Čakajo jih številne naložbe

november 6, 2019

Svetniki občine Kidričevo so na oktobrski seji v prvem branju dali zeleno luč za nadaljnjo obravnavo proračuna za prihodnje leto. Proračunski prihodki so predvideni v višini 7,9 in odhodki v znesku 9,5 milijona evrov. Proračunski primanjkljaj bodo pokrpali z zadolževanjem.

Župan Anton Leskovar je pojasnil, da je občina Kidričevo na pragu pomembnih investicijskih projektov (državnih in občinskih). V prihodnjih dveh letih naj bi se na območju občine realiziralo za najmanj 20 milijonov evrov investicij. Najobsežnejša bo gradnja obvoznice, ocenjuje se jo na 13 milijonov evrov. Gre za državni projekt, ki bo podprt s sredstvi EU. Dve naložbi bo s pomočjo evropskih sredstev izvedla tudi občina: štirimilijonski projekt urejanja gospodarske cone Strnišče in trimilijonski projekt gradnje kolesarskih poti. Med pomembnejšimi naložbami bo gradnja vrtca v Lovrencu. V proračunu so za ta namen rezervirali 700.000 evrov. V načrtu je prav tako obnova kanalizacije v Njivercah, ki jo bodo izvajali v naslednjih štirih letih in bo veljala blizu pol milijona evrov. Prvi del investicije za leto 2020 ocenjujejo na 150.000 evrov. Za modernizacijo več krajših cestnih odsekov bodo prihodnje leto namenili 200 tisočakov, za urejanje lokalne ceste Cirkovce–Pongrce 280.000 evrov. Cesto bodo razširili, uredili odvodnjavanje, jo na novo asfaltirali in ob robu označili mešano površino za pešce in kolesarje.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/politika/18191-kidricevo-cakajo-jih-stevilne-nalozbe


Nove količine odpadnih gum v gramoznici v Lovrencu

november 6, 2019

Okoljski inšpektorat je podjetju Albin Promotion iz Majšperka že pred leti naložil sanacijo gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju, kjer je skladiščilo velike količine odpadnih avtomobilskih gum. Ker je državi grozila visoka kazen Evropske komisije, se je lotila sanacije, a gum je še vedno veliko, opazili so celo nove. Družba pa je v stečaju.

Podjetnik Albin Brencl je na to območje pred leti odložil več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum, a mu je inšpektorat po razveljavljenem gradbenem dovoljenju leta 2012 in izteku okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo izrabljenih pnevmatik odredil odstranitev gum.

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino.

Do konca lanskega leta so izbrani izvajalci iz gramozne jame odstranili že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, država pa Evropsko komisijo sproti obvešča o poteku sanacije.

Skupaj je država doslej za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, ki jih je nameravala izterjati od podjetja. Vendar pri tem niso bili uspešni, saj so od družbe, ki se je že od leta 2016 nahajala v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do lani uspeli izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Julija letos je mariborsko sodišče zoper podjetje razglasilo stečaj, za stečajno upraviteljico pa imenovalo Vido Gaberc. Kot so zagotovili na inšpektoratu za okolje in prostor, stečaj ne vpliva na sanacijo, ki jo nameravajo zaključiti prihodnje leto. Doslej neizterjane stroške so že posredovali na državno odvetništvo, slednje pa jih bo prijavilo v stečajno maso podjetja.

Tudi stečajna upraviteljica se je zadevo seznanila takoj ob prevzemu poslov. Inšpektorat jo je obvestil, da je po sedanjih ocenah v gramoznici še vedno okoli 27.500 kubičnih metrov razrezanih ali zmletih gum, tisoč kubičnih metrov odpadnih gum iz postopka vulkanizacije ter 600 kubičnih metrov odpadkov iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov.

Gaberčeva je medtem pozvala k oddaji nezavezujočih ponudb za odkup preostanka odpadnih gum, a zanimanja po pričakovanju ni bilo, zato bo lastnik odpadkov najverjetneje postala država. Sodišče bo zato še pred poplačilom upnikov iz stečajne mase moralo izločiti in na državo prenesti denar v višini sodno ocenjenih stroškov sanacije.

