripravilo predavanje na temo 1. svetovne vojne v Kidričevem in vodenje »Po poti zgodovine« za starejše občane, kakšnega nadaljnjega sodelovanja z Ustanovo pa ne načrtujejo. O delovanju Ustanove se je po njegovih besedah razpravljalo tudi na eni izmed sej Zveze kulturnih društev občine Kidričevo, na kateri so določena kulturna društva izrazila, da z omenjeno Ustanovo ne bodo sodelovala.[42]

Komentar:

Vsa logika Fundacije/Ustanove »v objemu skupnosti« se zdi v tem, da prispevki namesto posameznim NVO pritekajo v skupen fond, iz katerega se potem preko odločitev uprave in strokovnega sveta delijo naprej. Kot ob predstavitvi pravnih okvirjev tovrstnih ustanov zapiše Jure Mercina, je prednost Fundacij pred klasičnimi donacijami predvsem možnost izbire namena in nadzor nad delovanjem[43]. Fundacija pravzaprav tako ne počne veliko zares novega, razen da nekoliko zapleta že uveljavljeno in vzpostavljeno komunikacijo med društvi in njihovimi uporabnik z uvajanjem posrednika, ki je lahko na ta račun v skupnosti prepoznan tudi kot družbeno odgovoren.[44] Ob tem Fundacija na nek način v temeljih spreminja utečen princip delovanja društev in drugih organizacij, ki so do zdaj delovale na prostovoljni in interesni osnovi ter jih monetarno nagrajuje, s čemer spreminja njihovo temeljno poslanstvo v nekaj, kar je blizu gospodarski dejavnosti oz. pobudi (recimo socialno podjetništvo), kar je sicer res sodoben trend, vendar tak, ki ga nikakor ne moremo pozdraviti brez določene skepse. Tak način delovanja v določenih situacijah povečuje možnosti za korupcijo, še bolj zaskrbljujoče pa je, da hkrati zožuje tudi možnosti NVO-jem, da do sredstev za delovanje prihajajo neodvisno od Fundacije. V prid Fundaciji trenutno ne govori niti transparentnost delovanja (pogrešamo pravilnik delovanja, katalog programov itd.) in zoževanje ciljne populacije zgolj na tiste, ki morda ustrezajo eni ali dvema organizacijama v sklopu Fundacije, vse ostale pa tudi zaradi ohlapnih in nedorečenih definicij pojma »ranljivi«, potiska na stran ali v »boljše čase«. Če bi se Fundacija v tej trenutni okrnjeni obliki uveljavila kot osrednja socialna platforma v skupnosti, bi lahko to imelo, ob vse pogostejšem umikanju javnih institucij iz socialnih dejavnosti, za posledico, da bi bilo veliko pomoči potrebnih ljudi enostavno prepuščenih samim sebi ali v najboljšem primeru organizacijam zunaj Fundacije, ki bi bila za povrh zaradi preusmerjanja sredstev donatorjev k Fundaciji, še revnejša in še bolj odvisna od angažmaja požrtvovalnih posameznikov. Vloga obeh družb, ki sta soustanovitelja Fundacije, je pri tem zgodba zase. Nesporno je, da so donatorji Fundacije deležni bonus točk za družbeno odgovornost, česar nobeden od soustanoviteljev ravno ne skriva, navkljub temu, da imata obe udeleženi podjetji na tem področju v našem prostoru zelo specifično zgodovino. Talum je sinonim za Kidričevo, kljub temu o njegovi družbeni odgovornosti lahko govorimo zelo pogojno. Ni dvoma, da se veliko družbenega življenja v občini, pač sorazmerno z njegovo vlogo, osredinja okoli podjetja, toda spomnimo se samo njegove odgovornosti pri zapiranju kidričevskega bazena, ki je socialno opustošilo Kidričevo[45]. Boxmark Leather d.o.o. je v našem prostoru sorazmerno nov »igralec«, ki pa s svojim neoliberalnim poslovnim modelom pleni predvsem nizko izobraženo in najbolj »ranljivo« delovno silo, zaradi česar je bil že nekajkrat tožena stranka. Nič kaj bolje se niso izkazali v odnosu, ki ga kažejo do lokalne kulturne dediščine.[46] Glede na pomen, ki ga ima danes pri ugledu podjetja koncept družbene odgovornosti, smo lahko celo malo cinični in obe podjetji osumimo, da poskušata s tovrstno Fundacijo na videz reševati težave, ki jih s svojo dejavnostjo, nizkimi plačami in slabimi delovnimi pogoji povzročata sami. Čeprav je Fundacija zaradi načel in poslanstva, ki ga v ozadju zasleduje, v naši skupnosti nedvomno dobrodošla pridobitev, bo zaradi svoje specifične organizacijske forme potrebno vložiti še veliko dela v večjo transparentnost delovanja, kot tudi v dostopnost programov, ki jih ponuja.

  1. Družinski center Kidričevo

Družinski center Kidričevo je najnovejša, lanskoletna pridobitev Občine[47]. Družinski center je bil prav tako deležen kar nekaj pozornosti medijev, med drugim tudi gostovanja glavnih akterjev projekta v oddaji mariborskega studia RTV Slovenija[48]. Je pa za razliko od predhodnih projektov vsaj spletna stran projekta kar »zgovorna«, čeprav je ažurnost in sprotno obveščanje o dogodkih tudi v primeru Družinskega centra pomanjkljiva [49].

