Sporna odstranitev kipov v bodočem parku spominov v Kidričevem

april 16, 2018

Občina brez vednosti ZVKDS odstranila spomenika. Dejanje nerazumljivo tudi za avtorja kipov Viktorja Gojkoviča

Akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču aktualno dogajanje v Kidričevem ni niti malo všeč: “Ne vem, kdo je odločil, da se ostanek spomenika Borisu Kidriču odstrani. In ne vem, kaj na občini mislijo narediti s skulpturo iz aluminijastih cevi v obliki zvezde, ki je predstavljala tukajšnjo glavno industrijo. Oboje je bilo v središču Kidričevega postavljeno pred 45 leti – in to so ljudje plačali in je v registru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.” Dodaja, da ga kot avtorja obeh obeležij nihče nikdar ni povprašal za kakšno mnenje: “Doprsni kip je bil odstranjen že pred sedmimi leti. In nisem prepričan, da je šlo za krajo, pač pa za premišljeno dejanje, ker pač spomenik nekomu ni bil pogodu. Tudi nedavna ponovna skrunitev kaže na to.”

Nad preteklost z brisanjem?

Po osamosvojitvi Slovenije so nekateri v Kidričevem veliko razpravljali o tem, da bi kraj preimenovali. A je obdržal svoje ime, so pa na predlog župana in s podporo občinskega sveta leta 2015 iz naziva osnovne šole izbrisali ime Borisa Kidriča. Denar za spomenik, ki je do leta 2011 stal na mestu, kjer je zdaj občina Kidričevo začela urejati spominski park, so zbrali krajani s samoprispevkom, velik delež je prispevala takratna Tovarna glinice in aluminija, ki se je od leta 1953 prav tako imenovala po Borisu Kidriču (1912-1953), prvem predsedniku slovenske vlade.

“Naše zgodovinsko društvo je iz vsega dogajanja odrinjeno. Od lanskega januarja nismo bili več povabljeni na noben sestanek, povezan z urejanjem spominskega parka in s postavitvijo spomenika ruskim vojnim ujetnikom ter ruskim kadetom, ki so po ruski državljanski vojni našli zatočišče v Strnišču. Občina se glede vsega sama dogovarja z ruskimi predstavniki – in kolikor vemo, naj bi spomenik stal v tem parku. Na edinem sestanku, ki smo ga imeli januarja 2017, sem predlagal, da se spomenik ruskim kadetom postavi v bližini dvorca Sternthal, v katerem je bilo med prvo svetovno vojno poveljstvo taborišča, ali pa na lokacijo taborišča ruskih vojnih ujetnikov. Prav tako Zgodovinsko društvo Kidričevo ni nikoli dalo predloga za postavitev parka spominov. Tudi o rušenju spomenika Borisu Kidriču nismo ničesar vedeli in se s tem ne strinjamo. O tem tudi na predstavitvi dokumentacije parka spominov, kolikor se spomnim, ni bilo govora. Osebno sem proti rušenju spomenika Borisu Kidriču ter tudi rušenju kateregakoli drugega spomenika ali objekta, povezanega z našo zgodovino. V tej smeri smo člani društva pred leti dali pobudo za zavarovanje treh objektov nekdanjega taborišča v Strnišču iz druge svetovne vojne in bili uspešni,” razlaga Radovan Pulko, predsednik Zgodovinskega društva Kidričevo, ki deluje že pet let, a kot poudarja Pulko, sodelovanja z županom niso uspeli vzpostaviti.

“Osebno mi nikakor ni všeč, kar se dogaja, saj dejanja, kot je zdajšnja odstranitev spomenikov, nikakor ne vodijo v spravo in sožitje ter ohranjanje spominov, kar naj bi novi park predstavljal. To, kar se dogaja zdaj, je svojevrsten vandalizem in po mnenju nas, zgodovinarjev, bi morali ohraniti obe Gojkovičevi upodobitvi. Žal so zdaj oboje odstranili,” dodaja Pulko.

