Kritični pesticidi in nitrati, vprašljive zaloge vode …

april 17, 2019

Ugotovitve in opozorila Računskega sodišča RS so skrb vzbujajoči: podtalnica na Dravskem polju, kjer se črpa večina vode za ptujski vodooskrbni sistem, je onesnažena s pesticidi in nitrati, vprašljiva je tudi zadostnost količin vode za oskrbo sistema.

Vira onesnaženja vodonosnikov pitne vode sta vsaj dva. Kot smo že poročali, je Dravsko polje prepredeno s spečimi (ali pa morda že aktiviranimi) kemičnimi bombami, skritimi v gramoznicah. V jamah so odloženi strupi in kemikalije, menda so ponekod zakopani celi sodi tega smrtonosnega materiala. Po pričevanjih domačinov naj bi bile v gramoznicah odložene kemikalije iz nekdanje tovarne Pinus. Onesnaženost podtalnice na Dravskem polju je tudi posledica intenzivnega kmetijstva. Komunalno podjetje Ptuj, ki je upravljavec ptujskega vodovodnega sistema, je predlani javno opozorilo na povečane koncentracije atrazina in njegovega razgradnega produkta desetilatrazina v pitni vodi. Komunala se je nato ob soglasju občin, ki so lastnice vodooskrbnega sistema, v Skorbi lotila gradnje dveh globinskih vodnjakov. Zagnali so ju lani sredi leta. Voda iz plitkega vodonosnika je obremenjena s pesticidi in nitrati, voda iz globinskega vodonosnika naj bi bila čistejša. Kakšno je njeno stanje, bo pokazal podrobni monitoring, ki ga od lani izvaja Agencija RS za okolje (Arso). Upravljavcu z mešanjem načrpane vode iz obeh vodonosnikov sicer uspe zniževati koncentracijo zdravju nevarnih snovi in tveganje za preseganje mejnih vrednosti.

V poročilu računskega sodišča je problematika onesnaženosti podtalnice na Dravskem polju in vodooskrbe celotnega ptujskega območja posebej izpostavljena. »V prvem vodonosniku na črpališču Skorba pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Na južnem delu je celo opazen naraščajoč dolgoročni trend koncentracije nitrata. V globokih vodnjakih so koncentracije nitratov bistveno nižje, zato se z mešanjem vode iz prvega in drugega vodonosnika ustrezno znižuje koncentracija nitratov v vodi, ki se nato uporablja kot pitna voda,« je navedeno med drugim.

Zakaj je pitna voda ogrožena

V letih 1998–2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, leta 2017 pa to vrednost že presegla. V globokem vodnjaku črpališča Skorba so vsebnosti nitrata v desetih letih narasle za okoli 20 mg/l. To pomeni, da upravljavec vodovoda, niti z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov, že v obdobju nekaj let ne bo več mogel zagotavljati neoporečne pitne vode. Za drugi vodonosnik vlada ocenjuje, da obstaja tveganje nezadostnosti zagotavljanja količin vode. Razpoložljive zaloge v drugem vodonosniku so namreč veliko bolj omejene in ne morejo nadomestiti izpadlih zalog iz prvega, onesnaženega vodonosnika.

Stanje vode je posebej razdelalo tudi računsko sodišče. Lani so v omrežje priključili dva nova globinska vodnjaka in s tem v distribuirani vodi zmanjšali vsebnost nitratov.

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cab327de2f2c/kriticni-pesticidi-in-nitrati-vprasljive-zaloge-vode

Advertisements

V Račah, kjer proizvajajo glifosat, ni več raka kot drugod v Podravju

april 12, 2019

Srečanja s predstavniki podjetja Albaugh in razprave o verjetnosti obolenja za rakom na območju Rač se ni udeležilo veliko ljudi.

Onkološki inštitut Ljubljana v raziskavi ugotavlja: Kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju, presežkov tveganja raka tukaj ni. Z izjemo Kidričevega, kjer je višje tveganje za pljučnega raka.

