Obnova spodnjepodravskega vodovoda: Zdaj jim že teče voda v grlo

12 marca, 2020

Do konca leta bi morali pridobiti gradbeno dovoljenje za obnovo vodovodnega omrežja, če hočejo kandidirati za evropski denar. Ta čas se ukvarjajo z izbiro izvajalca, ki bo pripravil projekt.

Občina Sveti Andraž v spodnjem Podravju vodi postopek izbire projektanta, ki bo pripravil projekt obnove vodovodnega sistema. Kot je na marčevskem kolegiju županov poudarjal Miran Čeh, direktor tamkajšnje občinske uprave, je mogoče, če bodo vse občine sodelovale, kot je dogovorjeno, z izbranim projektantom podpisati pogodbo do začetka letošnjega poletja: “Gre za projekt, ki vključuje gradnjo 260 kilometrov novega vodovodnega omrežja in več objektov, in če do naslednje finančne perspektive EU ne bomo imeli pripravljene vse dokumentacije, ne bo denarja, torej tudi izvedbe projekta ne.”

Ustavlja se že pri projektu

Župani in predstavniki 17 občin spodnjega Podravja so tudi tokrat o potrebni modernizaciji vodovodnega sistema v spodnjem Podravju razpravljali v luči odločitve župana občine Kidričevo, da v projektu ob zdajšnji delitvi stroškov in očitani netransparentnosti ne sodelujejo. To pomeni, da novega vodovodnega sistema ni mogoče širiti v smeri proti Majšperku, ker ta poteka po območju občine Kidričevo, kjer je speljan tudi del vodovodnega omrežja za občini Videm in Žetale. Bo pa, kot je na vprašanja odgovarjal Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj (KPP), modernizacija vključevala povsem novo izgradnjo vodovodne povezave po Puhovem mostu, ne pa tudi obnove starega povezovalnega voda čez stari dravski most.

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno

Kot razlaga Širec, bo samo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov: “Projekt, ki ga pripravljamo, obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 260 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani. Sami kar 50 milijonov evrov vredne investicije ne bodo zmogli, zato v naslednji finančni perspektivi, ki se začne 2021. leta, računamo na evropska in državna sredstva. A za pridobitev teh moramo imeti pripravljeno vso projektno dokumentacijo in pridobiti gradbeno dovoljenje.” Z modernizacijo spodnjepodravskega vodovodnega sistema naj bi se poleg izboljšanja kvalitete vode, saj ta ponekod še vedno teče po azbestno cementnih ceveh, zmanjšale izgube vode. Župani in komunalno podjetje se strinjajo, da je časa za pripravo dokumentacije vse manj, saj morajo gradbeno dovoljenje pridobiti do konca leta, če želijo kandidirati za evropska sredstva. Da lahko računajo na največ 70-odstotno evropsko sofinanciranje, opozarja Mojca Šibila Drobnič iz ptujskega ZRS Bistra in še, da ta čas niti ni znano, ali bo Evropa v naslednji finančni perspektivi tovrstne vodooskrbne projekte tudi zares sofinancirala.

Leskovar kaže na netransparentnost

Ali bo občina Kidričevo v projektu sodelovala, tudi po zadnjem kolegiju županov ni jasno. Milan Gabrovec, župan občine Markovci: “Občini Kidričevo in Starše trenutno nista v enotnem sistemu, saj njunega podpisa še ni. Ravnati bi morali v skupno dobro, in tudi če nam kak projekt ne prinaša korist, sodelovati, ker je to dobro za druge.” Kot neke vrste izsiljevanje ravnanje župana Kidričevega razume tudi gorišniški župan Jožef Kokot: “Zaradi njihove odločitve bomo morale stroške izdelave projekta prevzeti ostale občine, do težav pa lahko pride tudi v sosednjih občinah, do koder je vodovodni sistem speljan po območju Kidričevega.” Da so še vedno v skupnem vodooskrbnem sistemu, pa odgovarja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Koncesijo za upravljanje z vodo imamo s ptujsko komunalo sklenjeno za 15 let. Je pa čas, da nekatere stvari počistimo in natančno povemo, kdo mora kaj plačati.