Na spletni strani lahko med drugim izvemo, da je projekt »Družinski center Kidričevo«, sofinanciran s strani »Ministrstva za delo družino in socialne zadeve«[50] in »Občine Kidričevo«[51]. Center ima dve redno zaposleni osebi, za dodatno delo pa iščejo prostovoljce. K sodelovanju prav posebej vabijo diplomante ali študente študijskih programov družinske terapije, socialne delavce, psihologe in socialne pedagoge ter psihoterapevte.[52] Kot pojasnjuje Alexander Saša Goljevšček, na projektu Družinskega centra delo redno zaposlenih dopolnjujejo prostovoljci. Občina sofinancira delovanje Družinskega centra Kidričevo do 45% stroškov, ostalo financira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod »Nazaj na konja«. Večina sredstev je namenjena plačam, stroškom zunanje evalvacije in zunanjim strokovnjakom za področje otrok, mladostnikov in družin. V majhnem znesku pa še za stroške tiska in komunikacije.[53]

Na spletni strani prav tako najdemo pojasnilo, da je Družinski center prostor za druženje in zagotavljanje potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih.[54] Lokaciji centra sta trenutno dve. Ena se nahaja v Konjeniškem centru, druga pa je v bivših prostorih Občine. Programi, ki jih pripravljajo so raznoliki, nekateri so vezani na konje, drugi na posamezne izbrane priložnosti, kot so različni mednarodni dnevi, prazniki in počitnice, do zdaj pa so pripravili tudi nekaj ustvarjalnih delavnic in pogovorov.

Komentar:

Največja vrednost Družinskega centra je vsekakor v možnosti kreativnega druženja, kar je več, kot so mladi v Kidričevem in njegovi okolici imeli na voljo do zdaj. Družinski center dobrodošlo zapolnjuje praznino v dogajanju za najmlajše in družine, še vedno pa se tako v Kidričevem kot širše kaže velika praznina v ponudbi vsebin za druge generacije. Te so še vedno v veliki meri prepuščene same sebi in lastni iznajdljivosti (služba, gostilna, postelja?). Morda se v Centru lahko na podoben način vzpostavi kaj tudi zanje? Koncept Družinskega centra to nedvomno dopušča oz. celo predvideva. V izhodišču opredelitve teh centrov je navedeno, da so namenjeni druženju in zagotavljanju potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. Iz tega vidika je zanimivo, da so se v Družinskem centru Kidričevo, kot trenutno kaže, usmerili le na najmlajše in njihove starše, vseh ostalih posameznikov in morebitnih »drugačnih« oblik skupnosti pa vsaj za zadaj ne nagovarjajo posebej.

Sklep

O vsebinah in načelih, ki jih predstavljeni projekti prinašajo v naš prostor, ne more biti dvoma, da so v skupnosti dobrodošle in se že dlje časa nakazujejo kot nujne. Da je do uresničitve prišlo šele na zasebno pobudo in zavoljo zasebnega interesa, samo po sebi ne bi smel biti problem, je pa gotovo indikator nekega splošnega trenda na institucionalni ravni, ki pa ni in ne more biti samoumeven.

Nesporno je, da gre v vseh treh primerih za vsebinsko hvalevredne projekte, ki pa v fazi organizacije in izvedbe puščajo odprtih še kar nekaj vprašanj, na katera tudi z intenzivnim povpraševanjem (še) nismo dobili ustreznih odgovorov. V prispevku smo v prvi vrsti zasledovali transparentnost. Organizacijska forma javno-zasebnega partnerstva je takšna, sploh na področju socialnih storitev, ki jih vse bolj vztrajno »požira« trg, da je za zaupanje kot tudi njegovo legitimnost, preglednost zares vitalnega pomena. Tega pa v letu in pol delovanja vsaj Fundacija »v objemu skupnosti« in »Ekoregija« še nista uspeli vzpostaviti. Družinski center je glede tega vsaj malo na boljši poti, čeprav, ker gre za najmlajšega od projektov, o tem zaenkrat še težko sodimo. Informiranost o teh in tovrstnih projektih je tako v interesu projektov samih kot širše skupnosti -, da za to zaenkrat ni bilo primerno poskrbljeno je tako naša izkušnja, kot izkušnja mnogih, s katerimi smo se o tem tekom pričujoče »raziskave« pogovarjali, za kar pa ni nobenega pravega razloga.

V kakšni meri se torej interesi Občine in Fundacije/Zavoda prekrivajo? Hiter odgovor je gotovo v veliki meri, a ostaja dejstvo, da na vse socialne in ekološke izzive v občini odgovor gotovo ni terapija s konji. Pri tem se bodo v pobude, opisane ali morebitne nove, morali aktivno vključiti tudi drugi, tako posamezniki kot interesne skupine, pri čemer pa je velika odgovornost predvsem na strani Občine, da ne prelaga svojih dolžnosti zgolj na zasebno pobudo, ampak kot je dolžna, ustrezno in sistematično poskrbi za vse elemente skupnosti, ki jo sestavljajo.

Pri nastajanju prispevka smo med drugim kontaktirali: Sosednji prijatelji Kidričevo (Patrik Komljenović), Iniciativa Za Kidričevo (Branko Štrucl), DPD Svoboda Kidričevo (Majda Vodušek Klemenčič), Turistično društvo Občine Kidričevo (Davorin Urih), Esperantsko društvo Maribor (Mario Vetrih), Zgodovinsko društvo Kidričevo (Radovan Pulko), Zveza kulturnih društev občine Kidričevo (Petra Hadler), Zavod PIP (Bojan Golčar), CNOVS (Goran Forbici, Veronika Vodlan), Fundacija/Zavod »Nazaj na konja«, društvo Ekoregija Ravno polje, Družinski center Kidričevo (Alexander Saša Goljevšček), Fundacija V objemu skupnosti (Brigita Ačimovič, Metka Goljevšček), Občina Kidričevo: Župan Anton Leskovar, Direktor občinske uprave Damjan Napast, Sprejemna pisarna Zdenka Bek, občinski svetniki občine Kidričevo: Ivanka Korez (SDS), Slavko Kranjc (SD), Miran Golub (SMC), Anton Frangež (SLS), Nuša Ferenčič (SDS), Marjan Petek (SDS), Branko Valentan (Desus), Marjeta Likavec (SLS), Karmen Modec (SDS), Bogdan Potočnik (NSI), Anja Rajher (SDS), Skupina Tabu, …

Odzivi in informacije tistih, ki so odgovorili, so navedeni v prispevku…

Za morebitne komentarje uporabite temu namenjen spodnji obrazec. Če imate o zadevni temi kakšno informacijo več in bi jo hoteli deliti, nam lahko pišete tudi na zvezdna.dolina@gmail.com.