Ob tem je v zadnjem rednem poročilu stečajna upraviteljica zapisala, da je bilo ob zadnjem obisku lokacije na zunanji površini gramoznice še vedno opaziti več kupov celih in razrezanih starih gum, čeprav naj bi bile te iz površine že odpeljane. Po njenem mnenju gre za nove gume, ki bi jih tja lahko navozile tretje osebe, saj dostop do gramoznice ni zavarovan.

Vir: https://www.tednik.si/crna-kronika/18154-kidricevo-nove-kolicine-odpadnih-gum-v-gramoznici-v-lovrencu


Cirkovški Onzek in lovrenški Prostovoljec

oktober 22, 2019

Občina Kidričevo je pri projektih črpanja evropskih sredstev sodelovala tudi z dvema društvoma. Za projekta Onzek in Prostovoljec so pridobili 45.000 evrov evropskih nepovratnih sredstev iz programa LAS.

Onzek je projekt, ki sta ga soustvarila Prosvetno društvo in OŠ Cirkovce. Namen projekta je ohranjanje in varovanje nesnovne kulturne dediščine. V okviru projekta so v središču Cirkovc postavili skulpturo Onzek in posneli dokumentarni film o rojaku Vinku Koržetu, ki se je rodil leta 1895. Ukvarjal se je s kulturo, bil je pisec ljudskih iger in ustvarjalec dramske umetnosti. V zgodovino se je vpisal kot ustanovitelj najstarejše folklorne skupine v Sloveniji, ki deluje še danes: FS Vinka Koržeta Cirkovce. Cirkovški folkloristi so tudi prvi začeli s prikazom vleke ploha z Onzekom. Med aktivnostmi projekta sta bila še izdaja brošure in nakup narodnih noš za odraslo in otroško folklorno skupino. Celotna vrednost projekta je znašala 37.000 evrov, od tega je vrednost sofinanciranja s strani ESRR 25.000 evrov.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/druzba/18022-cirkovski-onzek-in-lovrenski-prostovoljec


Glifosat, drugo ime za revolt. Bi šlo v kmetijstvu brez pesticidov?

julij 16, 2019

O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Mariem Lešnikom, našim največjim strokovnjakom za fitofarmacevtska sredstva (FFS), predstojnikom katedre za fitomedicino na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru.

Koliko bolje bi šlo z ukinitvijo glifosata nam in okolju?

“To je težko reči. Pomeni, da bi morali uporabljati druge aktivne snovi v sredstvih za zatiranje plevelov, po učinkovitosti primerljive pa ni. Da zagotovimo enako učinkovitost, je včasih treba uporabiti dva druga herbicida, celo tri. In čisto mogoče je, da se bo količina uporabe kemikalij povečala, alternativni herbicidi pa po toksikološkem profilu niso nič bolj blagi od glifosata. V resnici dvomim, da bomo s prepovedjo glifosata okolju pomagali.”

Če človek ni kmet, najverjetneje ne zna našteti treh herbicidov. Za glifosat vemo vsi. Je simbolno ime upora proti kemiziranemu kmetijstvu. Pa čeprav se pri nas večina glifosata porabi na nekmetijskih površinah – ob cestah, železnicah, v parkih …

“Prav zato pravim, da je glifosat sociološki fenomen, upor proti kemiziranemu kmetijstvu. Številne ljudi v Evropi je razjezila aroganca multinacionalk, še posebej Monsanta, kjer so dejansko šli preko trupel za svoje cilje. Počeli so umazane stvari, denimo uničevali majhna podjetja, ki so imela tradicionalna semena, in uničevali so jih zato, da bi povečali delež prodaje semen gensko spremenjenih rastlin. Obenem pa so razvili semena poljščin s toleranco na glifosat, kot je denimo soja, in geni v teh rastlinah so seveda patentirani. Te vrste posevki omogočajo poljedelcu, da z glifosatom zatira plevel tudi med rastjo pridelka. In prav ta pretirana uporaba – preveč in prepogosto – v svetu je pripeljala do tega, da se danes srečujejo s pleveli, ki so že odporni na glifosat in pridelovalcem se ekonomija pridelave ruši. Evropa zelo nasprotuje gojenju gensko spremenjenih rastlin – in če prepoveš glifosat, je to eden od osnovnih mehanizmov, s katerim onemogočiš gojitev gensko spremenjenih rastlin. Mislim, da se je tukaj začela ta zgodba …”