Župan: delamo po dogovoru

Župan Kidričevega Anton Leskovar pravi, da park, ki so ga te dni začeli urejati delavci občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje, še nima končnega imena: “Sam bi si želel, da je to park, ki bo združeval naše ljudi vseh generacij. Nikakršnih sporov si ne želim. Mi smo zdaj začeli urejanje, kot je bilo predstavljeno na javni razgrnitvi v začetku leta in po zamisli krajinskega arhitekta Boštjana Vaude. Nič samosvojega ne počnemo. A dejstvo je, da doprsnega kipa Borisu Kidriču tam že dolgo ni več in so to leto neznanci nekdanji spomenik ponovno oskrunili s svinjsko glavo. Ker so spomenik Borisu Kidriču pred svojo upravno stavbo postavili v podjetju Talum, menim, da je spomin ohranjen. Skulpturo iz aluminijastih cevi pa bomo očistili in postavili nazaj v urejeni park. Tja bomo v prihodnje postavili še kak spomenik.”

Leskovar dodaja, da so za ureditev parka – ta naj bi zaživel že v času letošnjega občinskega praznika konec junija – iz občinskega proračuna namenili 100 tisoč evrov: “Z Novo ljubljansko banko smo se dogovorili za odkup 20 arov zemljišča po ceni 16 evrov za kvadratni meter in DDV, ostali denar bomo namenili za urejanje parka, kjer bomo med zelenjem – ohranjamo stara drevesa in dodajamo nove zasaditve – postavili klopi, pitnik, uredili sprehajalne poti in javno razsvetljavo. V prihodnje bomo tam postavili spominska obeležja, med njimi zdaj odstranjeno skulpturo iz aluminijastih cevi Viktorja Gojkoviča.”

Spomenike je treba varovati

Slavko Kranjc, občinski svetnik SD in član Zgodovinskega društva: “Če imamo spomenike, je treba za njih tudi primerno skrbeti. V letu 2011 je bil odstranjen kip Borisa Kidriča in v začetku letošnjega leta postavljena svinjska glava na podstavek. Sam sem na občinsko vodstvo naslovil vprašanje, ali bo kip odstranjen ali obnovljen. Dobil pa odgovor, da občina ureditev opravlja v sodelovanju z ZVKDS in bo aluminijasta skulptura prestavljena na drugo lokacijo v parku, novi spomenik Borisu Kidriču se ne bo postavljal, pač pa bo v parku prostor za umeščanje novih kipov in spomenikov.”

O tem niso govorili

“Konec preteklega tedna smo na ogledu ugotovili, da je spomenik v celoti odstranjen, prav tako okoliška zasaditev ter tlakovane poti. Naša ustanova ni prejela nikakršne vloge za odstranitev spomenika. Zato smo podali prijavo na Inšpektorat za kulturo in medije ministrstva za kulturo zaradi nedovoljene odstranitve enote kulturne dediščine. Z avtorjem odtujenega bronastega doprsja smo se dogovarjali o repliki. Prav tako smo tvorno sodelovali z občino Kidričevo o izbiri lokacije nastajajočega parka, ki bo predvidoma stal v neposredni bližini varovanega območja in katerega sestavni del bi bil tudi porušeni spomenik,” sporočajo iz ZVKDS.

Park spominov?

Srečko Štajnbaher, vodja mariborske območne enote ZVKDS, je zamisel Kidričanov, da v svoji sredi uredijo park spominov, pozdravil, a poudaril, da je treba dobro premisliti, kako in kaj.

Vir: https://www.vecer.com/sporna-odstranitev-kipov-v-bodocem-parku-spominov-v-kidricevem-6447292

Slavica Pičerko Peklar

Advertisements

Občina za žepnine dijakov in študentov rezervirala 100.000 evrov letno

april 11, 2018

V razpravi o žepninah, ki jih bo občina Kidričevo začela podeljevati v šolskem / študijskem letu 2018/19, je svetnik Slavko Krajnc (SD) izpostavil, zakaj je pogoj za pridobitev žepnine članstvo v društvu.

