Tovorni promet kmalu mimo naselja

april 12, 2019

Dotrajana Tovarniška cesta bo sanirana do konca leta.

Granitni del ceste skozi naselje Kidričevo bodo preplastili z asfaltom. Obeta se tudi začetek gradnje zahodne kidričevske obvoznice.

Glavna prometnica skozi Kidričevo je še “iz starih časov”. Tudi tovarniška cesta mimo Taluma še vedno spominja na čase gradnje z granitnimi kockami. Na nekaterih dotrajanih delih je ta cesta sicer pokrpana z asfaltom, do konca leta pa naj bi ta zamenjal še zadnjih nekaj sto metrov granitne ceste. V Kidričevem se sicer lotevajo obnove cestišča kar od krožišča za Lovrenc na Dravskem polju mimo tovarne Talum vse do podvoza. Kot sporočajo z občine, je investicija v rokah države, občina pa bo za projekt namenila 30 tisoč evrov. Anton Leskovar, župan Kidričevega, pravi, da je obnova te ceste, ob kateri bo tudi pločnik, le del letošnjih cestnih posodobitev, saj za tovrstna dela namenjajo blizu 200 tisoč evrov, obnovili bodo več manjših cestnih odsekov, omeniti pa velja večjo cestno obnovo v Starošincah in izgradnjo kolesarske steze v Lovrencu na Dravskem polju.

Se pa prebivalci Kidričevega veselijo napovedi Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), kjer se pripravljajo na začetek gradnje kidričevske obvoznice. Letos naj bi pridobili gradbeno dovoljenje, objavili razpis za izvajalca del, gradnjo pa naj bi končali leta 2021. Obvoznica bo potekala po zahodni strani naselja in se bo navezovala na glavni cesti Ptuj–Slovenska Bistrica in Apače–Ptujska Gora. Vrednost omenjene naložbe je 11,5 milijona evrov, denar pa bo DRSI poskušala dobiti tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Obvoznice se veselijo tudi v sosednji občini Hajdina, saj jih bo ta razbremenila tovornega prometa, ki zdaj poteka tudi po tej občini. V Kidričevem bodo z izgradnjo obvoznice ustvarili pogoje za širitev industrijske cone. “Predvidevamo, da bomo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja lahko oddali še to pomlad in da se bo prihodnje leto v zaledju Kidričevega tudi zares gradilo.

Da je izgradnja nove ceste izrednega pomena za kidričevsko gospodarstvo, pritrjujejo tako v Talumu kot Boxmarku, saj so bili zdaj logistično vezani na Tovarniško cesto, ki poteka skozi samo naselje, ki ga bodo zdaj razbremenili tovornega prometa, kar pozdravljajo prav vsi domačini. Nova obvoznica pomeni za Talum veliko ugodnejšo dovozno pot, z njo bodo povezali svojo logistično prihodnost in razvoj, kaže pa se tudi možnost selitve glavnega vhoda v industrijsko cono.

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-tovorni-promet-kmalu-mimo-naselja-6680925

Slavica Pičerko Peklar


Odpadne gume: Bo nastale stroške plačal Albin Brencl ali državljani?

december 14, 2018

Saga glede odpadnih gum v gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju traja že 12 let. Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je takrat začelo zbirati odpadne gume. Ker se jih je nabralo preveč, je Evropska komisija zahtevala odvoz. Dobre 3 milijone evrov stroškov je za zdaj poravnala država, vendar pa Inšpektorat za okolje vztraja, da mora to plačati onesnaževalec.

Inšpektorat za okolje in prostor je preko izbranih izvajalcev doslej iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija. Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame.

Na razpisu izbrani izvajalec iz­vršbe, ki ga je inšpektorat izbral v začetku letošnjega leta, je dela zak­ljučil konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako doslej odstranili že 38.211 ton odpa­dnih gum.