Napotila:
Povabilo na kavo, gosta: Metka Demšar Goljavšček in Alexander Saša Goljavšček
http://www.petv.tv/video/informativne-oddaje/povabilo-na-kavo-gosta-metka-demsar-goljavscek-in-alexander-sasa-goljavscek/
Partnerski kapitalizem
http://www.mladina.si/95041/partnerski-kapitalizem/
Ali je čas za javno-zasebno partnerstvo?
http://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ali-je-cas-za-javno-zasebno-partnerstvo.html
Gospodarski razvoj in konkurenčnost gospodarstva Občine Kidričevo – Diplomska naloga Simone Gaiser
http://fds.si/attachments/article/290/Simona%20Gaiser.pdf

[1] Predstavitev prvega od projektov je potekala aprila leta 2014.

[2] Slovenija je leta 2007 dobila zakon o javno-zasebnem partnerstvu (JZP). Ta ureja razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte oziroma javnega sofinanciranja zasebnih projektov v javnem interesu, ki je sklenjeno za gradnjo, vzdrževanje ali upravljanje javne infrastrukture ali drugih projektov v javnem interesu. Po besedah Branka Kašnika z Inštituta za javno-zasebno partnerstvo pa so »javni sektor, občine in država to razumeli kot način iskanja denarja takrat, ko ga nimaš, kar ni osnovni namen tega. Namen je, da zasebnik vlaga tam, kjer je bolj učinkovit. To pomeni, da ima znanje in kadre. Zakaj ne bi on izvajal tistih projektov, pri katerih je res dober in stroškovno bolj učinkovit? Praksa v zadnjih letih je pokazala, da se jih precej odloča za to le takrat, ko iščejo finančna sredstva, posledica pa je običajno dražje zadolževanje občine oziroma države.« V Sloveniji imamo že kar nekaj pozitivnih, kot tudi negativnih tovrstnih praks. Med negativnimi prav gotovo izstopa poskus vzpostavitve radarjev v Mariboru, ki so posledično sprožili tako imenovane »mariborske vstaje«, ki so takratnega mariborskega župana Kanglerja odnesle s položaja. Branko Kašnik v tem primeru pojasnjuje kaj je šlo narobe: »Interes javnega partnerja bi moral biti čim manj prekrškov, interes zasebnega pa je bil čim več prekrškov, da bi z radarji čim več zaslužil. Sinergijskih učinkov tako ni bilo. Interesa javnega in zasebnega partnerja sta bila nasprotna.« Vir: Javno-zasebna partnerstva – sodelovanje ali le izčrpavanje? http://www.siol.net/novice/slovenija/2015/08/javno_zasebno_partnerstvo.aspx?format=json&mob=1&os=ios&ver=2.4&hide_hf=1, 27.1.2016.

[3] Živa Merzelj v svoji diplomski nalogi na to temo med temi izpostavlja naslednje mogoče izzive: problem je lahko izguba nadzora lokalne oblasti nad področjem, ki je premet tovrstne pogodbe, nejasna delitev odgovornosti in s tem tveganj med javnim in zasebnim sektorjem, nezanesljivost pri izvajanju pogodbenih obveznosti, nižja kvaliteta oziroma učinkovitost storitev, nezmožnost izkoriščanja konkurence in potencialna pristranskost pri izbiri partnerja. Vir: Javno – zasebno partnerstvo, priložnost za Slovenijo? http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/merzelj3536.pdf, 27.1.2016.

[4] Ustanova, fundacija »Nazaj na konja« je pravno nevladna organizacija ustanovljena leta 2005, s sedežem v Konjeniškem parku Starošince, ki sta ga zakonca Goljevšček kupila okoli leta 2000 in v naslednjih letih s pomočjo evropskega razpisa Leader (http://www.razvoj-podezelja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=21&Itemid=39, 27.1.2016), oblikovala v zgleden konjeniški park. Kot je mogoče razbrati iz uradnih podatkov je predsednik Fundacije priznani psihiater Janko Predan. Leta 2013 so na istem naslovu z namenom širitve in obogatitve svojih dejavnosti, ustanovili še zasebni »Zavod Nazaj na konja«, s polnim nazivom – »Zavod za razvoj, raziskave in izobraževanje v konjeništvu in na področju aktivnosti in terapije s pomočjo konja«, ki ga vodi direktor Alexander Saša Goljevšček. Za fundacijo na spletni strani pišejo, da gre za prvo slovensko nevladno organizacijo, katere vizija je uresničevanje celostnega pristopa v obravnavi oseb s posebnimi potrebami ter sistematično razvijanje področja aktivnosti in terapije s pomočjo konja. Med dejavnostmi med drugim izpostavljajo aktivnosti in terapije s pomočjo konja za različne ciljne skupine uporabnikov, otroke, mladostnike in odrasle, organizacijo različnih delavnic, športnih in naravoslovnih dni za otroke in mladostnike, sofinanciranje stroškov izvajanja aktivnosti in terapije s pomočjo konja za osebe iz socialno šibkejšega okolja, vzgoja in šolanje terapevtskih konjev, zasnova, vzpostavitev in organizacija izobraževalnega sistema za strokovne kadre na področju aktivnosti in terapije s pomočjo konja  in promocija tega področja, povezovanje in širjenje dobre prakse. Ob tem je treba poudariti, da ustanova na tem področju v Sloveniji opravlja pionirsko in s strokovnega vidika izjemno pomembno delo, ki glede na medijske in strokovne odzive ni ostalo neopaženo. Od vpisa v register leta 2005 do konca leta 2015, je po podatkih Supervizorja, Fundacija iz javnih naslovov prejela 36.668,53€. Največ s strani Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič in Davčne uprave Republike Slovenije. (http://supervizor.kpk-rs.si/podj/97754323/, 27.1.2016). Med financerji od vpisa Zavoda v register v januarju 2013 po podatkih Supervizorja ob številnih manjših nakazilih raznih šol in centrov za usposabljanje, izstopajo predvsem trije: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z ok. 15000€, Občina Kidričevo, z ok 12000€ in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje s točno 10000€. Skupno njihov prihodek v tem času znaša 46.115,26€. (http://supervizor.kpk-rs.si/podj/87752123/, 27.1.2016). Preostalo financiranje projekta je domnevno na zasebnih plačilih storitev in trgovine s konji.

