Odpadne gume: Bo nastale stroške plačal Albin Brencl ali državljani?

december 14, 2018

Saga glede odpadnih gum v gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju traja že 12 let. Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je takrat začelo zbirati odpadne gume. Ker se jih je nabralo preveč, je Evropska komisija zahtevala odvoz. Dobre 3 milijone evrov stroškov je za zdaj poravnala država, vendar pa Inšpektorat za okolje vztraja, da mora to plačati onesnaževalec.

Inšpektorat za okolje in prostor je preko izbranih izvajalcev doslej iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija. Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame.

Na razpisu izbrani izvajalec iz­vršbe, ki ga je inšpektorat izbral v začetku letošnjega leta, je dela zak­ljučil konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako doslej odstranili že 38.211 ton odpa­dnih gum.

Ker lastnik ni odstranil gum, je to storil inšpektorat

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton od­padnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobil­skih gum, je Inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum. Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Pod­jetje bi moralo odstranjene izrablje­ne gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izva­jalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolni­li, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Izra­bljene gume so bile oddane izvajal­cem obdelave odpadkov iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske, v manjši meri pa tudi Slovaške ter Bosne in Herce­govine.

Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Skupaj je država doslej za ome­njena dela odštela že okoli tri mili­jone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promo­tion. Vendar doslej veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, doslej uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skla­du z razpoložljivimi sredstvi nadalje­vala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načr­tujejo v letu 2020. V zvezi s to zade­vo Slovenija sicer ni dobila nobene denarne kazni, sodba Sodišča EU je ugotovitvena in državi nalaga izpol­njevanje obveznosti iz sodbe, zato bo po mnenju inšpektorata Sloveni­ja naredila vse, da v gramozni jami dokončala sanacijo.

Brencl napovedal vojno inšpektoratu

Lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl seje na pojasnila Inšpektorata za okolje že odzval. Pravi, da so te informacije enostranske, da ministrstvo zavaja in širi neresnice, zato napoveduje, da se bo za svojo pravico boril. Prepričan je, da odvoza ni treba poravnati njemu in da mu Inšpektorat za okolje dolguje odškodnino.

»Evropska komisija, ki se je vmešala zaradi pritiskov Civilne iniciative, je ugotovila, da so mi izdali napačno dovoljenje. V obrazložitev so pojasnili, daje dovoljenje izdal nepristojen organ. Ko so napako ugotovili, so dovoljenje odpravili, kar pomeni, da dovoljenja sploh nikoli nismo imeli,« ogorčeno razlaga Brencl. Zanj seje upravna vojna začela že pred 12 leti, zdaj pa, kot pravi, ima tega dovolj. Odločbo in torej »napačno« dovoljenje je podjetju izdal Inšpektorat za okolje in kot pravi Albin Brencl, tako napako inšpektorata obsoja tudi Evropska komisija. »Dovoljenje točno definira s kakšnimi materiali se mora graditi in koliko gum se mora predelati, zato gume niso moja last, ampak last tistega, kije projekt potrdil in izdal dovoljenje,« je še prepričan.

Brencl nadalje pojasnjuje, da se je odzval takoj po prejeti odločbi, a je bil ustavljen. Najprej je želel cele gume izvažati v Afriko, vendar je inšpektorat skupaj s policijo ta projekt preprečil, enako se je zgodilo, ko je želel mlete gume izvoziti na Madagaskar. »Ko so me popolnoma onemogočili, so izvedli javni razpis pod pogoji, ki jih nismo bili sposobni izpolniti. Gramoznico smo zato zapustili zaradi izgube dovoljenja,« še pojasnjuje. Albin Brencl zato ne skriva prepričanja, da želi ministrstvo svojo napako skriti. Prepričan je namreč, da so oni odgovorni za nastalo situacijo. »Ker se tega zavedajo, željo napako skriti in okriviti mene. To lahko dosežejo tako, da družbo spravijo v stečaj. Ker to vem, se borim že 12 let, da ohranim podjetje in s tem pravico do odškodnine,« še dodaja. Če bo ustavno sodišče presodilo, da nimam pravice do odškodnine, se bom obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourg.