Nadaljevanje na: https://www.vecer.com/intervju-glifosat-drugo-ime-za-revolt-bi-slo-v-kmetijstvu-brez-pesticidov-10038336

Glorija Lorenci


Odpadne gume: Bo nastale stroške plačal Albin Brencl ali državljani?

december 14, 2018

Saga glede odpadnih gum v gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju traja že 12 let. Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je takrat začelo zbirati odpadne gume. Ker se jih je nabralo preveč, je Evropska komisija zahtevala odvoz. Dobre 3 milijone evrov stroškov je za zdaj poravnala država, vendar pa Inšpektorat za okolje vztraja, da mora to plačati onesnaževalec.

Inšpektorat za okolje in prostor je preko izbranih izvajalcev doslej iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija. Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame.

Na razpisu izbrani izvajalec iz­vršbe, ki ga je inšpektorat izbral v začetku letošnjega leta, je dela zak­ljučil konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako doslej odstranili že 38.211 ton odpa­dnih gum.

Ker lastnik ni odstranil gum, je to storil inšpektorat

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton od­padnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobil­skih gum, je Inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum. Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Pod­jetje bi moralo odstranjene izrablje­ne gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izva­jalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolni­li, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Izra­bljene gume so bile oddane izvajal­cem obdelave odpadkov iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske, v manjši meri pa tudi Slovaške ter Bosne in Herce­govine.

Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Skupaj je država doslej za ome­njena dela odštela že okoli tri mili­jone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promo­tion. Vendar doslej veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, doslej uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skla­du z razpoložljivimi sredstvi nadalje­vala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načr­tujejo v letu 2020. V zvezi s to zade­vo Slovenija sicer ni dobila nobene denarne kazni, sodba Sodišča EU je ugotovitvena in državi nalaga izpol­njevanje obveznosti iz sodbe, zato bo po mnenju inšpektorata Sloveni­ja naredila vse, da v gramozni jami dokončala sanacijo.

Brencl napovedal vojno inšpektoratu

Lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl seje na pojasnila Inšpektorata za okolje že odzval. Pravi, da so te informacije enostranske, da ministrstvo zavaja in širi neresnice, zato napoveduje, da se bo za svojo pravico boril. Prepričan je, da odvoza ni treba poravnati njemu in da mu Inšpektorat za okolje dolguje odškodnino.

»Evropska komisija, ki se je vmešala zaradi pritiskov Civilne iniciative, je ugotovila, da so mi izdali napačno dovoljenje. V obrazložitev so pojasnili, daje dovoljenje izdal nepristojen organ. Ko so napako ugotovili, so dovoljenje odpravili, kar pomeni, da dovoljenja sploh nikoli nismo imeli,« ogorčeno razlaga Brencl. Zanj seje upravna vojna začela že pred 12 leti, zdaj pa, kot pravi, ima tega dovolj. Odločbo in torej »napačno« dovoljenje je podjetju izdal Inšpektorat za okolje in kot pravi Albin Brencl, tako napako inšpektorata obsoja tudi Evropska komisija. »Dovoljenje točno definira s kakšnimi materiali se mora graditi in koliko gum se mora predelati, zato gume niso moja last, ampak last tistega, kije projekt potrdil in izdal dovoljenje,« je še prepričan.

Brencl nadalje pojasnjuje, da se je odzval takoj po prejeti odločbi, a je bil ustavljen. Najprej je želel cele gume izvažati v Afriko, vendar je inšpektorat skupaj s policijo ta projekt preprečil, enako se je zgodilo, ko je želel mlete gume izvoziti na Madagaskar. »Ko so me popolnoma onemogočili, so izvedli javni razpis pod pogoji, ki jih nismo bili sposobni izpolniti. Gramoznico smo zato zapustili zaradi izgube dovoljenja,« še pojasnjuje. Albin Brencl zato ne skriva prepričanja, da želi ministrstvo svojo napako skriti. Prepričan je namreč, da so oni odgovorni za nastalo situacijo. »Ker se tega zavedajo, željo napako skriti in okriviti mene. To lahko dosežejo tako, da družbo spravijo v stečaj. Ker to vem, se borim že 12 let, da ohranim podjetje in s tem pravico do odškodnine,« še dodaja. Če bo ustavno sodišče presodilo, da nimam pravice do odškodnine, se bom obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourg.