[5] Kot je zapisano v statutu je društvo prostovoljno, samostojno, nepolitično in nestrankarsko združenje oseb, ki opravlja svoje dejavnost neprofitno in katerega namen je prostovoljno združenje članov, podpornikov in vzpodbujevalcev sonaravnega razvoja. Vir: Statut društva (PDF).

[6] Posnetek ustanovne skupščine Ekoregija Ravno polje iz dne 28.8.2014 je na naslovu: https://vimeo.com/104786754, 27.1.2016.

[7] Člani upravnega odbora so: Občina Starše – Marjan Malek, Bojan Kirbiš, Stanka Vobič, Miran Zorin in Sanja Idoska; Občina Kidričevo: Barbara Dobič, Alexander Saša Goljevšček, Mojca Meško, Tina Unuk, Andrej Sitar, Anton Leskovar; Nadzorni odbor sestavljajo: Denis Bavdek, Nataša Petek, Branimir Korez, Jure Čuš in Anja Rajher; Častno razsodišče pa: Danica Bezjak, Irena Črnec, Dragica Bombek, Dominik Turk, Kristina Lipovčič. Med tem je predsednik nadzornega odbora društva Boris Bavdek podal odstopno izjavo, o kateri je med drugim zapisal: »Z odobravanjem sem se kot aktivni občan vključil v društvo Ekoregija Ravno polje v upanju, da bomo aktivno pristopili k izvajanju programa, ki je bil predstavljen na ustanovni skupščini. Bil sem izvoljen  v Nadzorni odbor kot član, na naslednjem sestanku pa so me člani odbora izvolili za predsednika. To je bilo leta 2014. Do danes nisem bil obveščen o nobenih aktivnostih društva Ekoregije Ravno polje s strani predsednika. Vse informacije, ki sem jih pridobil, so bile iz medijev. Ker se nisem pridružil temu društvu za statista, sem pred kratkim obvestil po telefonu predsednika društva, da odstopam z mesta predsednika nadzornega odbora društva Ekoregija Ravno polje. Upam, da bo sklical kakšen sestanek ali skupščino, da bom to lahko storil pisno in pojasnil. Transparentnost bi naj bila vrlina demokracije, v tem primeru je ni zaznati.« Vir: Boris Bavdek, 26.2.2016.

[8] http://www.oekoregion-kaindorf.at/, 27.1.2016. Podobno Kaindorf sodelujete že s hrvaško ekoregijo Velika Gorica http://www.ekoregija-vg.hr/ 8.2.2016, predstavitev ekoregije: https://www.youtube.com/watch?v=R1GL6Ne4Xuw, 24.2.2016.

[9] Alexander Saša Goljevšček poudarja, da je društvo odprto za vse potencialne predstavnike lokalne skupnosti. V prvi polovici tega leta (2016) napoveduje skupščino društva, kjer se bo določila (predvidoma enaka) članarina, novi prizadevni člani pa so vedno dobrodošli. Pristopna_izjava (PDF).

[10] http://www.kidricevo.si/javno/ravno_polje/RP_maj_2014.pdf, 27.1.2016,
https://sterntal.wordpress.com/2014/06/09/ekoregija-kidricevo-po-avstrijskem-vzoru/, 27.1.2016.

[11] Projekt so v Kaindorfu oblikovali s pomočjo evropskega razpisa »Leader« (http://www.razvoj-podezelja.si/index.php?option=com_content&view=article&id=21&Itemid=39, 27.1.2016).

[12] http://www.kidricevo.si/attachments/article/1054/RP_julij_2014.pdf, 27.1.2016.

[13] https://sterntal.wordpress.com/2014/09/02/ekoregija-ravno-polje/, 27.1.2016.

[14] http://www.vecer.com/clanek/201508116134775, 27.1.2016.

[15] https://vimeo.com/109723424, 27.1.2016.

[16] http://www.mra.si/o-mra/, 27.1.2016, http://www.mra.si/wp-content/uploads/2015/01/RRP-PODRAVJE-2014-20202.pdf, 27.1.2016.

[17] »Ekoregija RAVNO POLJE bo izvajala mreženje in koordinacijo aktivnosti lokalnih skupnosti, gospodarstva, kmetijstva, delovnih skupin in prebivalstva. Pomembne akterje v kmetijstvu vzpodbujala k obnovi humusne sestave tal, ki se je v zadnjih desetletjih osiromašila do te mere, da že ogroža sposobnost zadostne pridelave poljedelskih pridelkov za potrebe kmetovalcev. Zato bomo izvajali programe usposabljanja za kmetovalce, in jih seznanjali z različnimi pristopi, kot so ustrezno gnojenje, zmanjšanje števila invazivnih posegov v kmetijsko zemljišče, ozelenitev kmetijskih površin s postopnim odpravljanjem monokultur.« Za ta projekt se predvideva 1000000€ sredstev. »Ureditev vaških jeder in javnih stavb, v lasti občine, je z vidika turistične privlačnosti, zdravega bivalnega okolja in konkurenčnosti podeželja osnovna prvina in prioriteta lokalne skupnosti po zdravem bivalnem okolju. Namen projekta je izboljšati kakovost življenja v Ekoregiji Ravno polje«. Za ta projekt je predvidenih 500000€ sredstev. Vir: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0ahUKEwjm4vSa7LrKAhVIjiwKHTGRCH4QFggbMAA&url=http%3A%2F%2Fwww.mra.si%2Fwp-content%2Fuploads%2F2015%2F01%2FSeznam-RRP-2014-2020-7.7.2015.xls&usg=AFQjCNF_bUcbzby3e0XuKgFF6aOjAyjUPA, 27.1.2016.

[18] V vabilu na strani ministrstva je med drugim zapisano: »Občini Kidričevo in Starše sta v aktivnostih Ekoregije Kaindorf zaznali priložnost za prenos dobre prakse v domače okolje. Tako se je ustanovilo društvo Ekoregija Ravno polje, kjer lahko občini skupaj z občankami in občani ter predstavniki nevladnega sektorja in gospodarstva, odločneje uresničujejo svoje trajnostne okoljske cilje. Delovanje Ekoregije Ravno polje bo z dnem podpisa partnerskega sporazuma dobilo tudi strokovno podporo in sposobnost uveljavljanja najboljših okoljskih praks v lastnem (skupnem) okolju.« Vir: http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6613/b4200a84c1df5aba975e62281985f26e/, 10.2.2016.