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13614-opadne-gume-bo-nastale-stroske-placal-albin-brencl-ali-drzavljani

Advertisements

Brezplačni brezžični internet bo s sredstvi EU-ja vzpostavilo 89 občin

december 12, 2018

Pobuda WiFi4EU za brezplačni dostop do brezžičnega medmrežja na javnih mestih

Evropska komisija je objavila izid prvega poziva pobude WiFi4EU za brezplačni dostop do brezžičnega medmrežja na javnih mestih. Bon za 15.000 evrov za vzpostavitev omenjene povezave bo dobilo 89 slovenskih občin.

Na prvi poziv Evropske komisije, za katerega je namenila skupaj 42 milijonov evrov, je prispelo več kot 13.000 prijav, od tega tudi 125 vlog slovenskih občin. Izbrali so 2800 občin, ki bodo prejele bone v vrednosti 15.000 evrov.

Denarna podpora v znesku 15.000 evrov na občino je namenjena izgradnji omrežij, ki se ne prekrivajo z zasebnimi ali javnimi brezplačnimi storitvami brezžičnega interneta primerljive kakovosti na istih javnih mestih. Občine bodo morale točke vzdrževati najmanj tri leta.

Občine prejemnice bodo z omenjenimi vrednostnimi boni vzpostavile brezžične dostopne točke na javnih mestih oz. v parkih, na trgih, v javnih zgradbah, knjižnicah in zdravstvenih ustanovah.

Kot so sporočili z ministrstva za javno upravo, bodo lahko občine, ki pri prvem javnem pozivu niso bile uspešne, kandidirale na naslednjih javnih pozivih. Naslednji poziv bo objavljen predvidoma na začetku prihodnjega leta.

120 milijonov evropskega denarja

Pobuda WiFi4EU bo po mnenju komisije pripomogla k uresničevanju vizije, da bodo imela vsa evropska mesta in vasi v glavnih prostorih javnega življenja do leta 2020 prosto dostopno spletno povezavo.

V sklopu pobude za financiranje opreme za vzpostavitev brezplačne brezžične spletne povezave na javnih mestih bo Evropska komisija prihodnji dve leti objavila še tri razpise. Za vse štiri skupaj bo namenila 120 milijonov evrov in s tem vzpostavitev brezplačnega medmrežnega dostopa omogočila v 8000 občinah.

Med tokrat izbranimi je tudi občina Kidričevo.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/brezplacni-brezzicni-internet-bo-s-sredstvi-eu-ja-vzpostavilo-89-obcin/474523

Napotilo
https://www.wifi4eu.eu


Letos v načrtu obnova šole

februar 8, 2018

Orkanski veter je lani decembra s strehe osnovne šole Cirkovce odtrgal okrog 300 m2 pločevinaste strehe, s tramovi vred. Do konca leta je bila streha popravljena, stroški interventnega popravila so znašali 50.000 evrov.

Strošek popravila so si razdelili občina in etažni lastniki stanovanj v objektu šole. Slednji bodo pokrili okrog 22 odstotkov vrednosti popravila. Občina za svoj del računa, da ji bo stroške sanacije strehe povrnila zavarovalnica. »Vso ostalo škodo (na strehi na drugem objektu, v katerega je veter odnesel iz šole odtrgano streho, in steklenih elementih na šoli) smo popisali in posredovali zavarovalnici in za ta del prav tako računamo, da bo stroške pokrila zavarovalnica. Za popravilo nastale škode bomo izvajalca izbrali z javnim naročilom,“ je pojasnil direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast.

Letos namerava občina Kidričevo v sodelovanju s še štirimi podravskimi občinami izvesti energetsko sanacijo objektov v javni lasti. Gre za projekt javno-zasebnega partnerstva, ki ga bodo najverjetneje sklenili z družbo Petrol in bo financiran s sredstvi Evropske unije. V projektu sodelujejo občine Kidričevo, Poljčane, Sveta Trojica in Trnovska vas.Vrednost projekta je 1,8 milijona evrov, energetsko bodo sanirali pet javnih objektov.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/9314-cirkovce-letos-v-nacrtu-obnova-sole


Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo


Gibanje za Kidričevo: Kidričani živijo v “območju tihe smrti”

november 6, 2016

Nezadovoljstvo nad opravljenimi meritvami

V Gibanju za Kidričevo so ogorčeni nad zavračanjem možnosti, da bi ministrstvo za okolje k dodatnim analizam povabilo neodvisno poljsko podjetje Environ, ki je pred leti podobne preiskave opravilo na območju Cinkarne Celje.