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13614-opadne-gume-bo-nastale-stroske-placal-albin-brencl-ali-drzavljani


Brezplačni brezžični internet bo s sredstvi EU-ja vzpostavilo 89 občin

december 12, 2018

Pobuda WiFi4EU za brezplačni dostop do brezžičnega medmrežja na javnih mestih

Evropska komisija je objavila izid prvega poziva pobude WiFi4EU za brezplačni dostop do brezžičnega medmrežja na javnih mestih. Bon za 15.000 evrov za vzpostavitev omenjene povezave bo dobilo 89 slovenskih občin.

Na prvi poziv Evropske komisije, za katerega je namenila skupaj 42 milijonov evrov, je prispelo več kot 13.000 prijav, od tega tudi 125 vlog slovenskih občin. Izbrali so 2800 občin, ki bodo prejele bone v vrednosti 15.000 evrov.

Denarna podpora v znesku 15.000 evrov na občino je namenjena izgradnji omrežij, ki se ne prekrivajo z zasebnimi ali javnimi brezplačnimi storitvami brezžičnega interneta primerljive kakovosti na istih javnih mestih. Občine bodo morale točke vzdrževati najmanj tri leta.

Občine prejemnice bodo z omenjenimi vrednostnimi boni vzpostavile brezžične dostopne točke na javnih mestih oz. v parkih, na trgih, v javnih zgradbah, knjižnicah in zdravstvenih ustanovah.

Kot so sporočili z ministrstva za javno upravo, bodo lahko občine, ki pri prvem javnem pozivu niso bile uspešne, kandidirale na naslednjih javnih pozivih. Naslednji poziv bo objavljen predvidoma na začetku prihodnjega leta.

120 milijonov evropskega denarja

Pobuda WiFi4EU bo po mnenju komisije pripomogla k uresničevanju vizije, da bodo imela vsa evropska mesta in vasi v glavnih prostorih javnega življenja do leta 2020 prosto dostopno spletno povezavo.

V sklopu pobude za financiranje opreme za vzpostavitev brezplačne brezžične spletne povezave na javnih mestih bo Evropska komisija prihodnji dve leti objavila še tri razpise. Za vse štiri skupaj bo namenila 120 milijonov evrov in s tem vzpostavitev brezplačnega medmrežnega dostopa omogočila v 8000 občinah.

Med tokrat izbranimi je tudi občina Kidričevo.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/brezplacni-brezzicni-internet-bo-s-sredstvi-eu-ja-vzpostavilo-89-obcin/474523

Napotilo
https://www.wifi4eu.eu


Letos v načrtu obnova šole

februar 8, 2018

Orkanski veter je lani decembra s strehe osnovne šole Cirkovce odtrgal okrog 300 m2 pločevinaste strehe, s tramovi vred. Do konca leta je bila streha popravljena, stroški interventnega popravila so znašali 50.000 evrov.

Strošek popravila so si razdelili občina in etažni lastniki stanovanj v objektu šole. Slednji bodo pokrili okrog 22 odstotkov vrednosti popravila. Občina za svoj del računa, da ji bo stroške sanacije strehe povrnila zavarovalnica. »Vso ostalo škodo (na strehi na drugem objektu, v katerega je veter odnesel iz šole odtrgano streho, in steklenih elementih na šoli) smo popisali in posredovali zavarovalnici in za ta del prav tako računamo, da bo stroške pokrila zavarovalnica. Za popravilo nastale škode bomo izvajalca izbrali z javnim naročilom,“ je pojasnil direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast.

Letos namerava občina Kidričevo v sodelovanju s še štirimi podravskimi občinami izvesti energetsko sanacijo objektov v javni lasti. Gre za projekt javno-zasebnega partnerstva, ki ga bodo najverjetneje sklenili z družbo Petrol in bo financiran s sredstvi Evropske unije. V projektu sodelujejo občine Kidričevo, Poljčane, Sveta Trojica in Trnovska vas.Vrednost projekta je 1,8 milijona evrov, energetsko bodo sanirali pet javnih objektov.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Zemljarič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/9314-cirkovce-letos-v-nacrtu-obnova-sole