[19] Kratek film Ekoregije Kaindorf o pomenu humusa: https://www.youtube.com/watch?v=dde4GtITTg4, 24.2.2016.

[20] Poročilo o podpisu v Štajerskem tedniku: https://sterntal.wordpress.com/2016/02/23/z-lokalnimi-izdelki-na-trgovske-police/, 24.2.2016, in v Kleine Zeitung: Neue Kooperation verbessert das Klima
http://www.kleinezeitung.at/s/steiermark/oststeier/peak_oststeier/4924856/Okoregion_Neue-Kooperation-verbessert-das-Klima, 24.2.2016.

[21] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016.

[22] https://www.facebook.com/pages/Ekoregija-RAVNO-POLJE/664491360315395, 27.1.2016.

[23] http://www.ekoregija-ravnopolje.si/, 27.1.2016.

[24] Teh načel v Občini in bližnji okolici sicer ne slišimo prvič. Pred leti se je angažirano za spremembo ekološke paradigme zavzemal Forum proti sežigalnici (http://zofijini.net/ekologija_ustanovna/, 27.1.2016, http://zofijini.net/ekologija_leskovar/, 27.1.2016, http://zofijini.net/ekologija_suzenjstvo/, 27.1.2016, http://zofijini.net/mediji_tiha/, 27.1.2016), pa tudi druge, na žalost zgolj priložnostne iniciative. Ena zadnjih se je nedavno predstavila v Račah: https://sterntal.wordpress.com/2016/02/12/predstavitev-ekoloske-iniciative-race/, 16.2.2016. V zadnjem času so bila odmevna tudi prizadevanja iniciative Za Kidričevo, ki se zavzema za razglasitev občine kot degradiranega območja:
https://sterntal.wordpress.com/2015/09/15/analize-tal-in-podtalnice-v-kidricevem/, 24.2.2016.

[25] Občina je za delovanje društva namenila 13000€. Vir: http://www.kidricevo.si/attachments/article/1131/Obrazlozitve%20proraCuna%20za%20leto%202015%20%20281114.docx.pdf, 24.2.2016. Kot je izjavil župan Leskovar za Štajerski tednik (https://sterntal.wordpress.com/2016/02/23/z-lokalnimi-izdelki-na-trgovske-police/, 23.2.2016), morajo del denarja za de­lovanje Ekoregije prispevati ob­čine.

[26] Posnetek ustanovitve Fundacije v objemu skupnosti Kidričevo https://vimeo.com/97763741, 27.1.2016. Kdo je kril stroške skupine Tabu in v kakšni višini, nam ni uspelo izvedeti. Ideja je bila prvič javno predstavljena ob Dnevu za spremembe dne 5. aprila 2014, ko so uspešno izpeljali že prvo akcijo – prireditev »Sami zase«, na kateri so predstavili idejo o ustanovitvi Fundacije, iz katere bi v prihodnje lahko črpali sredstva za sofinanciranje različnih programov, aktivnosti in terapij, namenjenih omenjenim ciljnim skupinam lokalnega prebivalstva, v vlogi nosilcev in izvajalcev pa bodo nastopile nevladne organizacije, ki bodo prispevale kvalitetne, koristne in inovativne programe. Vir: http://www.kidricevo.si/attachments/article/1004/VABILO%20za%20NVO%20-%20strokovni%20posvet.pdf, 23.2.2016.

[27] Članica uprave Ustanove Brigita Ačimovič iz Taluma: »Takšna skupnostna ustanova je unikom v Sloveniji, izkušnje si šele nabiramo pri tem pa smo relativno sami in ne gre tako hitro kot bi si želeli. Je resnično nekaj novega v tem našem slovenskem prostoru. Ker bodo ob učinkoviti realizaciji zastavljenih ciljev v skladu z namenom nekaj podobnega ustanavljali tudi drugje, moramo biti zelo modri in iskati primerne rešitve.«, 21.1.2016.

[28] Odločba o soglasju k Aktu o ustanovitvi ustanove, pri oblikovanju katere je sodeloval krovna nevladna organizacija krovna mreža slovenskih nevladnih organizacij CNVOS (http://www.cnvos.si/), je bila 21.11.2014 objavljena v Uradnem listu.

[29] https://www.uradni-list.si/1/content?id=119467#!/Odlocba-o-soglasju-k-Aktu-o-ustanovitvi-ustanove-USTANOVA-V-OBJEMU-SKUPNOSTI-KIDRICEVO-USTANOVA-ZA-POMOC-OSEBAM-IZ-RANLJIVIH-SKUPIN-OBCINE-KIDRICEVO-, 27.1.2016.

[30] Vir: članica uprave Ustanove Brigita Ačimovič iz Taluma, 12.2.2016. »Pravil ustanove« nam v tem času ni uspelo pridobiti.

[31] http://www.radio-ptuj.si/v-objemu-skupnosti, 27.1.2016, V Kidričevem ustanovili fundacijo V objemu skupnosti, http://izvozniki.finance.si/8803598/V-Kidri%C4%8Devem-ustanovili-fundacijo-V-objemu-skupnosti, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2014/06/02/v-objemu-skupnosti-kidricevo/, 27.1.2016.

[32] http://www.kidricevo.si/attachments/article/1054/RP_julij_2014.pdf, 27.1.2016.

[33] http://www.kidricevo.e-obcina.si/datoteke/obcinskactiva/63/679/%C5%A0t.%205,%20December%202014.pdf, 27.1.2016.

[34] Ali tak Katalog že obstaja in kje je dostopen, nam ni uspelo izvedeti.