Ker lastnik ni odstranil gum, je to storil inšpektorat

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton od­padnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobil­skih gum, je Inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum. Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Pod­jetje bi moralo odstranjene izrablje­ne gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izva­jalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolni­li, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Izra­bljene gume so bile oddane izvajal­cem obdelave odpadkov iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske, v manjši meri pa tudi Slovaške ter Bosne in Herce­govine.

Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Skupaj je država doslej za ome­njena dela odštela že okoli tri mili­jone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promo­tion. Vendar doslej veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, doslej uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skla­du z razpoložljivimi sredstvi nadalje­vala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načr­tujejo v letu 2020. V zvezi s to zade­vo Slovenija sicer ni dobila nobene denarne kazni, sodba Sodišča EU je ugotovitvena in državi nalaga izpol­njevanje obveznosti iz sodbe, zato bo po mnenju inšpektorata Sloveni­ja naredila vse, da v gramozni jami dokončala sanacijo.

Brencl napovedal vojno inšpektoratu

Lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl seje na pojasnila Inšpektorata za okolje že odzval. Pravi, da so te informacije enostranske, da ministrstvo zavaja in širi neresnice, zato napoveduje, da se bo za svojo pravico boril. Prepričan je, da odvoza ni treba poravnati njemu in da mu Inšpektorat za okolje dolguje odškodnino.

»Evropska komisija, ki se je vmešala zaradi pritiskov Civilne iniciative, je ugotovila, da so mi izdali napačno dovoljenje. V obrazložitev so pojasnili, daje dovoljenje izdal nepristojen organ. Ko so napako ugotovili, so dovoljenje odpravili, kar pomeni, da dovoljenja sploh nikoli nismo imeli,« ogorčeno razlaga Brencl. Zanj seje upravna vojna začela že pred 12 leti, zdaj pa, kot pravi, ima tega dovolj. Odločbo in torej »napačno« dovoljenje je podjetju izdal Inšpektorat za okolje in kot pravi Albin Brencl, tako napako inšpektorata obsoja tudi Evropska komisija. »Dovoljenje točno definira s kakšnimi materiali se mora graditi in koliko gum se mora predelati, zato gume niso moja last, ampak last tistega, kije projekt potrdil in izdal dovoljenje,« je še prepričan.

Brencl nadalje pojasnjuje, da se je odzval takoj po prejeti odločbi, a je bil ustavljen. Najprej je želel cele gume izvažati v Afriko, vendar je inšpektorat skupaj s policijo ta projekt preprečil, enako se je zgodilo, ko je želel mlete gume izvoziti na Madagaskar. »Ko so me popolnoma onemogočili, so izvedli javni razpis pod pogoji, ki jih nismo bili sposobni izpolniti. Gramoznico smo zato zapustili zaradi izgube dovoljenja,« še pojasnjuje. Albin Brencl zato ne skriva prepričanja, da želi ministrstvo svojo napako skriti. Prepričan je namreč, da so oni odgovorni za nastalo situacijo. »Ker se tega zavedajo, željo napako skriti in okriviti mene. To lahko dosežejo tako, da družbo spravijo v stečaj. Ker to vem, se borim že 12 let, da ohranim podjetje in s tem pravico do odškodnine,« še dodaja. Če bo ustavno sodišče presodilo, da nimam pravice do odškodnine, se bom obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourg.

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13614-opadne-gume-bo-nastale-stroske-placal-albin-brencl-ali-drzavljani


Brezplačni brezžični internet bo s sredstvi EU-ja vzpostavilo 89 občin

december 12, 2018

Pobuda WiFi4EU za brezplačni dostop do brezžičnega medmrežja na javnih mestih

Evropska komisija je objavila izid prvega poziva pobude WiFi4EU za brezplačni dostop do brezžičnega medmrežja na javnih mestih. Bon za 15.000 evrov za vzpostavitev omenjene povezave bo dobilo 89 slovenskih občin.

Na prvi poziv Evropske komisije, za katerega je namenila skupaj 42 milijonov evrov, je prispelo več kot 13.000 prijav, od tega tudi 125 vlog slovenskih občin. Izbrali so 2800 občin, ki bodo prejele bone v vrednosti 15.000 evrov.