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za rakom, kar povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI (zdaj Albaugh TKI), kjer proizvajajo sredstva za zaščito rastlin, glavni proizvodni produkt je na osnovi učinkovine glifosat. V sklopu tovarne obratuje tudi sežigalnica, v kateri sežigajo tudi nevarne odpadke. Skoraj petkratno povečanje proizvodnje načrtuje Albaugh v Račah, sežigalnici se ne nameravajo odpovedati. Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja je še v obravnavi pri Agenciji RS za okolje.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana izvedel študijo, v kateri je ugotavljal, ali je na Dravskem polju tudi v manjših krajih več raka v primerjavi s podravsko regijo ali ne. Strokovnjaki inštituta so v Kinodvorani gradu Rače, ta je bila sicer pol prazna, javno predstavili zaključno poročilo raziskave o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih. Zahteva za raziskavo je bila tudi ena od pričakovanj ekološke iniciative ob lastniškem vstopu Albauga v Pinus. Raziskavo je plačala Odvetniška pisarna Gorjup, pooblaščenka podjetja Albaugh v Sloveniji. Občina Rače-Fram sicer krajanov na to predstavitev ni posebej vabila. Je pa ravnatelj osnovne šole Rače Rolando Lašič poslal vabilo vsem staršem. Prav šola je v preteklosti postregla s skrb vzbujajočim podatki, da je na osnovni šole Rače v 30 letih za rakom zbolelo ali umrlo že 22 zaposlenih.

Dravsko polje pod slovenskim povprečjem

Uvodoma je Vesna Zadnik, vodja Registra raka Republike Slovenije, pojasnila, da so v raziskavo vključili zbrane podatke iz registra raka, kamor se že od leta 1950 vpisujejo podatki o bolnikih s prebivališčem v Sloveniji, ki so zboleli za rakom, in zajeli 30-letno obdobje (1985–2014). Študija je potekala pod vodstvom glavne raziskovalke Sonje Tomšič, specialistke za javno zdravje, vanjo pa so vložili 400 ur raziskovalnega dela. Rezultati analize Onkološkega inštituta Ljubljana jasno kažejo, da je v Podravju manj rakavih obolenj, kot je slovensko povprečje. “V nobenem od analiziranih območij na Dravskem polju nismo ugotovili za nobeno izmed proučevanih vrst raka kopičenja primerov rakavih obolenj. Izjema je Kidričevo, kjer je statistično višje tveganje pljučnega raka kot v podravski regiji. Za območje naselja Rače, drugih naselij v občini Rače-Fram in okoliških naselij v nobenem od obdobij in za nobeno vrsto raka nismo ugotovili statistično značilnega večjega tveganja za katerekoli vrsto raka,” pojasnjuje Tomšičeva rezultate raziskave. Za lokalno prebivalstvo je razveseljiv tudi podatek, da po pogostosti pojavljanja rakavih obolenj ni nobenih razlik v spodnjem in zgornjem delu občine.

Poseben del so v raziskavi namenili glifosatu, ki je razvrščen v skupino 2a-snovi, ki so verjetno rakotvorne za človeka. Znano je, da glifosat povzroča raka pri živalih, vendar so študije, ki so na ljudeh proučevale različne vrste raka, dale nekonsistentne rezultate. Pri več raziskavah se je izkazalo, da so glifosat in nekateri pesticidi povezani s povečanim tveganjem za razvoj ne-Hodkingovih limfomov, so pojasnile strokovnjakinje. “Zaznavamo precejšen porast tega limfoma, ampak je porast po celi Sloveniji in po celem svetu. Na Dravskem polju ga ni več kot drugje. Nimamo še odgovora na vprašanje, zakaj tolikšen porast,” pravi Tomšičeva.