V gibanju, ki ga v javnosti bolj ali manj zastopa le Branko Štrucl, okoljsko ministrico Ireno Majcen in direktorja Urada za varno hrano Janeza Posedija sprašujejo, kdo jima daje pravico, da ogrožata zdravje ljudi, živali in rastlin, s tem ko ne naredita nič za sprejetje nujnih ukrepov, da bi ta okoljski problem rešili.

Štrucl pravi, da so trdno prepričani, da je več deset hektarjev kmetijske zemlje tako onesnažene, da je njena emisijska vrednost kritično presežena. To so po njegovem mnenju pokazale zadnje raziskave na majhni njivi, ki je bila posuta s kurilniškimi nevarnimi odpadki.

Ministrstvo ne bo opravilo novih analiz
Majcnova je že povedala, da novih analiz ne bodo opravili, jo pa nove pobude civilne iniciative žalostijo, ker so za opravljeno delo izbrali akreditiran laboratorij, ki je sam opravil vzorčenje in analize, in to na področjih, ki jih je predlagala civilna iniciativa.

Ministrica za okolje je tudi opozorila, da so gibanju že ob odvzemu vzorcev ponudili del vzorca, ki bi ga na lastno željo in tudi stroške poslali v analizo drugim, morda tudi tujim laboratorijem, a so to zavrnili.

Že ob predstavitvi rezultatov smo jasno povedali, da je poljsko podjetje Environ izvajalo analize znotraj kompleksa Cinkarne Celje, naročnik in plačnik analiz pa je bila Cinkarna, ne ministrstvo. Drugačen je bil tudi namen analiz,” so še pojasnili na ministrstvu in ponovili ugotovitve analize, da so tla v Kidričevem le točkovno onesnažena, zato ne morejo govoriti o širšem onesnaženju.

Napoved pritožb v Bruslju
Odgovor Gibanja za Kidričevo ni prepričal, zato je Štrucl že napovedal, da se bodo obrnili na evropska komisarja za okolje ter za zdravje in varnost hrane, pa tudi na Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), ki z inšpekcijskimi pregledi ugotavlja onesnaženost na kraju samem.

Imajo kaj videti. Poleg deponije šestih milijonov ton rdečega blata na dveh deponijah okoli tri milijone ton pepela, okrog 40.000 ton odpadnih gum, 20 in več zapuščenih gramoznic, kjer je več kot 150.000 kubičnih metrov odpadnega strupa, da o Talumu, ki ima na svojem ozemlju Center nevarnih odpadkov, družbo Silkem, asfaltno bazo, niti ne izgubljamo besed,” pravi Štrucl, ki je prepričan, da Kidričani živijo v “območju tihe smrti”, kjer ljudje zbolevajo pogosteje in umirajo hitreje kot drugje v Sloveniji.

Po njegovem mnenju so bile zadnje analize opravljene nekakovostno, na premajhnih vzorcih, rezultati pa nikakor ne predstavljajo realne slike onesnaženosti.

Vir: http://www.rtvslo.si/okolje/novice/gibanje-za-kidricevo-kidricani-zivijo-v-obmocju-tihe-smrti/406914


Iz Kidričevega odvažajo gume

marec 23, 2016

Prispevek Tele M

Po več opozorilih Evropske komisije, ki je zoper Slovenijo že vložila tožbo na sodišče Evropske unije, se je danes le začel odvoz odpadnih avtomobilskih gum iz opuščene gramoznice pri Lovrencu na Dravskem polju. 28 tisoč ton pnevmatik, ki niso prekrite z zemljino, bodo z deponije odpeljali do srede prihodnjega leta.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174395532


Kako učinkovita je pri ravnanju z odpadki vaša občina

marec 21, 2016

Nekatere občine reciklirajo praktično vse komunalne odpadke, spet druge do polovice odpadkov odložijo na odlagališča. Zaradi neenotnega sistema ravnanja z odpadki so nekatere občine bistveno bolj ekološke od drugih.