Denarna podpora v znesku 15.000 evrov na občino je namenjena izgradnji omrežij, ki se ne prekrivajo z zasebnimi ali javnimi brezplačnimi storitvami brezžičnega interneta primerljive kakovosti na istih javnih mestih. Občine bodo morale točke vzdrževati najmanj tri leta.

Občine prejemnice bodo z omenjenimi vrednostnimi boni vzpostavile brezžične dostopne točke na javnih mestih oz. v parkih, na trgih, v javnih zgradbah, knjižnicah in zdravstvenih ustanovah.

Kot so sporočili z ministrstva za javno upravo, bodo lahko občine, ki pri prvem javnem pozivu niso bile uspešne, kandidirale na naslednjih javnih pozivih. Naslednji poziv bo objavljen predvidoma na začetku prihodnjega leta.

120 milijonov evropskega denarja

Pobuda WiFi4EU bo po mnenju komisije pripomogla k uresničevanju vizije, da bodo imela vsa evropska mesta in vasi v glavnih prostorih javnega življenja do leta 2020 prosto dostopno spletno povezavo.

V sklopu pobude za financiranje opreme za vzpostavitev brezplačne brezžične spletne povezave na javnih mestih bo Evropska komisija prihodnji dve leti objavila še tri razpise. Za vse štiri skupaj bo namenila 120 milijonov evrov in s tem vzpostavitev brezplačnega medmrežnega dostopa omogočila v 8000 občinah.

Med tokrat izbranimi je tudi občina Kidričevo.

Vir: http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/brezplacni-brezzicni-internet-bo-s-sredstvi-eu-ja-vzpostavilo-89-obcin/474523

Napotilo
https://www.wifi4eu.eu


Odvoz odpadnih gum je (pre)počasen, menijo domačini

december 10, 2018

V gramoznico sredi Dravskega polja je podjetje iz Majšperka v preteklosti pripeljalo blizu 44 tisoč ton odpadnih gum. Z napovedano sanacijo potem ni bilo nič, zato se je odstranjevanja gum lotila država.

Slovenija je Evropsko komisijo obvestila o tem, da je izvedla za letos načrtovana odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju. Izvajalec izvršbe, ki ga je z javnim razpisom v začetku tega leta izbral Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP), je dela zaključil konec oktobra, potem ko je v predelavo odpeljal dobrih osem tisoč ton izrabljenih gum. To je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno za odvoz in oddajo v predelavo v tem letu. Tako je bilo do sedaj iz jame odstranjenih že dobrih 38 tisoč ton izrabljenih gum.

Sanacija je v rokah države

Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je v gramoznico sredi Dravskega polja pred desetletjem odložilo več tisoč ton izrabljenih avtomobilskih gum z namenom, da jih predela, a se to ni nikoli zgodilo. Leta 2012 je bilo namreč razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za prede­lavo izrabljenih avtomobilskih gum. IRSOP je podjetju odredil odstranitev teh gum. “Od podjetja Albin Promotion, d.o.o., je pristojni inšpektorat zahteval, da iz gramozne jame odstrani vse izrabljene gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu odpadkov, oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov,” sporočajo z ministrstva za okolje in prostor.

Dodajajo, da Albin Promotion, d.o.o., svojih obveznosti ni izvršil, zato je IRSOP pred petimi leti začel izvršbo po drugi osebi. “Z nekaj javnimi razpisi je izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranili z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili malo več kot dva tisoč ton izrabljenih gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28 tisoč ton, preostalih osem tisoč ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec izvršbe odstranil letos. Ker naj bi bilo na tem območju okoli 44 tisoč ton odpadnih gum, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje gum in dokončno sanacijo gramoznice ter o uresničevanju zastavljenih ciljev redno poročala Evropski komisiji,” napovedujejo v okoljskem ministrstvu.