Kilometri predlagane gradnje se kar podaljšujejo. Mi se tega pač ne gremo in zato opozarjamo. Sami letno v vodovod vložimo 100 tisoč evrov, sami plačujemo tudi vso dokumentacijo. Za skupni sistem bomo plačevali, kar je pomembno za vse, torej za transportne vode in črpališča. Za sekundarni in primarni del vodovoda pa mora, takšna so naša razmišljanja, vsaka občina poskrbeti sama.” Po skoraj dve uri trajajoči razpravi so župani vendarle imenovali člane komisije, ki bo vodila postopke javnega razpisa za izbiro izdelovalca projektne dokumentacije, ki bo občine stala kar 107 milijonov evrov.

Kam z odpadki?

Komunalno podjetje Ptuj, Čisto mesto in Javne službe Ptuj opozarjajo na problem kopičenja odpadkov v Centru za ravnanje z odpadki v Gajkah. Maja, najpozneje junija bodo vsa skladišča polna, in če ne bodo našli prevzemnika mešanih komunalnih odpadkov, bo ostalo neprevzetih blizu 1600 ton odpadkov.

Vir: https://www.vecer.com/obnova-spodnjepodravskega-vodovoda-zdaj-jim-ze-tece-voda-v-grlo-10139703

Slavica Pičerko Peklar


Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo

12 marca, 2020

Uvodni nagovor

Podnebne spremembe so zaradi zavedanja o katastrofalnih posledicah, ki nas bodo doletele, če se jim ne postavimo po robu, pa tudi zaradi vse glasnejših mladinskih protestov in zahtev po vsem svetu, postale sestavni del vseh političnih področij in vseh sektorjev ter se dvignile v zavesti posameznikov. A samo zavedanje o nujnosti ukrepanja ni dovolj. Javni uslužbenci s svojim delom krojite pomembne politike in izvajate aktivnosti, povezane s področjem blaženja podnebnih sprememb. Čeprav pri določenih temah te povezave niso samoumevne, lahko z malo bolj poglobljenim vpogledom v delo javnih uslužbencev kaj hitro ugotovimo, kako so skoraj vsa področja do neke mere prepletena s podnebnimi spremembami. Blaženje podnebnih sprememb kot zelo kompleksno področje tako zahteva celostni pristop in aktivacijo na vseh področjih.

Vpliv vašega dela na zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in podnebne spremembe je različen, odvisen je predvsem od ravni, na kateri delujete (lokalna, regionalna, državna), delovnega mesta, ki ga zasedate (vodilno, vsebinsko, upravljavci ustanov), usmeritve in nalog vaše institucije ter vaše osebne angažiranosti. Javni uslužbenci se večkrat počutite nemočni pri uveljavljanju trajnostnih sprememb v vsebine, ki jih ustvarjate, ali v upravljanje vaše ustanove. Zato so vaša visoka ozaveščenost, informiranost o podnebnih spremembah in trajnostnih ukrepih, seznanjenost s primeri dobrih praks ter aktivno državljanstvo še kako pomembni za to, da boste pri svojem delu vedno upoštevali tudi vpliv na podnebne spremembe (in da boste opremljeni s potrebnimi znanji).