Vprašal je, kako bo z morebitnim vračanjem „štipendije“ ob neizpolnjevanju pogojev, če dijak oz. študent ne bi izdelal letnika ali dosegel določenega učnega uspeha. Znesek mesečne žepnine, 20 evrov za dijake in 30 za študente, je ocenil kot prenizek. Zanimalo ga je, zakaj bo občina žepnine izplačevala v vrednostnih bonih in zakaj bo v tem primeru znesek izplačan 12-krat mesečno, v primeru izplačevanja v gotovini pa samo 10-krat. Svetnika Stanislava Lampiča (SD) je zanimalo, kje v občini Kidričevo imajo mladi priložnost občinski vrednostni bon unovčiti. „Cilj uvedbe žepnin je, da spodbudimo mlade k aktivnemu udejstvovanju v društvih in se naučijo družbene odgovornosti. Ker želimo spodbuditi uporabo bonov, da denar od potrošnje ostaja v domači občini, smo se odločili, da bo žepnina v Sterntalčanu izplačana v višjem znesku kot v evrih. Da mladi bonov ne bi potrošili, ne gre skrbeti. Konec koncev jih lahko s starši zamenjajo za evre, starši pa bone potrošijo pri katerem od ponudnikov. Prejemniki žepnin ne bodo vračali, ker ne gre za štipendije. Naš namen ni ugotavljati šolskega uspeha. Cilj je, da se mladi vključijo v društva in se aktivno udejstvujejo po svoji moči ali volji.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/10152-kidricevo-obcina-za-zepnine-dijakov-in-studentov-rezervirala-100000-evrov-letno

Mojca Zemljarič


Odgovori na vprašanja članov občinskega sveta na 18. redni seji Občine Kidričevo

julij 18, 2017

Gospod Slavko Krajnc

Vprašal je, ali imamo v občini oziroma kraju ali v prostorih bivše občine prostor, kjer se lahko društva in klubi sestajajo in uresničujejo svoje zahteve oziroma imajo prostor za delovanje.

Odgovor:  Za sestanke je na voljo stara sejna soba na naslovu Ul. Borisa Kraigherja 25. Prav tako so tudi v drugih krajih na voljo občinski prostori za sestanke.

Pri hišni št. 55b v Lovrencu je pokrov kanalizacije zelo nizki in je prišlo do posedanja. Predlaga, da apelira pri izvajanju kanalizacije. Cesta od kapele v Njivercah do križišča ob šikolski cesti prihaja do posedanja. Razmisliti bo potrebno o obnovi ceste v Lovrencu od hišne številke 61 do 129 saj se cesta poseda.

Odgovor: Napake, ki so posledica gradnje kanalizacije, pričnemo sanirat v mesecu aprilu. Omenjena trasa v Lovrencu v letošnjem letu ni v planu sanacije.

Vprašal je ali imamo v občini Kidričevo sklad, če oseba ne more poravnati obveznosti in prosi za pomoč.

Odgovor: Občani lahko koristijo enkratno denarno pomoč. Vlogo lahko pridobijo na spletni strani ali v času uradni ur.

Gospod Branko Valentan

Pohvalil je delavce glede ureditve bankin. Te so uredili tako, kot te morajo biti urejene. Tudi ceste v zimskem času so bile dobro splužene. Predlagal je, da bi bila prioriteta pluženja pred javnimi ustanovami. Vprašal je tudi, ali je bil poslan dopis na direkcijo s strani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu glede prometne signalizacije na Lovrenški cesti.

Odgovor: Dopis je bil poslan, odgovora še nismo prejeli.

Gospod Milan Strmšek

Predlagal je, da bi izvedli javno razpravo glede problematiki izseljevanja občanov iz Občine Kidričevo.

Ministrstvo za kmetijstvo je objavilo javni razpis za namakanje. Vprašal je ali imamo kaj pripravljeno dokumentacijo oziroma ali bomo v namakanje šli ali ne.

Odgovor: Na občini nismo uspeli pridobit dovolj soglasij za izgradnjo javnega namakalnega sistema, tako se trenutno ne izvajajo aktivnosti oz. pripravlja dokumentacija. Problematika izseljevanja bo obravnavana predvidoma na naslednji občinski seji.

Gospod Danilo Lendero

Glede pluženja je opozoril, da je bila cesta mimo farm v katastrofalnem stanju. Cesta je bila slabo splužena.  Veliko vozil je šlo v jarek. Vprašal je tudi glede krožišča.

Odgovor: Dela na krožišču potekajo nemoteno.