Gramoznice spreminjajo v zelene oaze

Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Mi smo seveda veseli, da sanacija te gramoznice, polne odpadnih gum, v Lovrencu na Dravskem polju poteka, vendar menimo, da bi lahko šlo tudi hitreje. Odvoz vodita država in pristojni inšpektorat, tako da kot občina nismo vključeni v sanacijo. Smo pa upali, da bodo gume odstranili do napovedanih ureditvenih del na potoku Polskava, ki naj bi kmalu stekla, saj bi lahko tisto zemljo iz potoka v tem primeru prepeljali v to gramoznico in tako poskrbeli za dokončno ureditev in ozelenitev območja gramoznice, ki leži na občinski zemlji. Ker je zdaj v gramoznici po nekaterih podatkih še kakih šest tisoč ton gum, letos pa so jih odpeljali osem tisoč ton, se zdi, da bi lahko bila sanacija končana že v prihodnjem letu, kar bi nas zelo razveselilo.”

Leskovar še dodaja, da si v občini prizadevajo nekoč ekološko obremenjene gramoznice, po vzoru iz tujine, preurediti v zelene oaze. V preteklosti so eno od gramoznic že sanirali in uredili v tako imenovano učilnico na prostem, tista v Pleterju pa postaja rekreacijsko-turistični center Kidričevega z okolico. “Zdaj, ko v Kidričevem že dlje časa deluje zbirni center, kamor lahko naši ljudje pripeljejo vse odpadke s svojih dvorišč, je popolnoma nerazumljivo obremenjevanje narave z nevestnim odlaganjem,” sklene kidričevski župan.

Krajani ocenjujejo in sprašujejo

Slavko Krajnc, domačin iz Lovrenca na Dravskem polju: “Na našem območju je bilo v preteklosti več gramoznic, iz katerih so ljudje odvažali gramoz, obenem pa v jame vozili odpadke. Občina se je odločila za prepotrebno sanacijo teh in vsaj dva primera sanacije kažeta, da je to mogoče. Verjamem, da bo čez leta tudi ta naša gramoznica ozelenjena, je pa res, da se nam domačinom zdi, da odvoz odpadnih gum poteka prepočasi. Tudi ne vemo, kakšna bo dokončna ureditev te gramoznice. Jo bodo zapolnili z zemljo? Vsekakor bom tudi kot občinski svetnik v imenu svojih sokrajanov občinsko vodstvo povprašal, kaj bo sledilo odvozu in kaj bomo naredili s to jamo, ko v njej več ne bo gum. Prepričan pa sem, da bi domačini najraje videli, da bi območje ozelenili.”

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/odvoz-odpadnih-gum-je-pre-pocasen-menijo-domacini-6625981

Iz gramozne jame podjetja Albin Promotion odstranili 38 tisoč ton gum

Inšpektorat za okolje najel različne izvajalce

Inšpektorat za okolje in prostor je prek izbranih izvajalcev do zdaj iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija.

Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame. Na razpisu izbrani izvajalec izvršbe, ki ga je inšpektorat izbral na začetku letošnjega leta, je dela končal konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako do zdaj odstranili že 38.211 ton odpadnih gum.

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum, je inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum.

Podjetje Albin Promotion ni izpeljalo sanacije

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Odpadnih gum še več, kot so predvidevali

Skupaj je država do zdaj za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promotion. Vendar do zdaj veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do zdaj uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načrtujejo v letu 2020.

L. L.

Vir: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/iz-gramozne-jame-podjetja-albin-promotion-odstranili-38-tisoc-ton-gum/474221


Gramoznico bo treba povsem izprazniti

avgust 13, 2018

Najprej so bile odpadek samo cele gume, zdaj so to postale tudi zmlete in zasute – Odvoz državo stal že 2,3 milijona evrov

Tudi odvoz skoraj 28.000 kubičnih metrov zmletih odpadnih gum, ki so še ostale v gramoznici, bomo očitno plačali davkoplačevalci. Podjetje Albin promotion, ki je na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja z odpadnimi gumami začelo gramoznico zasipati leta 2008, je namreč že leta v prisilni poravnavi in z blokiranimi računi.