Namen pričujočih smernic je povečati vključenost blaženja podnebnih sprememb v oblikovanje politik/dokumentov/projektov, ki jih pripravljate javni uslužbenci na nacionalni in lokalni ravni, pa tudi v upravljanje organizacij javne uprave in vaše vsakodnevno vedenje. Ne zanemarite dejstva, da ste zaposleni v javni upravi zgled zaposlenim v ostalih sektorjih in da vaše delovanje močno vpliva na življenje in delo vseh prebivalcev, posledično pa tudi na stanje okolja. V smernicah boste poleg nekaj osnovnih teoretičnih vsebin spoznali tudi primere dobrih praks ter našli nasvete za okoljsko učinkovitejše delovanje na ravni politik, organizacije ali posameznika in priporočila za dodatno branje. Smernice so tudi podlaga za tematske delavnice za javne uslužbence, ki bodo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE izvedene vsako leto do leta 2026.

Javni uslužbenci kot gonilo prehoda v nizkoogljično družbo – priročnik v celoti (PDF)

Vir: https://www.care4climate.si/sl


Pri skoraj vsaki hiši je kdo zbolel

5 marca, 2020

Čeprav so značilna obolevanja ljudi, med drugim rakava, velikokrat povezana z industrijskimi vplivi, še posebno na območjih, ki so tudi označena za okoljsko degradirana, neposredne vzročne povezave v zaključkih skorajda nikoli ni mogoče potegniti.

V Sloveniji je več okoljsko degradiranih območij, po večini posledic industrijskih vplivov, ki so puščali oziroma še terjajo davek v zdravju ljudi. A že primeri Celjske kotline, Rač in Mežiške doline kažejo, da je povezave med škodljivimi vplivi in obolenji ljudi le redko mogoče tudi dokazovati.

[…]

Rače: Glifosat, pesticidi in sežigalnica

Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za različnimi vrstami raka. Pri skoraj vsaki hiši je kdo, ki je zbolel ali umrl za rakom, pravijo nekateri krajani. To povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI, zdaj Albaugh TKI, ki načrtuje skoraj petkratno povečanje proizvodnje proizvodov na osnovih glifosata v Račah. A krajane skrbi še pretekla dolgoletna proizvodnja pesticidov iz časa Pinusa, te snovi so danes prepovedane, in njeni nesanirani grehi, predvsem pa sežigalnica, v kateri od osemdesetih let in še danes uničujejo tudi nevarne odpadke, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije …

Bližnji stanovalci v zraku vonjajo jedek vonj po kemikalijah. V starih industrijskih bremenih, med njimi je Kozoderčeva jama, so zakopani nevarni odpadki in je še vedno zgolj na seznamu nesaniranih divjih odlagališč pesticidov. Pa tudi takšna neregistrirana, kot je nekdanje​ odlagališče embalaže za surovine za izdelavo pesticidnih preparatov, ki je bila slabo oprana ali pa sploh ni bila oprana, voda v bližnjem ribniku ob tovarni je nekoč spremenila barvo v rumeno in zeleno, in kot se spomnijo prebivalci, “potem ni bilo več ne žabe in ne ribe”, je pa danes tam asfaltirano občinsko parkirišče.

Slabo kemijsko stanje kaže bližnji potok Žabnik. Če je njegovo stanje nad tovarno Albaugh dobro, tako podatki ARSO iz poročila o kemijskem stanju površinskih voda v Sloveniji, je stanje potoka pod čistilno napravo, v katero se stekajo tudi vode iz tovarne, slabo. Žabnik je bil leta 2018, za to obdobje so podatki, najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji, in beleži 50-kratno preseganje okoljskega standarda kakovosti za živo srebro. Preseganje je tudi v ribah. Voda v potoku je obremenjena tudi z glifosatom in fluorantenom, občasno pa tudi z nekaterimi pesticidi. “Na podlagi rezultatov preiskovalnega monitoringa je bilo ugotovljeno, da so povišane koncentracije živega srebra v potoku posledica emisij iz sežigalnice odpadkov v tovarni kemičnih izdelkov v Račah,” je zapisana ugotovitev v poročilu.