[35] »Organa Ustanove sta uprava in strokovni svet. Uprava ustanove ima šest članov, ki so jih imenovali ustanovitelji. Člani uprave so Marko Drobnič (Talum), Brigita Ačimovič (Talum), Anton Leskovar (Občina), Damjan Napast (Občina), Marjan Trobiš (Boxmark Leather) in Matej Bastič (Boxmark Leather). Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Kot je mogoče razbrati iz medijev, je ena od članic strokovnega sveta Metka Demšar Goljevšček (Nazaj na konja). Kdo so ostali, ni znano.

[36] http://www.kidricevo.e-obcina.si/datoteke/obcinskactiva/63/679/%C5%A0t.%205,%20December%202014.pdf, 27.1.2016.

[37] To odločitev nam je potrdila in pojasnila tudi Ivanka Korez, občinska svetnica SDS in ravnateljica OŠ Cirkovce, ki sodeluje z Ustanovo: »O projektu V objemu skupnosti so bili v lanskem letu obveščeni predvsem starejši, saj so bile delavnice namenjene predvsem njim. O tem se je odločil Strokovni svet na podlagi  ugotovitve, da  je v  prvem letu aktivnosti možno realizirati samo za  starejše. Obveščali so jih prostovoljci preko Društva upokojencev Kidričevo in Rdečega križa Cirkovce. To vam zagotovo lahko povem, saj sem tudi sama osebno obveščala starejše (ranljive osebe – v to skupino ne spadajo vsi upokojenci) z obiski na domu.  Res pa je, da je pri obveščanju izpadlo področje Lovrenca in Pleter, saj nismo imeli prostovoljca, ki bi na tem območju opravil obiske na domu.« Vir: Ivanka Korez, 10.2.2016.

[38] Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Poročilo v celoti (PDF)

[39] http://supervizor.kpk-rs.si/podj/32520476/, 27.1.2016.

[40] Alexander Goljevšček in Metka Demšar Goljevšček – Nočni obisk http://4d.rtvslo.si/!arhiv/nocni-obisk/174323243, 27.1.2016.

[41] Temu pritrjuje tudi gospa Brigita Ačimovič: »Glede definicije »ranljivi« se tudi mi lovimo oz. se še učimo. Kolikor nam je poznano, obstaja samo na področju trga dela podrobneje definirano, katere osebe sodijo v skupino ranljivih. Tudi na tem področju iščemo ustrezno vsebino.« Vir: Brigita Ačimovič, 14.2.2016. V vabilu ob vzpostavljanju Fundacije aprila 2014, so ranljive skupine opredelili kot: socialno ogrožene družine, otroci, mladostniki in odrasli s posebnimi potrebami ter osebe s težavami v duševnem zdravju. Vir: http://www.kidricevo.si/attachments/article/1004/VABILO%20za%20NVO%20-%20strokovni%20posvet.pdf, 23.2.2016. Za druge, natančnejše opredelitve in postopke ugotavljanja »ranljivosti«, ki jih uporablja Ustanova pri ocenjevanju primernosti programov in prosilcev, nam ni uspelo izvedeti.

[42] Vir: Radovan Pulko, 15.2.2016. Katera so ta društva in kakšni so njihovi razlogi, da ne želijo sodelovati, nam ni uspelo ugotoviti. V zvezi s tem smo se obrnili na zastopnico Zveze kulturnih društev občine Kidričevo, Petro Hadler, ki je odgovorila, »da so na [njeno] poizvedovanje odgovore podala tri od osmih kulturnih društev v občini Kidričevo. Dve društvi sta uspešno sodelovali v programih in bili z izvedbo zadovoljni. Eno od teh društev pa se ni prijavilo za sodelovanje, ker v programu ni našlo vsebinske skupne točke, niso pa sodelovanja zavrnili. Vir: Petra Hadler, 20.2.2016.

[43] http://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/katero-obliko-podjetja-izbrati/fundacija-ustanova, 24.2.2016.

[44] Marko Drobnič, predsednik uprave Talum: »Talum želi vsebine, ki jih bo fundacija podpirala in izvajala, sooblikovati ter imeti pregled nad tem, na kakšen način in komu bodo sredstva, ki se bodo v fundaciji zbirala, razdeljena.« http://www.kidricevo.si/attachments/article/1054/RP_julij_2014.pdf, 27.1.2016.

[45] Eden zadnjih primerov, ki ilustrira družbeno moč podjetja Talum in njegovo pogosto samovoljno uveljavljanje te moči napram okolja v katerem deluje, je po naših informacijah tudi odtegnitev že odobrenih sredstev za izdajo knjige o NK Aluminij avtorja Gregorja Dončeca, ker nekomu domnevno ni bil všeč nek zapis v knjigi. Vir: Radovan Pulko, 15.2.2016.

[46] https://www.facebook.com/pages/Hocemo-Nazaj-Kopalisce-Kidricevo/148507475172701, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2014/01/21/talum-in-obcina-nacrtujeta-gradnjo-sportnega-hotela/, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2013/08/08/spet-kdaj-kopalisce-v-kidricevem/ , 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2011/07/05/ob-poletnem-mrtvilu%E2%80%A6/, 27.1.2016,
https://sterntal.wordpress.com/2010/11/18/%C2%BBmrtva%C2%AB-nepremicnina-%C2%BBmrtva%C2%AB-skupnost%E2%80%A6/, 27.1.2016, http://www.delo.si/novice/slovenija/direktor-boxmarka-treba-je-delati.html, 27.1.2016, http://www.siol.net/novice/slovenija/2011/05/ovsenik_boxmark.aspx, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2010/11/16/kulturna-dediscina-proti-parkirnemu-prostoru/, 27.1.2016, https://sterntal.wordpress.com/2011/09/11/delavke-kidricevskega-boxmarka-dobile-tozbo/, 27.1.2016.

[47] »Pobuda za ustanovitev družinskega centra je zrasla na travniku Konjeniške parka Starošince, kjer ima svoj sedež Zavod Nazaj na konja. Družinski center deluje od letošnjega leta (2015) na dveh lokacijah in izvaja programe za družine v občini Kidričevo in širše.« Vir: https://sterntal.wordpress.com/2015/12/02/druzinski-center-kidricevo/, 27.1.2016.

[48] Tele M http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174374554, 27.1.2016.