Ilirska Bistrica je ena od večjih slovenskih občin. Razprostira se čez slikovita hribovja in planote in zavzema dobršen del idilične kraške pokrajine. A pravljični videz območja so do še pred nedavnega kvarili ogromni smetnjaki za zbiranje vseh vrst komunalnih odpadkov, ki so bili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postavljeni po bistriških vasicah. Takrat so ogromni smetnjaki dobro služili svojemu namenu; preprečevali so odlaganje smeti na divjih odlagališčih, kar je sicer precej običajna slovenska praksa.

Danes zgolj spodbujajo odlaganje vseh vrst smeti na en sam kup in s tem onemogočajo recikliranje. Ogromni smetnjaki so imeli očitne posledice: v Ilirski Bistrici se je leta 2014 odložil največji delež komunalnih odpadkov med vsemi slovenskimi občinami – kar 264 kilogramov na prebivalca oziroma več kot 57 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. Slovensko povprečje znaša 23 odstotkov.

Po količini nastalih odpadkov Ilirska Bistrica ne izstopa: glede na delež nastalih odpadkov na prebivalca je s 461 kilogrami le nekoliko nad povprečjem slovenskih občin, ki znaša 372 kilogramov na prebivalca.

Količina nastalih komunalnih odpadkov v občini ni neposredno povezana s tem, koliko odpadkov posamezna občina odloži. V Trzinu na primer, eni najmanjših, hkrati pa gospodarsko najbolj uspešnih slovenskih občin, nastane največ komunalnih odpadkov na prebivalca med vsemi slovenskimi občinami. Močna industrijska cona pomeni več dnevnih migrantov in s tem tudi več smeti. Trzin tako proizvede kar 639 komunalnih odpadkov na prebivalca. Ne glede na to je Trzin ena od bolj ekološko ozaveščenih občin v Sloveniji: odložijo namreč borih 8 odstotkov nastalih odpadkov ali kar petkrat manj odpadkov na prebivalca kot Ilirska Bistrica.

Zakaj med občinami obstajajo take razlike? Razlog je neenoten sistem ločevanja in ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ko smo pred dvajsetimi leti začeli spoznavati nujnosti ločevanja odpadkov, država ni naredila enotne strategije za ravnanje z odpadki. O sistemu ravnanja z odpadki v posameznih občinah so se odločala komunalna podjetja, zaradi česar imamo v Sloveniji še danes zelo različne sisteme ločevanja odpadkov. Količina odloženih odpadkov se na nacionalni ravni sicer manjša, a še vedno imamo občine, ki odložijo okoli polovico vseh nastalih odpadkov. S primerno strategijo bi lahko tudi te občine prisilili v učinkovitejše zbiranje in reciklažo komunalnih odpadkov, prav tako bi lažje vplivali na ozaveščenost prebivalstva o nujnosti ločevanja odpadkov.

Tanja Pirnat

Objavljeno 30.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/kako-ucinkovita-je-pri-ravnanju-z-odpadki-vasa-obcina/

Divja odlagališča z nevarnimi odpadki ogrožajo okolje, država se nanje požvižga

Inšpekcijske službe so do danes očistile le okoli 40 odstotkov najnevarnejših divjih odlagališč v Sloveniji, ki so jih med leti 2010 in 2012 popisali Ekologi brez meja. Ostala še naprej ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

Jama pri križu ob cesti na Rigelj (št. 2818), približno pet kilometrov severovzhodno od Kočevja, ni ravno paša za oči. V jami leži med 500 in 1000 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov: odpadnih gum, trupel živali, komunalnih odpadkov, celo salonitnih plošč. Odpadki se v jamo nalagajo že od dvajset do trideset let. Da je bilo brezno namenjeno dolgotrajnejšemu in načrtnemu  odlaganju odpadkov v naravo, priča betonski prag, ki omogoča dovoz do roba brezna.