Na pobudo Ekološke iniciative Rače je Onkološki inštitut Ljubljana opravil raziskavo o pogostosti raka na Dravskem polju, s poudarkom na občini Rače – Fram. Rezultati raziskave pomirjajo, saj strokovnjaki ne ugotavljajo povečanega tveganja za nastanek preučevanih vrst raka na tem območju Dravskega polja. V nobenem od 40 območij na Dravskem polju, toliko so jih analizirali, niso ugotovili za nobeno od preučevanih vrst raka v nobenem od treh desetletnih obdobij kopičenja primerov rakavih obolenj, ki bi lahko nakazovalo na vpliv lokalnega nevarnostnega dejavnika.

[…]

Vir: https://www.vecer.com/pri-skoraj-vsaki-hisi-je-kdo-zbolel-10136385

Petra Lesjak Tušek, Rozmari Petek, Barbara Bradač

Read the rest of this entry »


V Kidričevem »Zapelji se z Zero C«

17 februarja, 2020

Občina Kidričevo je v okviru projekta »Zapelji se z Zero C« kupila električni avtomobil, električni skuter in tri električna kolesa.

Projekt »Zapelji se z Zero C« izvajata partnerja Zavod Nazaj na konja in Občina Kidričevo, s sredstvi LAS iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje, pa so uspeli nabaviti električna vozila, ki so zdaj na razpolago lokalnemu okolju; šolam, podjetjem, društvom, občanom.

»Namen projekta »Zapelji se z Zero C« je vzpodbuditi lokalne akterje, podjetja, društva, kmetovalce in predvsem fizične osebe, da aktivno sodelujejo v procesu preusmerjanja v brezogljično družbo ter tako doprinesejo svoj delež pri ohranjanju narave, varstvu okolja k trajnostnemu razvoju,« pojasnjujejo v kidričevski občini.

Projekt ponuja možnost, da se lokalno prebivalstvo seznani s pozitivnimi učinki, ki jih prinaša uvajanje alternativnega prevoza (mobilnost z električnimi transportnimi sredstvi). Občani si bodo vozila lahko izposodili za določeno obdobje in praktično preizkusili, s tem pa bodo pričeli aktivno spreminjati vsakodnevne navade ter postopoma prispevati svoj delež pri prizadevanjih preusmeritve v brezogljično družbo.

Promocija nove oblike brezogljičnega transporta

Operacija bo promovirala novo obliko brezogljičnega transporta, ki bo omogočil gradnjo zavesti o alternativah obstoječim transportom z vozili z motorji na notranje izgorevanje, so še pojasnili v občini in dodali, da bo operacija novo obliko transporta skušala kar se da učinkovito vključevati v lokalni utrip in preko učinkovitega mobilnostnega načrta zagotovila, da se bodo skozi ukrep, ki pospešuje varstvo okolja in ohranjanje narave, dosegali tudi drugi cilji.

Z e-vozili bodo prostovoljci vozili starejše, otroke, skratka manj mobilne občane

Občani si bodo električna vozila lahko izposodili in praktično preizkusili. Občina namerava oblikovati mrežo prostovoljcev, ki bodo po principu »prostoferstva« z e-vozili poskrbeli za prevoz posameznikov iz ranljivih skupin prebivalstva (starejši, manj mobilni, prebivalci brez lastnih transportnih sredstev, otroci in mladina, …). Peljali jih bodo po nakupih, nujno potrebnih osebnih opravkih (zdravnik, lekarna, uradi), na druženja, izlete in delavnice, ki so organizirane v okviru Dnevnega centra starejših in Družinskega centra Kidričevo in ki se jih doslej mnogi niso mogli udeleževati prav zaradi različnih pomanjkljivih mobilnostnih zmožnosti.

Nabavili so tudi e-kolo. Vsa vozila bodo za izposojo brezplačno na voljo vsem občanom.

Uporaba električnih transportnih sredstev bo tudi v namen razvoja turističnih potencialov lokalne skupnosti in doseganje privlačne regije pod inovativnim geslom »Zapelji se z Zero C«.