[49] Večino informacij o Centru je mogoče najti na spletni strani Družinskega centra, 27.1.2016 in na njihovi FB strani, 27.1.2016. Ivanka Korez, svetnica SDS in ravnateljica OŠ Cirkovce dodaja, da obveščanje o programu Družinski center poteka preko spletne strani in Facebooka, predstavniki centra pa so na obeh šolah (Cirkovce in Kidričevo) dejavnost predstavili tudi na roditeljskih sestankih in osebno nagovorili starše. Vir: Ivanka Korez, 10.2.2016.

[50] »Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje programov v pomoč družini v letu 2015, sofinancira naslednje programe: 15 vsebin centrov za družine in 15 programov terapevtskega svetovanja. Vsi sofinancirani programi pomembno dopolnjujejo socialnovarstvene storitve in programe ter pozitivno vplivajo na dvig kakovosti življenja tako posameznika kot družbe. Centri za družine predstavljajo osrednji prostor v lokalnem okolju in so namenjeni druženju in zagotavljanju potreb različnih oblik družin v vseh življenjskih obdobjih. Njihove vsebine prispevajo k lažjemu usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, h krepitvi enakih možnosti žensk in moških ter nudijo informacije in znanja za kvalitetno življenje posameznic in posameznikov oziroma družin. Centri za družine vsebine uporabnikom nudijo storitve brezplačno.« Vir: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/programi_v_podporo_druzini/, 27.1.2016. Kot je mogoče razbrati iz predstavitve Centra na 11. redni seji občinskega sveta /https://vimeo.com/153095501, (od 9. minute naprej), 24.2.2016) pridobivanje državnih sredstev iz tega naslova ni potekalo povsem brez težav.

[51] V proračunu Občine za 2016 je za ta namen predvideno 13.500€, kar nam je v korespondenci potrdil tudi Alexander Saša Goljevšček. Vir: http://www.kidricevo.si/attachments/article/1323/Obrazlozitve%20proracuna%20za%20leto%202016.pdf, 8.2.2016.

[52] http://nakonju.si/novice/205/druzinski_center_kidricevo/, 27.1.2016.

[53] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016.

[54] Družinski center s svojim načinom delovanja pomaga pri usklajevanju poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, ter nudi informacije in znanja za kvalitetno življenje družin. Družina je v postmodernem svetu postala kot otok v razburkanem morju, kjer starši in otroci iščejo ravnotežje med poklicnim, družinskim in zasebnim življenjem. Sama družina je v javnem prostoru postavljena pred vedno več izzivi. V času, kjer je edina stalnica sprememba, družinski center omogoča prostor in čas za družino, kamor se lahko člani obrnejo po pomoč in podporo ter svobodno delijo svoje izkušnje bivanja v družini. S svojim delovanjem poskušamo zapolniti vrzel, ki nastaja med zasebnim načinom življenja v družini in delovanjem družinskih članov v poklicni in edukativni sferi. Namen delovanja je izboljšati družinske strategije spoprijemanja s stresom in obremenitvami, spodbuditi osebnostno rast družinskih članov, okrepiti osebnostne in socialne kompetence družinskih članov, vzpostaviti čustveno varno okolje in okrepiti zaupanje med družinskimi člani, vzpostaviti kvalitetnejše medosebne odnose med starši in njihovimi otroci, okrepiti starševske kompetence, spodbuditi skupno preživljanje prostega časa družinskih članov, v času ostrih rezov v šolstvo, zdravstvo in socialno varstvo ponuditi pomoč in omogočiti dostopnost do tovrstnih programov tudi družinam s slabšim socialno-ekonomskim položajem. To nameravajo doseči družinski center je močna informacijska točka za starše, ki hočejo informacije o različnih virih podpore in pomoči s strani javnih institucij in nevladnih organizacij, s programi neformalnega druženja, občasnim organiziranim varstvom in organiziranimi počitniškimi aktivnostmi staršem pomagamo pri lajšanju vsakdanjih usklajevanj med družinskimi člani in poklicnimi dolžnostmi, z organizacijo predavanji in delavnic za partnerje, starše ter celotno družino ponujamo podporo in prostor za raziskovanje pri aktualnih vprašanjih in izzivih, s katerimi se srečujemo v družini, družina ima z možnostjo družinske mediacije v družinskem centru priložnost na drugačen način razreševanja konfliktov, družinski center ponuja prostor za svetovalne razgovore v sodelovanju s Svetovalnim centrom Maribor, s sproščenim druženjem v družinskem centru se medsebojno spoznavamo in širimo pozitivne medosebne odnose v lokalni skupnosti, otroci različnih starosti in kulturnih okolij se v dnevnem centru srečujejo in se spoznavajo preko različnih aktivnosti, preko neformalnega in priložnostnega učenja se otroci in mladostniki učijo strpnosti, tolerantnosti in umetnosti so-bivanja z vrstniki, družinski center nudi prostor za učno pomoč, igro, varno in odgovorno uporabo interneta, pomoč v osebni stiski…, družinski center je tudi pomembna prostovoljska baza, mavrične barve v ponudbi družinskega centra soustvarjajo predvsem otroci, mladostniki in starši s svojim aktivnim sodelovanjem, izražanjem svojih potreb, predlogov, ponujeno pomočjo pri organizaciji dogodkov, iger, izborom tematik pri delavnicah in aktivnostih … Vir: http://druzine.center/, 27.1.2016.


Zakaj je bila poleti omejena uporaba pitne vode?

oktober 1, 2013

Omejevanje porabe vode v letošnjem poletju je marsikoga neprijetno presenetilo, predvsem zaradi tega, ker ni bilo hidrološke suše. Ukrep prepovedi uporabe pitne vode za zalivanje vrtov, nasadov, zelenic, pranja avtomobilov ipd. je Komunalno podjetje Ptuj izdalo 21. julija. Medobčinska inšpekcija SOU v Spodnjem Podravje je inšpekcijske nadzore upoštevanja tega ukrepa izvajala v 16 občinah tega območja.