Vir: http://www.kidricevo.si


Srečanje zbiralcev starin

november 6, 2016

Zgodovinsko društvo Kidričevo z novembrom ponovno začenja s srečanji zbiralcev starin. Glavna tokratna tema bo zbiranje gasilskih predmetov. Na druženje so vabljeni zbiralci vseh vrst in vsi, ki jih karkoli zanima o zgodovini in eksponatih s področja zgodovine. Možna bo tudi menjava in nakup predmetov. Druženje bo potekalo v gasilskem domu v Apačah, 10. 11. 2016 od 18. ure naprej. Vstop prost!

14956029_1763133737272678_6844955996246943914_n

Vir: Zgodovinsko društvo Kidričevo


Slovesnost ob ruskem križu v Kidričevem

oktober 10, 2016

V počastitev spomina na dogodke iz prve svetovne vojne, ko so se na območju današnjega Kidričevega raztezale avstro-ogrske rezervne vojaške bolnišnice in ujetniško taborišče, je Zgodovinsko društvo Kidričevo v sodelovanju z Ruskim centrom znanosti in kulture tretje leto zapored pripravilo spominsko slovesnost, posvečeno preminulim ruskim vojnim ujetnikom. Leta 2014 je Veleposlaništvo Ruske federacije v spomin na preminule rojake na vojaškem pokopališču v Kidričevem postavilo umetelno izdelan 2,60 m visok pravoslavni križ, ob njem pa še spominsko tablo. Letos se je z rusko delegacijo spominske prireditve udeležil namestnik direktorja Ruskega centra znanosti in kulture g. Alexander Vinnik. V kulturnem programu so sodelovali: Moški pevski zbor TALUM, Osnovna šola Kidričevo in DPD Svoboda Kidričevo. Ob slovesnosti je bila na ogled postavljena razstava Ruskega centra znanosti in kulture, posvečena 100. obletnici Ruske kapelice pod Vršičem, katero smo člani Zgodovinskega društva Kidričevo dopolnili z eksponati iz svojih zbirk. Prav tako je bila na vojaškem pokopališču na ogled razstava ikon umetnika Roberta Lončariča. Zgodovinsko društvo Kidričevo se zahvaljuje vsem izvajalcem kulturnega programa, prav tako pa tudi Zvezi kulturnih društev občine Kidričevo, Župniji Svete Družine v Kidričevem in društvu Ozara Slovenija.

Društva in organizacije v naselju Kidričevo so že nekako vajene, da naših prireditev najvišji predstavniki naše občine navadno ne obiskujejo. Tokrat pa smo na Zgodovinsko društvo Kidričevo le dobili pojasnilo, da se g. župan prireditve ne bo udeležil, da pa tovrstne prireditve podpira. Verjamemo, da ima g. župan veliko dela in da je bil ta dan zaradi drugih obveznosti zaseden. Seveda pa od voljenih predstavnikov oblasti, katerim smo davkoplačevalci v upravljanje zaupali finančna sredstva, pričakujemo veliko več kot le besede podpore temu društvu in drugim aktivnim društvom.

mag. Radovan Pulko, prof.

Napotili:
https://sl-si.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo
https://sterntal.wordpress.com/2016/08/11/obvarovali-kulturno-dediscino


Zgodovinsko društvo Kidričevo v marcu vabi

marec 16, 2016

Zgodovinsko društvo Kidričevo vabi vse zainteresirane na mesečna “druženja ob eksponatih”. Na druženjih, ki bodo potekala vsak 3. četrtek v mesecu si bo moč ogledati zasebne zbirke, predstaviti svoje zbirke in izvedeti marsikaj zanimivega o različnih predmetih, ki so se uporabljali v preteklosti.
Osrednja tema druženja, ki bo potekalo v četrtek, 17. 3. 2016 bo numizmatika, veda o kovancih.

Več na: https://www.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo/photos/a.1668703006715752.1073741906.1391876997731689/1668707426715310/?type=3

V petek, 25. 3. 2016 ob 18.00 pa vas društvo vabi v hotel Mitra na Ptuj, kjer bo o zavezniškem bombardiranju Maribora in Ptuja med leti 1944 in 1945 spregovoril zgodovinar Sašo Radovanovič.

Vabljeni!