Vir: https://spodnjepodravje.si/v-kidricevem-zapelji-se-z-zero-c/


Ekološka iniciativa čaka: Albough TKI ni izpolnil vseh obljub

17 februarja, 2020

Na območju občine Rače – Fram že več let deluje Ekološka iniciativa Rače, ki jo zlasti skrbi poslovanje nekdanjega Pinusa oz. današnjega podjetja Albaugh TKI, d.o.o. „Podjetje se ukvarja s proizvodnjo sredstev za varstvo rastlin, med njimi so tudi herbicidi, v katerih je sporni glifosat. Kot je znano, ta povzroča rakava obolenja. Na drugi strani ima to podjetje tudi sežigalnico za nevarne odpadke, kar zopet predstavlja tveganje. Albough namerava svojo dejavnost v Račah širiti,« je pojasnil Aleksander Zidanšek iz Ekološke iniciative (EI).

Člani EI se seveda zavzemajo, da bi proizvodnja potekala v skladu z zakonodajo in vsemi okoljskimi smernicami. »S podjetjem smo že v letu 2016 sprejeli dogovor, v katerem so nam zagotovili, da bodo uresničili nekatera naša pričakovanja. Izvedli so že več ukrepov: dopolnili so načrt zaščite in reševanja ob nesreči z nevarno snovjo, krajane so seznanili z oceno o pričakovanih vplivih na okolje v primeru širitve, prav tako pa so financirali izvedbo analize rakavih obolenj. Še vedno pa čakamo na uresničitev zagotovila, da bo podjetje na svojih spletnih straneh sproti objavljalo rezultate meritev, ki jih morajo izvajati v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD),“ je dodal Zidanšek.

Podatke naj bi začeli objavljati že v 2019, a se to vse do zdaj še ni zgodilo. »Objavljanje rezultatov je bilo planirano za zadnjo četrtino leta 2019, vendar je prišlo do manjših zamud pri realizaciji, saj so se v tem obdobju šele začeli postopki, ki jih je treba izvesti ob vsaki spremembi sistema meritev, četudi gre za izboljšave sistema.“ Pri tem pa napovedujejo, da bodo rezultate začeli objavljati v roku dveh mesecev.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/19394-race-fram-ekoloska-iniciativa-caka-albough-tki-ni-izpolnil-vseh-obljub


O varovanju podtalnice: Najboljša rešitev je zeleni pokrov

9 januarja, 2020

Strokovni sodelavec Kmetijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Ptuj Ivan Brodnjak je županom občin Spodnjega Podravja na zadnji seji predstavil težave, ki se na Dravskem in Ptujskem polju pojavljajo v zvezi z onesnaženo podtalnico.

Poudaril je, da se s tem vprašanjem ukvarja že od mladosti in skozi celotno poklicno kariero.

„Sem na pragu upokojitve, pa so zadeve na terenu podobne in problemi približno enaki kot v preteklosti. Kaj je na naši podtalnici oziroma zdravi pitni vodi problem? Problem so fitofarmacevtska sredstva (FFS) oziroma kemične snovi in nitrati. Na področju rabe FFS se je v kmetijstvu v zadnjih letih veliko spremenilo, stvari so se močno izboljšale. V sodobnem času morda bolj kot kmetijstvo kemično onesnaženje podtalnice izhaja iz uporabe čistil, razredčil. Občasno je prisoten desetil atrazin, ki je pri nas 18 let prepovedan in ga kmetje tudi ne uporabljajo. To trdim z gotovostjo. Da kmetje škropivo z atrazinom kupujejo v tujini, je dezinformacija. Prisotnost teh zdravju nevarnih spojin oziroma elementov v podtalnici je po mojem mnenju posledica starih bremen oziroma točkovnih onesnaženj po gramoznicah. Ta izhajajo iz časov, ko je kdo v jamo odložil kakšen kilogram škropiva, ki več ni bilo za uporabo. Ko pride do močnejših padavin, se zaradi izpiranja prisotnost teh strupenih snovi v podtalnici poveča. Na dolgi rok pa se ne bojim, da bi kmetijstvo z rabo FFS prekomerno obremenjevalo okolje,“ je pojasnil Brodnjak in dodal: „Se pa bojim, kaj bo z nitrati. Ne gre za umetno kemično snov, temveč za naravni element. To je dušik v nitratni obliki, brez njega ne raste nič. V kmetijstvu nitrate dodajamo z mineralnimi gnojili in s tem povečujemo pridelek. Največje težave se pojavijo v času vročih in sušnih poletij. Takrat se iz obdelanih tal sprostijo enormne količine dušika (iz amonijaka preko nitrita v nitrat). Rastline ga zaradi pomanjkanja vlage ne počrpajo, ko nastopijo padavine, pa se izpira v podtalnico.“