V vseh primerih ugotovljenih kršitev so bila izdana ustna in pisna opozorila. Ugotovljena je bila ena kršitev uporabe vode mimo vodomera, za kar se vodi prekrškovni postopek. Inšpektorji pa niso ugotovili uporabe vode iz hidrantov.
Svetnik DeSUS-a Stanislav Brodnjak je v svojem svetniškem vprašanju, ki se nanaša na že omenjeno omejitev porabe vode, kritično zapisal in opisal, da je ukrep omejitve porabe vode kot množičnega vzgojnega ukrepa, ki prizadene vse, tudi tiste, ki so korektni plačniki in imajo veselje ali potrebo po vzgoji zelenjave na lastnem vrtu, ker želijo jesti ekološko neoporečne povrtnine (nekaterim pomeni vrt tudi bistveni element lažjega preživljanja družine), najmanj nekorekten in neutemeljen.

Je pri prepovedih šlo za prikaz moči?

„Ne morem se znebiti vtisa, da želi nekdo (upam, da ne večinski lastnik) pokazati množici svojo moč in preko nje doseči močnejši pogajalski položaj pri bodočih naložbah ali celo sankcionirati vso prebivalstvo v 23 občinah (75 tisoč ljudi) zaradi premalo kooperativnosti ali separiranja občin pri nakupu lastniškega deleža Komunalnega podjetja,“ je posebej izpostavil mestni svetnik, za katerega bi bil primernejši ukrep prepoved polnjenja bazenov in travnikov, nikakor pa ne zalivanja vrtov. Sankcionirati pa bi bilo treba vse tiste, ki brez plačila in nedovoljeno iz javnega vodovoda namakajo polja. Ocenjuje, da je bistveno večji problem vodovoda, ki ga upravlja Komunalno podjetje Ptuj, izguba vode, ki dosega celo 30 %. Za to so odgovorni: vsa politika, vsi lastniki Komunalnega podjetja in vsi tisti, ki so sedeli v nadzornih svetih kot predstavniki občin in v svojih bazah niso znali najti podpore KP pri obnovah vodovodnega omrežja. Tako nikomur ni mar, da še vedno pijemo vodo iz azbestnih cevi in da v prazno odteče 30 % vode.

Zakaj Mariborski vodovod ni omejil porabe vode?!

Svetnikovo vprašanje je jasno: “Ali ni bil ukrep omejitve porabe vode nesorazmeren s hidrološkim stanjem v Podravju, Mariborski vodovod na primer omejitev ni razglasil? Ali je predpisovalec omejitev dovolj ocenil dvojni učinek škode – izpad prihodkov KP za okrog 10 odstotkov in na pridelkih na vrtovih, ki so izključno za zasebno rabo in velikokrat socialni korektiv za pridne ljudi?” Svetnika tudi zanima, kako so sankcionirani tisti, ki brez plačila ali dovoljenja jemljejo vodo iz hidrantov, in kdo jim hidrante odpira. „Mislim, da je temeljno načelo politike, polepšati in olajšati življenje občanov, ne pa jim ga oteževati ali celo povzročati škodo …,“ še ugotavlja Brodnjak v zvezi z ukrepom prepovedi uporabe vode v letošnjem poletju.

KP Ptuj: omejitev zaradi nevarnosti preseganja nitratov

V zelo obširnem odgovoru Komunalno podjetje Ptuj oziroma njegov direktor Janko Širec pojasnjuje, da pri višji porabi vode črpajo več vode iz plitvih vodnjakov, v takih primerih pa voda posledično vsebuje več nitratov in več pesticidov. Da bi preprečili, da bi nitrati presegli dovoljeno mejo, so izdali prepoved zalivanja s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. K temu izvajalca oskrbe s pitno vodo zavezujejo tudi predpisi, dolžan je zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Pri večji porabi vode je poslabšanje kakovosti vode največje v prvi tlačni coni mesta Ptuj, na veji proti Borlu in na veji proti Slovenji vasi. Zato je razumljivo, da se prepoved uporabe vode za zalivanje izda prej, kot pride do preseganja dovoljenih vrednosti za nitrate. Upoštevati pa velja tudi dejstvo, da je globinske vode danes na razpolago manj, kot je je bilo pred leti.

Kakovost vode v plitvi podtalnici se še ne izboljšuje

Kakovost vode v plitvi podtalnici se kljub uredbi o vodovarstvenem območju, ukrepom kmetijske politike in izgradnje kanalizacije na Dravskem polju še (vedno) ni izboljšala. Poudarjajo, da pitna voda nikakor ne pride v stik z azbestnimi vlakni in zato nikakor ne more priti do okužbe pitne vode, kar pomeni, da pitje vode iz teh cevi ni škodljivo za zdravje.

Izgube tudi zaradi nekontroliranih odvzemov iz hidrantov

Izgube (30 %), ki jih svetnik navaja, pa naj ne bi bile točne, so pa posledica vgrajenih slabih PE- in PVC-cevi ter tudi nekontroliranih odvzemov iz hidrantov. V podjetju so prepričani, da je bil ukrep omejitve porabe vode pravilen. Če se za to ne bi odločili, bi se povečalo število okvar v poletnih mesecih (v juliju leta 2012 ta ukrep ni bil izveden in posledično je bilo več okvar na cevovodih), prav tako bi se povečalo število oporečnih vzorcev pitne vode, zato bi morali uporabniki pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja vodo prekuhavati, povišana bi bila vrednost pesticidov, koncentracija nitratov bi narasla čez dovoljeno mejo 50 mg/L. S tem, ko so se odločili za ukrep omejitve uporabe vode, so tudi lahko zagotovili nemoteno oskrbo s kakovostno pitno vodo vsem svojim odjemalcem. Glede nekontroliranih odvzemov vode iz hidrantov pa v KP Ptuj pojasnjujejo, da so le vzdrževalci hidrantnega omrežja in hidrantov. Vsak odvzem vode iz hidranta mora biti predhodno najavljen, gasilsko društvo mora zanj pridobiti soglasje. Brez soglasja izvajalca se voda iz hidrantov lahko odvzema samo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog ob naravnih in drugih nesrečah. Za nadzor in morebitno sankcioniranje so pristojne občinske inšpekcijske službe.

Spodnje Podravje, 30.9.2013

Majda Goznik

Vir: http://www.tednik.si/zakaj-je-bila-poleti-omejena-uporaba-pitne-vode