Število rakavih obolenj se povečuje doma in po svetu

V analizo so vključili najpogostejših pet vrst raka (rak debelega črevesa in danke, nemelanomski kožni rak, pljučni rak, rak dojk in rak prostate) in rake, ki bi jih potencialno lahko povezovali z nekaterimi okoljskimi onesnaževali, prisotnimi na Dravskem polju: jetrni rak, ledvični rak, ne-Hodgkinovi limfoni in levkemije. “Ugotavljamo, da se število novih primerov raka v podravski regiji in tudi na Dravskem polju z leti povečuje. Povečevanje števila novih primerov raka je značilno tudi za preostalo Slovenijo in razviti svet, porast je v večji meri posledica staranja prebivalstva,” je pojasnila Sonja Tomšič. Na to, kdo bo zbolel za katerim od rakov, vplivajo različni med seboj prepleteni dejavniki, od dejavnikov iz okolja, načina življenja, dedne nagnjenosti in naključja. Več kot polovico smrti zaradi raka povzročijo dejavniki, ki so povezani s posameznikovim življenjskim slogom, kot so debelost, kajenje, pitje alkoholnih pijač … Izpostavljenost rakotvornim snovem v bivalnem okolju naj bi bila odgovorna za manj kot pet odstotkov rakov, izhaja iz raziskave.

Ekološka iniciativa: Takšno okolje moramo ohraniti

Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci bolj izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju pa delujejo tudi industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi raka. “Kljub poznani dolgoletni izpostavljenosti različnim nevarnostnim dejavnikom na Dravskem polju v raziskavi ne ugotavljajo povečanega tveganja za razvoj raka,” so jasni na inštitutu. Izpostavili so še, da se na Dravskem polju še vedno pojavljajo snovi, ki so kancerogene. Kaj bo občina naredila za saniranje jam, kjer so zakopani nevarni odpadki, najbolj znana je Kozoderčeva jama, je zanimalo krajana Marjana Laha. “Imamo karto kritičnih jam, ki jo je naredil Inštitut za ekološki inženiring že leta 2000, a pri državi za sanacijo doslej ni bilo posluha,” je odgovoril župan Branko Ledinek.

Aleksander Zidanšek je v imenu Ekološke iniciative Rače povedal: “Študijo jemljemo kot lep rezultat v okolju, ki ga moramo ohraniti tudi pri umeščanju novih obratov v okolje, kot sta Magna in širjenje proizvodnje Albaugh.” So pa bili nekateri prisotni razočarani, zakaj ni študija konkretno odgovorila na vprašanje, ali je kemična tovarna odgovorna za rakava obolenja v Račah in ali je število obolelih v šoli izstopajoče. Zadnikova je pojasnila, da tega niso mogli raziskovati, saj ne razpolagajo z vsemi potrebnimi osebnimi podatki obolelih in vseh zaposlenih in nekdanjih zaposlenih na šoli. Je pa rekla, da je takšna raziskava možna. “Letno imamo 15 tisoč primerov raka v Sloveniji. Pravzaprav se pogovarjamo o epidemiji,” je Zadnikova nizala podatke. Raziskava ni ugotavljala vzrokov, zakaj so nekateri v teh krajih zboleli za rakom, saj ne razpolagajo z vsemi podatki, ki tudi vplivajo na razvoj raka (kajenje, debelost …). Glede na financerja se je pojavil tudi dvom o kredibilnosti raziskave. “Ali ste imeli kakšne omejitve pri raziskavi?” je zanimalo občinskega svetnika Sebastjana Soršaka. “To je bila izjemno poglobljena študija in velik zalogaj za naš raziskovalni tim. Že leta 2015 smo pripravili protokol raziskave. Za raziskavo stojimo in lahko mirno zagotovim, da podjetje Albaugh ni imelo nobenega vpliva na raziskavo,” je bila jasna Zadninkova. “Če podvomimo o teh rezultatih, lahko dvomimo o vsem,” je zaključil župan Ledinek. Celotno poročilo je objavljeno na spletni strani Onkološkega inštituta Ljubljana in spletni strani Slora.