Vir: https://www.facebook.com/zgodovinsko.drustvo.kidricevo/


Društva. Zadruge. Občine

november 9, 2014

Če je občina res skupnost članov občine oziroma skupnost občanov, potem je treba na novo premisliti zakonsko opredelitev odločevalske vloge članov v tej članski strukturi

Posamezniki so lahko iz takšnih ali drugačnih razlogov povezani v organizirane skupine oziroma članske organizacije, torej v organizacije, ki predstavljajo formalno organizirano skupnost ljudi oziroma skupnost članov. Najbolj značilne članske organiza­cije pri nas so vsekakor društva, kjer gre za neprofitno interesno povezovanje članov. Pogoste so tudi zadruge, kjer gre za gospodar­sko povezovanje članov.

Povsem smiselno se je vprašati, ah so tudi občine oziroma samou­pravne lokalne skupnosti članske organizacije. Pri društvih in zadrugah je treba poudariti še, da gre za demokratične članske organizacije, kar pomeni, da so vsi člani enakopravno vključeni v upravljanje organizacije. Tako za društva kot za zadruge je z zakonom določeno, da je najvišji organ odločanja tovrstnih organizacij zbor vseh članov oziroma občni zbor oziroma skupščina članov.

Člani kot temeljni gradniki

Posebnosti članskih organizacij lažje prepoznamo, če jih primerja­mo z drugačnimi formami, kot so recimo kapitalske družbe. Članske organizacije konstituirajo člani, za razliko od kapitalskih gospodar­skih družb, ki jih konstituira kapital. V članskih organizacijah so posamezniki kot člani sami kot osebe konstitutivni del teh organizacij, pri kapitalskih družbah pa posamezniki nastopajo kot lastniki kapitala, ki konstitui­rajo kapitalsko družbo.

Razlika obstaja tudi v splošnopogo­vorni dikciji “mi smo društvo”, “mi smo zadruga”, za razliko od “jaz imam v lasti d.o.o.”, “jaz imam v lasti delnice nekega d.d.”; gre za razliko med biti del nečesa in imeti nekaj v lasti. Člani društva ali zadruge nimajo v lasti društva ali zadruge, ampak so društvo oziroma so zadruga.

Posameznik kot član članske organizacije je konstitutivni element, torej temeljni gradnik, ki skupaj z drugimi gradniki, člani, določa substanco zgradbe (društva, zadruge). Z odvzemanjem, dodajanjem in menjavanjem gradnikov se torej spreminja sama substanca zgradbe; izstopanje članov in vstopanje novih članov spreminja samo organizacijo. Medtem lahko pri kapitalskih družbah kapital, ki konstituira gospodarsko družbo, prosto menjava svojega lastnika, ne da bi se s tem spremenila substanca te družbe.

Skratka, vloga posameznika kot člana v članskih organizacijah je specifična: v organizacijo vstopa kot konstitutivni element oziroma gradnik, enakopravno z vsemi člani sodeluje v odločanju/upravljanju, brez navedbe razloga lahko izstopi, dolžan je spoštovati pravila organizacije in hkrati ima pravico aktivno sodelovati pri formiranju teh pravil.

Najvišji organ odločanja

Društva in zadruge so z zakonom določene kot organizirane skupine posameznikov (lahko tudi pravnih oseb), za katere je značilno interesno povezovanje in demo­kratično upravljanje. Ključna in hkrati edina bistvena razlika med društvi in zadrugami je v tem, da se člani društev povezujejo z namenom opravljanja prvenstveno neprofitnih dejavnosti, medtem ko se člani zadrug povezujejo z namenom skupne skrbi za gospodarske koristi članov; ali drugače, društva pretežno opravljajo netržne dejavnosti, zadruge pa tržne. Organizacijsko so si društva in zadruge na las podobne.

1. člen zakona o društvih določa: »Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge tet način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejema­jo članice oziroma člani društva.« In 13. člen zakona določa: “Temeljni akt in njegove spremembe ter druge najpomembnejše odločitve v društvu sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani:’ Najvišji organ društva je torej zbor vseh članov (občni zbor oziroma skupščina), kjer po zakonu vsi člani odločajo enakopravno.

Podobno velja za zadruge. 1. člen zakona o zadrugah določa: “Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodar­ske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovolj­nem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov.” In 15. člen zakona določa: “Najvišji organ zadruge je občni zbor članov zadruge.”