Zapletov z izrabljenimi gumami v gramoznici med Kidričevim in Lovrencem še vedno ni konec. Evropsko sodišče je Sloveniji naložilo, da mora do konca junija lani odstraniti vse cele pnevmatike, ki so čakale na strojno mletje, da bi jih potem zvozili v gramoznico in zasuli z gramozom in zemljo. Do sredine lanskega leta je državi to tudi uspelo, a zdaj ima novo težavo – zmlete in zasute ostanke gum, ki naj bi jih bilo še 27.694 kubičnih metrov.

Doslej so veljale za »polnilo« in gradbeni material. A Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZZG) je v mnenju, ki ga je lani poleti naročilo okoljsko ministrstvo, navedel, da so zmlete gume še vedno odpadek, ker da sestava »polnila« odstopa od tehničnega soglasja za sanacijo gramoznice iz februarja 2011.

Toda podjetje Albin promotion (AP) je z gumami začelo zasipati gramoznico že leta 2008, za kar mu je okoljsko ministrstvo izdalo tako gradbeno kot okoljevarstveno dovoljenje. Nadaljnje odlaganje pa so mu prepovedali leta 2010, torej še preden je bilo tehnično soglasje o vrsti »polnila« sploh izdano. »Ne gre za gradbene granulate po tehničnem soglasju, ampak so zmlete gume še vedno odpadek,« so kategorično ugotovili na ZZG. Poleg zasutih gum pa bo moralo okoljsko ministrstvo zdaj odstraniti še približno 600 kubičnih metrov mehansko že obdelanih komunalnih odpadkov in še tisoč kubičnih metrov odpadne gume iz vulkanizacije.

Za odvoz gum že več kot dva milijona

Podjetje AP je po prepovedi vgradnje samo odpeljalo okrog dva tisoč ton celih gum. Okoljska inšpekcija mu je leta 2012 naložila odstranitev 79.365 kubičnih metrov, a se je podjetje na odločbo pritožilo. Odstranjevanje je prevzelo MOP. Lani in predlani je avtoprevozništvo Vinko Kropec iz Slovenske Bistrice odpeljalo 28.000 ton gum v avstrijske in hrvaške sežigalnice, za kar mu je država plačala 2,17 milijona evrov, še 8000 kubičnih metrov je odpeljalo v drugem razpisu MOP. Zahtevi evropskega sodišča je bilo s tem zadoščeno, tako bi se država izognila zagroženi nekajmilijonski globi.

2,33
milijona evrov je doslej državo že stal odvoz gum iz gramoznice med Kidričevim in Lovrencem.

26.698
evrov je za odvoz uspelo državi izterjati od podjetja Albin promotion

Tožbo je marca 2016 vložila evropska komisija. Sodišče je nedovoljeno odlaganje odpadkov potrdilo, a je obenem sprejelo slovenski ugovor, da gume niso pomešane z nevarnimi odpadki. S tem pa se je postopek vrnil h komisiji, ki mora znova določiti rok za odstranitev in lahko vloži novo tožbo na evropsko sodišče ter zahteva finančno kazen, če zahteve država ne bi upoštevala.

Izterjali komaj stotino stroškov

Z razglasitvijo, da so tudi že zmlete in zasute gume odpadek, pa se je začelo drugo poglavje, ki bo najbrž podobno prvemu. Inšpekcija za okolje in prostor je podjetju AP že izdala dve odločbi, da mora iz nekdanje gramoznice odstraniti čisto vse. Podjetje se je pritožilo, lastnik Albin Brencl pa do zaključka postopka zapleta noče komentirati.

Podjetje je v postopku prisilne poravnave že od prepovedi nadaljevanja sanacije, aprila 2015 je odpustilo 38 delavcev, na njegov blokiran račun pa MOP sproti pošilja izvršbe za vsa dela in postopke. »Do zdaj so z izvršbo Albin Promotion nastali stroški v višini 2.325.562 evrov. Plačanih oziroma izterjanih je bilo 26.698 evrov,« so razkrili na MOP, kjer pravijo, da sta inšpekcijski odločbi v zvezi z dodatno odstranitvijo odpadnih gum v začetku julija postali izvršljivi.