Takšno odlaganje odpadkov je seveda nezakonito. Še bolj skrb vzbujajoča pa je nevarnost, ki jo jama predstavlja za naravo, pa tudi zdravje ljudi. Skozi ilovico na dnu jame je preniknila  voda. Zato se nevarne snovi iz odpadkov že spirajo v podzemlje Kočevskega roga in ogrožajo pitno vodo.

Odlagališče so Ekologi brez meja kartirali že leta 2010, a pristojne službe ga do danes še niso očistile – le omejile so dostop do jame. Strošek sanacije po ocenah Tine Kotnik z Zavoda za gozdove Slovenije Kočevje presega 100.000 evrov. Glavni razlog, da jama ni bila očiščena, je po njenih besedah nezainteresiranost državne inšpekcije, ki nosi del odgovornosti za čiščenje brezna.

Jama pri križu ni edini primer. Večina najnevarnejših nezakonitih odlagališč odpadkov v Sloveniji, ki jih je v zadnjih letih popisala nevladna organizacija Ekologi brez meja s prostovoljci, do danes bodisi niso očiščena v celoti bodisi se odpadki na njih ponovno nabirajo. Glavni razlog za to je predvsem slaba odzivnost državnega inšpektorata za okolje, pomanjkanje sodelovanja med državnimi in občinskimi inšpekcijami ter visoki stroški čiščenja odlagališč. Obenem nič ne kaže, da se bo inšpekcija za okolje v prihodnosti težav lotila resneje.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/divja-odlagalisca-z-nevarnimi-odpadki-ogrozajo-okolje-drzava-se-nanje-pozvizga/

Ministrstvo za okolje in prostor brez načrtov za sanacijo nevarnih divjih odlagališč

Ministrica ne zna povedati, kdaj in kako bodo sanirali okoli 80 divjih odlagališč odpadkov, ki po ocenah Ekologov brez meja najbolj ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

V jami pri Križu blizu Kočevja se že desetletja nalagajo nevarni odpadki: pnevmatike, salonitne plošče, komunalni odpadki, celo trupla živali. Posledice na okolje so že vidne. Poplavljena ilovica na dnu jame nakazuje, da se v podzemlje Kočevskega roga spirajo nevarne snovi. Zaradi bližine pitne vode lahko kmalu pride do katastrofe.

Sanacija nevarnih divjih odlagališč odpadkov je nujna. Odlagališča mnogokrat predstavljajo direktno ali potencialno grožnjo za okolje in zdravje ljudi, v najslabšem primeru pa kvarijo izgled in spodbujajo nadaljnjo prakso odlaganja smeti v naravi. K sreči je takšnega odlaganja vedno manj: večina divjih odlagališč je posledica odlaganja v preteklih desetletjih in neobstoječega sistema za ravnanje z odpadki.

Večina najnevarnejših nelegalnih odlagališč odpadkov še danes ostaja neočiščenih. Pri podcrto.si smo preverili trenutno stanje 133 odlagališč, ki jih je ekološko društvo Ekologi brez meja označilo za še posebej zaskrbljujoča. Po naših ugotovitvah jih je bilo v petih letih očiščenih zgolj nekaj več kot 40 odstotkov. Okoli 80 odlagališč tako ostaja neočiščenih.

Razloga za neočiščena nevarna odlagališča sta predvsem dva: slabo delo državnega inšpektorata in neobstoj državnega registra divjih odlagališč, ki bi pokazal realno stanje na terenu. Za oboje je pristojno okoljsko ministrstvo. Ministrico Ireno Majcen smo zato zaprosili za pojasnila, kako bodo izboljšali delovanje inšpektorata in vzpostavili register.

Iz odgovorov ministrice lahko sklepamo, da se ta ne zaveda slabega dela državnega inšpektorata. Prav tako ne zna natančno pojasniti, s kakšnimi ukrepi bo izboljšala učinkovitost tega nadzornega organa. Glede registra divjih odlagališč pa pojasnjuje, da trenutno šele pripravljajo metodologijo za popisovanje odlagališč.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.1.2016

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/ministrstvo-za-okolje-brez-nacrtov-za-sanacijo-nevarnih-divjih-odlagalisc/

Napotilo:
https://podcrto.si/
Register divjih odlagališč: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/