Za zadruge in za društva lahko torej rečemo, da so vsaj na papirju popolne demokratično organizira­ne skupine, v praksi pa vseeno pogosto zaradi zelo slabe aktivno­sti članov ne delujejo tako demo­kratično. Člani društev in zadrug se žal premalo zavedajo pomena svojih pravic in dolžnosti, ki se

nanašajo na določila o soupravlja­nju in soodločanju. In glede na to, da je skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije član kakšne takšne članske organizacije, je tu vsekakor velik potencial za prebuditev aktivne participacije v soodločanju in soupravljanju v zadevah, ki so v interesu posameznikov.

Občine kot članske organizacije

V mnogih točkah nas tudi občine oziroma samoupravne lokalne skupnosti zelo spominjajo na takšne članske organizacije, kot so društva in zadruge. 1. člen zakona o lokalni samoupravi določa: “Ta zakon ureja občine kot temeljne samoupravne lokalne skupnosti”; določa torej, da so občine skupnosti. Nadalje 11. člen zakona o lokalni samoupravi določa: “Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so člani občine (v nadaljnjem besedilu: občani). Občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave preko svetov, sestavljenih iz članov, ki jih volijo svobodno in tajno na podlagi neposredne, enake in splošne volilne pravice. Občani v občinah odločajo o zadevah lokalne samouprave tudi neposredno – na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.«

Občina torej ni neki teritorij ali skupek premoženja ali občinska oblast, ampak je občina skupnost članov občine oziroma skupnost občanov.

Vendar pa za občine ne velja, da je najvišji organ odločanja zbor vseh članov (kot to velja za društva in zadruge), ali še slabše, zbor vseh članov sploh ne šteje kot organ občine, temveč zgolj kot izjema za možnost občasnega neposrednega odločanja. V 28. členu zakon določa, da so organi občine “občinski svet, župan in nadzorni odbor”, medtem ko se zbor občanov ne smatra kot organ občine, temveč zgolj kot možni po potrebi sklicani zbor. Kar ni povsem skladno z določbo, da je občina skupnost in da so tisti, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, člani občine oziroma občani. Če je občina res samou­pravna lokalna skupnost, torej organizirana skupina ljudi, potem mora biti najvišji organ občine tisti organ, ki vključuje vse člane v tej skupnosti, torej zbor občanov.

Prejšnja vlada je začela, a ni zaključila spremembe zakona o lokalni samoupravi, zdajšnja vlada ima v koalicijskem sporazumu zapisano nalogo reforme lokalne samouprave hkrati ob reformi državne uprave. Ob tem je smiselno odpreti o tem, da, če je občina res skupnost članov občine oziroma skupnost občanov, je treba na novo premisli­ti zakonsko opredelitev odločeval­ske vloge članov v tej članski struk­turi.

Resda zakon o lokalni samoupravi že zdaj določa, da občani odločajo zadevah občine preko voljenih predstavnikov v občinski svet, vendar pa zakon vseeno določa, da je najvišji organ v občini izvoljeni občinski svet in ne zbor vseh občanov. To ni nepomembno. Ne gre zgolj za retoriko. Če za primer­javo vzamemo Ustavo Republike Slovenije, tam piše “V Sloveniji ima oblast ljudstvo” in ne piše “V Sloveniji ima oblast državni zbor, ki ga izvoli ljudstvo”.

Zakaj bi torej bili zadovoljni z zakonsko dikcijo, daje “občinski svet najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine”, kot piše v 29. členu zakona o lokalni samoupra­vi? Če je občina skupnost članov občine oziroma skupnost občanov, potem naj v zakonu piše, da je zbor vseh članov občine oziroma zbor občanov najvišji organ odločanja v občini, četudi se iz razlogov funkcionalnosti pristojnost odločanja z volitvami prenese na predstavnike v občinskem svetu.

Po svetu obstajajo zadruge z več člani kot ima Maribor prebivalcev in v takih zadrugah se odločanje iz razlogov funkcionalnosti prenese na voljene predstavnike skupščine, a kljub temu v teh zadrugah velja, da je zbor vseh članov najvišji organ odločanja, s čimer sta zagotovljena konstanten nadzor in možnost odpoklica voljenih predstavnikov.

Karolina Babič

Objavljeno v Sobotnem Večeru, v soboto, 8.11.2014

Vir: http://nov.vecer.com/