Vir: https://www.vecer.com/v-racah-kjer-proizvajajo-glifosat-ni-vec-raka-kot-drugod-v-podravju-6690192

Barbara Bradač


Zbrali 14 m3 odpadkov

april 12, 2019

Občani Kidričevega so zadnjo soboto v marcu čistili okolje. Začeli so ob 9. uri, končali pa okoli poldneva, ko so se okrepčali še z malico.

Zbralo se jih je okoli 250, zbirna mesta so bila po posameznih naseljih. Akcijo so izvedli v vseh krajih, razen Kidričevem, kjer se krajani povabilu niso odzvali. „Res je, da v naselju bivajo stanovalci, ki so se sem povečini preselili. Ampak če za okolico ne bomo poskrbeli sami, potem ne vem, kakšno okolje bomo pustili zanamcem,“ razmišlja predsednik občinskega odbora za okolje in požarno varnost ter občinski svetnik Slavko Krajnc, ki je bil tudi koordinator sobotne čistilne akcije. Kot je povedal, se je akcije udeležilo okoli 250 občanov.

Starši so s seboj pripeljali otroke, kar je po Krajnčevih besedah po­hvalno. Skupno so zbrali okoli 14 m3 odpadkov. Predstavniki posa­meznih krajev so poskrbeli, da so zbrane smeti odpeljali na zbirni center v Kidričevem. Iz narave so tako odstranili različne odpadke kot so pločevinke, plastenke, odpadki iz gospodinjstva, vrečke in podobno. Bilo je tudi nekaj gum. „Ljudje bi morali biti toliko osveščeni, da vrečk, polnih odpadkov, ne bodo odmetavali v gozdove, jarke ali na obronke cest. Imamo možnost, da odpadke v zbirnem centru oddamo brezplačno. Za­vedati se moramo, da je treba odpadke za seboj počistiti,” je še dodal Krajnc. Udeležence sobotne akcije je po posameznih lokacijah obiskal kidričevski župan Anton Leskovar.

Vir: https://www.tednik.si/druzba/15168-kidricevo-zbrali-14-m3-odpadkov

Mojca Zemljarič  


Čistilna akcija 2019

marec 27, 2019

Bliža se dan, ko bomo na območju naše občine  znova izvedli skupno čistilno akcijo. Prijazno vas vabimo, da se je udeležite v čim večjem številu in da tudi tako poskrbimo za zdravo in čisto okolje.

Čistilna akcija bo potekala v soboto, 30. marca 2019, od 9.00 do 12.  ure,  po čistilni akciji bo malica za udeležence.

Udeleženci čistilne akcije se zjutraj zberejo na zbirnih lokacijah, ki so navedene v tabeli. Tam bodo predstavniki krajevnih odborov razdelili nekaj vreč in rokavic. Vse udeležence prosimo, da si priskrbijo primerno obleko, obutev in opremo.

Zbirna mesta:

–         v Kungoti pred domom krajanov,
–         v Njivercah pri avtobusni postaji
–         v Kidričevem pri restavraciji PAN
–         v Apačah pred gasilskim domom
–         v Lovrencu  pred gasilskim domom
–         v Župečji vasi – vaška gmajna
–         v Pleterjah pred gasilskim domom
–         v Dragonji vasi pred gasilskim domom
–         v Cirkovcah pri gostilni Korže
–         v Jablanah pred gasilskim domom
–         v Pongrcah pri vaškem domu
–         v Stražgonjci v športnem parku
–         v Starošincah pri gasilskem domom
–         v Strnišču v športnem parku

V primeru dežja bo čistilna akcija v soboto, 6. aprila 2019.

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/cistilna-akcija-2021.html


Električna vozila brezplačno za občane

marec 21, 2019

V Kidričevem bodo v sklopu projekta Zapelji se z zero C kupili en električni avtomobil, električni skuter in dve električni kolesi.