Namakanje za manj onesnaženja

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/19160-o-varovanju-podtalnice-najboljsa-resitev-je-zeleni-pokrov

Mojca Zemljarič 


Zakaj se občina ne strinja z agromelioracijo na njivi v Cirkovcah

9 januarja, 2020

Podjetje EM-GRAD je pri Agenciji RS za okolje (ARSO) pridobilo okoljevarstveno dovoljenje (OVD), na podlagi katerega bi lahko na kmetijskem zemljišču v okolici Cirkovc v občini Kidričevo izkopali 200.000 m3 gramoza in ga nadomestili z zemljino. Gre za njivo, ki je v bližini glavne ceste Kidričevo–Slovenska Bistrica.

Na zemljišču velikosti dobrih šest hektarjev bi izvajali postopek agromelioracije do globine treh metrov: obstoječi material bi izkopali in ga nadomestili z zemljino, ki bi jo vozili iz tovarne Impol iz Slovenske Bistrice. »Namen je izboljšanje ekološkega stanja tal. Na površini se bo sprva odstranila zgornja plast humusa, ki se ga bo začasno odrinilo na rob. Izkopalo se bo matični material do globine treh metrov (200.000 m3) in se ga zamenjalo z zemeljskim izkopom, ki ima boljšo sposobnost zadrževanja vode,« je med drugim zapisano v OVD, na katerega je občina Kidričevo podala pritožbo. Na občini so mnenja, da je odločba ARSA nepravilna in nezakonita. Skrbi jih, da bo izvajalec agromelioracije s tako obsežnim posegom poškodoval lokalno cestno infrastrukturo. Po mnenju občine naj bi tudi zaobšel predpise, ki urejajo črpanje gramoza. »ARSO je z OVD dejansko dovolil izkop 200.000 m3 gramoza, pri tem pa iz njegove odločbe sploh ni razvidno, na kakšni podlagi lahko vlagatelj izkop izvede, iz odločbe prav tako ne izhaja, kako mora vlagatelj z izkopom ravnati. Za izvedbo del, ki so predvidena, je potrebna rudarska pravica (koncesija), saj predstavlja gramoz v skladu z zakonom o rudarstvu mineralno surovino.« Občino skrbi, da bi jama, ki bi nastala, ostala »odprta«, stroški sanacije pa bi potem bremenili državni ali občinski proračun. Lokalna skupnost ima tudi pomisleke glede pravilnosti postopkov za načrtovano agromelioracijo – ali je zadoščeno vsem zakonskim pogojem. Sprašujejo se, kaj se bo zgodilo, če izvajalec dela ne bi končal in kdo bo kril stroške sanacije občinskih cest, ki bi bile zaradi posega poškodovane oziroma uničene.

Emeršič: »Izboljšali bomo rodovitnost tal«

Občina: »Odločitev ARSO je nepravilna in nezakonita«

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/19140-kidricevo-zakaj-se-obcina-ne-strinja-z-agromelioracijo-na-njivi-v-cirkovcah

Mojca Zemljarič