»Zavezanec ima možnost sprožiti upravni spor. Če odločb ne bo upošteval, bo znova uveden izvršilni postopek,« scenarij za drugo poglavje zgodbe o gumah napovedujejo na MOP.

Država se je za zdaj izognila nekajmilijonski kazni evropske komisije.
Zapletov z izrabljenimi gumami še ni konec.
Iz gramoznice bo treba odstraniti tudi že zmlete ostanke.
Teh je še za skoraj 28.000 kubičnih metrov.

Franc Milošič

Vir: https://www.delo.si/novice/okolje/gramoznico-bo-treba-povsem-izprazniti-71507.html


Slovenska pot v prihodnost brez glifosata in uporabe fitofarmacevtskih sredstev

november 28, 2017

Odkar je ameriška multinacionalka Albaugh, ki ima proizvodni obrat lociran v središču Rač pri Mariboru, javno napovedala, da želi v Račah kar šestkratno povečati zmogljivosti za proizvodnjo sredstev na osnovi glifosata, ki bodo, če bodo pridobili potrebno okoljevarstveno soglasje, več kot 150-krat večje od letne porabe herbicidov na osnovi glifosata v Sloveniji, v Ekološki iniciativi Rače še intenzivneje spremljamo namere podjetja in dogajanje v povezavi s podaljšanjem dovoljenja za glifosat.

Evropski parlament je oktobra letos glasoval za popolno prepoved uporabe herbicidov na osnovi glifosata do 15. decembra leta 2022 in takojšnjo omejitev njegove uporabe zaradi vedno glasnejših pomislekov o njegovi morebitni rakotvornosti. Nezavezujoča resolucija je bila sprejeta, zanjo je glasovalo 355 poslancev, 204 so bili proti, 111 je bilo vzdržanih. Obenem je  Evropska komisija junija 2016 za 18 mesecev podaljšala dovoljenje za uporabo glifosata, kar pomeni do konca letošnjega leta. V tem času naj bi Evropska agencija za kemikalije (ECHA) pripravila mnenje o njegovi morebitni rakotvornosti. Zaradi številnih lobističnih in političnih pritiskov se razprave med članicami EU, kaj storiti glede uporabe glifosata, nadaljujejo.

Z zanimanjem smo zato prisluhnili stališču kmetijskega ministra Dejana Židana v Bruslju letošnjega 7. novembra. Pojasnil je usklajeno stališče treh pristojnih ministrstev: »Usklajeno stališče treh pristojnih slovenskih ministrstev je, da je herbicid glifosat treba prepovedati, ob prehodnem obdobju od treh do petih let za kmetijstvo« in napovedal odločno ravnanje naše države: »V Sloveniji bomo šli samostojno po tej poti, da se tam (op. a. – na nekmetijskih zemljiščih) enostavno uporaba glifosata takoj prepove, brez prehodnega obdobja«. Po njegovem je, smo lahko prebrali, edini pravi ukrep pri tem prepoved fitofarmacevtskih sredstev v celoti. V praksi to pomeni, je še dodal, usmeritev v proizvodnjo hrane z manj ali brez kemije, kar da prinaša podražitev proizvodnje hrane. In to je po njegovem cena, ki jo moramo plačati.

Spodbudne besede ministra, ki je kar nekaj svojega življenja preživel prav v Račah, pa so se v rekordno hitrem času razblinile. Že dva dni kasneje so članice EU glasovale glede dogovora o podaljšanju dovoljenja za uporabo spornega herbicida za naslednjih pet let, ki pa ne vsebuje nobene od omejitev, ki jih je napovedal minister. Potrebna večina za podaljšanje dovoljenja za uporabo Glifosata v pristojnem odboru 28 članic ni bila dosežena, pri čemer pa je Slovenija glasovala za brezpogojno podaljšanje. Zakaj? Kot so pojasnili, le zato, da se kmetijstvo lahko prilagodi posledicam ukinitve uporabe.