Vsa vozila bodo za izposojo brezplačno na voljo vsem občanom, avto pa želijo v uporabo ponuditi predvsem društvom in starostnikom, ki bi se skupaj vozili po opravkih.

V občinskem proračunu je za ta namen predvidenih dobrih 42.000 evrov, kar 70 % vseh sredstev je evropskih. »Vsa vozila bodo delovala na sistem izposoje, zato bomo ustvarili aplikacijo, ki bo občanom omogočala rezervacijo,« pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/14498-kidricevo-elektricna-vozila-brezplacno-za-obcane

Vida Božičko


Farsa, imenovana Magna: kaj vse je šlo narobe

februar 19, 2019

Kdo vse je zatajil v primeru neustrezne umestitve tovarne Magna Steyr na vodovarstveno območje v Hočah? Ne morem se spomniti nobenega primera iz preteklosti, v katerem bi generalno odpovedali kar vsi »deležniki« po vrsti: najprej država, konkretno tedaj še Cerarjeva in sedanja vlada, s svojim izigravanjem zakonov in specialnim Lex Magna, ustrežljivo serviranim investitorju v zameno za politične točke, ponujajočim najboljšo možno lokacijo ob vseh potencialnih drugih, s katerimi bi bili pri Magni tudi zadovoljni, nato okoljevarstveniki, ki se niso znali postaviti proti kršitvam zakonodaje in v bran varstvu okolja in narave, končno pa še Gorazd Marinček, tisti aktivist, ki je bil leto in več deležen številnih nedopustnih pritiskov, norčevanja in posmeha s strani najširše javnosti, navdušene nad bleščečim investitorjem in novimi delovnimi mesti, a je potem predlagal napačen korak: še dodatno poglobitev problema z izigravanjem zakona.

Na koncu je tu še mnenje široke javnosti, ki je brez resne globine presojalo nastali konflikt le po občutkih in tem, kar intonirajo mediji: koncept zaščite vode je za državljane nadvse abstrakten, novih delovnih mest pa zelo konkreten, zato s strani Magne najeti piarovci v humusu ljudskih populizmov niso imeli preveč težkega dela. Pojdimo po vrsti.

Nadaljevanje na: https://vezjak.com/2019/02/18/farsa-imenovana-magna-kaj-vse-je-slo-narobe/

Boris Vezjak


Zahteve okoljevarstvenikov: 40.000 evrov za gnezdišče, tri ribnike in sprehajalno pot

februar 19, 2019

Ob gramoznici Pleterje že nekaj časa nastaja Športno rekreacijski center Zeleno jezero, ki naj bi zaživel do maja letos. Težave z različnimi dovoljenji so investitorji imeli že več let, kot zadnje pa mora občina na delu tega območja urediti naravovarstveni izobraževalni turizem. Če tega ne storijo, park ne bo dobil uporabnega dovoljenja.

Občinski proračun zato že predvideva 41.986 evrov za investicije ob gramoznici Pleterje. Za vzhodni del gramoznice je predvidena ureditev površin za naravovarstveni izobraževalni turizem. Predvidena je ureditev poti in nasipov za namen bivalnih prostorov dvoživk, obvodnih rastlin in živali. Namestili bodo tudi informativne table, izdali brošure in zasadili 50 sadik. Izkopali bodo tudi tri ribnike in v bližini vgradili humus. »V projekt bomo vključili tudi osnovno šolo in lovsko družino. Šolarji bodo v sklopu naravoslovnih dni pripravili tako imenovano čutno pot, ki bo vključevala različne naravne materiale, lovci pa bodo izgradili opazovalnico za ptiče,« je povedal direktor občinske uprave Kidričevo Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/14389-kidricevo-zahteve-okoljevarstvenikov-40000-evrov-za-gnezdisce-tri-ribnike-in-sprehajalno-pot

Vida Božičko