Slednje v Ekološki iniciativi Rače lahko sicer sprejmemo kot smiselno odločitev, ne moremo pa razumeti, zakaj je minister Židan le dva dneva pred tem povedal nekaj čisto drugega: da prehodnega obdobja vsaj za uporabo na nekmetijskih zemljiščih ne bo. Zadnje stališče slovenske vlade, da zagovarja prepoved uporabe glifosata in da bo na vsak način naša država ubrala svojo »ekološko« pot, vendar želi zagotoviti prehodno obdobje največ petih let za prilagoditev domače kmetijske proizvodnje, si velja zapomniti in nad njenim uresničevanjem bdeti.

Ekološka iniciativa Rače
zanjo Boris Vezjak

Vir: http://eko.race-fram.net/slovenska-pot-v-prihodnost-brez-glifosata-in-uporabe-fitofarmacevtskih-sredstev/


Poziv k odpravi novele Zakona o tujcih in k sprejemu sodobne migracijske politike

marec 29, 2017

Državni zbor je 27. januarja 2017 sprejel novelo Zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za mednarodno zaščito (azil). Ker je to v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi temelji zakon v veliki meri na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za mednarodno zaščito. V interesu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) Zakon o tujcih po našem mnenju predstavlja korak h krepitvi policijske države.

Ker ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi razprava o zakonu razvodenela, zakon pa postal nekaj normalnega, je bil v organizaciji ZRC SAZU in Mirovnega inštituta izveden posvet z naslovom “Zakon o tujcih kot simptom avtokratske oblasti?” (2. marec 2017, Ljubljana). Udeleženci in udeleženke posveta smo na podlagi razprave oblikovali sklepe, ki jih naslavljamo na različne ustanove in posameznike, pristojne in odgovorne za oblikovanje mednarodne zaščite in migracijske politike v Sloveniji.

Vlado RS in Državni zbor pozivamo, da:

1. odpravi člene Zakona o tujcih, na način sprejema še ene novele, ki bo nova člena 10.a in 10.b izbrisala. Če tega ne bosta storila ta Vlada in ta Državni zbor, poziv velja za vsako naslednjo vlado in državni zbor;
2. sprejme novo migracijsko politiko, ki bo ustrezala sodobni migracijski situaciji ter s hkratnim upoštevanjem načel, zapisanih v mednarodnih konvencijah, nadgradila zastarelo resolucijo o migracijski politiki iz leta 2002;
3. sprejme kontingentni načrt z namenom priprave na ravnanje v primeru večjega števila prihoda prosilcev za mednarodno zaščito;
4. občutno poveča število sprejemov ljudi prek shem preselitve in premestitve;
5. občutno poveča nastanitvene kapacitete in prevzame svoj delež odgovornosti za sobivanje z razseljenimi osebami v globaliziranem svetu.

Varuhinjo človekovih pravic pozivamo, da:
Nemudoma vloži zahtevo za presojo ustavnosti novele Zakona o tujcih.

Evropsko komisijo pozivamo, da:
Nemudoma preuči skladnost novele Zakona o tujcih s Pogodbo o delovanju Evropske unije, Direktivo 2013/32/EU in Dublinsko uredbo.

Občine pozivamo, da:
Zavzamejo proaktivno držo pri reševanju situacije, tako z iskanjem lastnih kapacitet kot iniciranjem političnega dialoga na lokalni ravni. Pasivnost države ne sme postati izgovor za lastno pasivnost, prav nasprotno. Najboljša obramba pred predsodki in sovraštvom je občutek, da lahko k reševanju globalnega problema pomembno prispevamo tudi na lokalnem nivoju.

Podpis na: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSf0KWGpUJhforA94BA51GXrH_jRRt7Nc5bZ_PRSsjya4usfyQ/viewform?c=0&w=1