(Ne)ideološkost lokalne politike

oktober 19, 2018

V predvolilnem času je moč iz ust raznih komentatorjev, analitikov in ostalih, ki jim je dan prostor v prevladujočih medijih, slišati neskončno število izjav tipa “Lokalna politika nima veze z ideologijo. To so obnove pločnikov, cest in osnovnih šol.” Ali pa: “Zmaga lahko samo nadideološki, nepolitičen kandidat”. Te in podobne izjave nimajo veze z realnostjo.

Prav tako kot je na sistemski/družbeni ravni ideološka odločitev kdo bo lastnik in upravitelj produkcijskih sredstev (tovarn, strojev) in sadov, ki izhajajo iz njih (presežne vrednosti) – dosedanje kapitalistične elite ali pa delovni ljudje, so tudi odločitve na lokalni ravni ideološke.

Poglejmo nekaj primerov. V primeru, da se lokalna oblast odloči, da bo določenega podjetnika oprostila plačevanja nekaterih zakonsko določenih dajatev v občinsko blagajno, je sprejela liberalno ideološko odločitev, ki je namenjena pomoči lastnikom kapitala.

Če se lokalna oblast odloči, da bo izgradila boljšo cestno infrastrukturo do bogatejših naselji kot do revnejših, je to prav tako ideološka odločitev, ki spada v okvir reprodukcije obstoječega stanja in večanja vseh oblik neenakosti med ljudmi.

V kolikor lokalna oblast organizira gonjo proti naselitvi beguncev v svoje okolje, je to ideološka odločitev, temelječa na konservativni in nacionalistični ideologiji.

Če občinski veljaki ne naredijo nič ob očitnih kršitvah delavskih in okoljskih standardov v javnih podjetjih, moramo ta molk razumeti kot ideološko odločitev. Le te se poslužujejo skorajda vsi občinski mogočneži, naj gre za liberalce, konservativce ali pa socialdemokrate.

Če bi se določena občina zavezala ti. “politiki odprtih knjig” (Vsa občinska podjetja morajo javnosti omogočiti poln dostop do vseh podatkov o svojem poslovanju), bi bila to ideološka odločitev. Umestimo jo lahko v spekter napredne socialdemokracije.

Če bi se v določeni občini odločili, da se bodo zavzemali za delavsko upravljanje lastnih podjetji, podružbljanje skupnega premoženja in enakomeren razvoj celotnega svojega območja, po meri občank in občanov in ne kapitalsko-političnih elit, bi bila to ideološka odločitev. Izhajala bi iz socializma.

Gregor Kašman

Izvirno objavljeno na Facebook profilu Gregorja Kašmana https://www.facebook.com/gregor.kasman

Advertisements

Ekoregija Ravno polje, Ustanova v objemu skupnosti in Družinski center, dve leti kasneje

januar 17, 2018

Že skoraj dve leti mineva odkar smo na blogu podrobneje predstavili tri ekološko-socialne projekte, ki so se v Občini Kidričevo »rodili« na pobudo in v sodelovanju s Fundacijo in Zavodom »Nazaj na konja«. Februarja 2016 smo objavili kako so ti socialno-ekološki projekti nastali in kaj obetajo, zdaj pa lahko z določeno časovno distanco preverimo kakšno dodano vrednost so med tem prinesli ali še prinašajo v naš prostor.

Uvodoma beseda ali dve o metodologiji zbiranja podatkov. Ta zapis je imel namen nastati že lani, ob prvi obletnici objave izvirnega članka, a ga je (ne)dostopnost informacij in (ne)odzivnost odgovornih za omenjene projekte potisnila krepko v prihodnost. Po svoje to razkriva določen aspekt transparentnosti teh projektov, na katerega je naš očitek letel že v izhodišču, na žalost pa to vpliva tudi na samo objektivnost tega prispevka, ki se je tako v delu prisiljen zanašati na sekundarne vire in ugibanja. Še najbolj konkretne odgovore smo prejeli s strani direktorja občinske uprave Damjana Napasta, odgovornim Zavoda na konja pa se je baje na neki točki pokvaril računalnik[1] in od takrat, navkljub povpraševanju, z njihove strani ni bilo več odziva. So se pa v odzivu na izvirni prispevek javili nekateri drugi akterji teh zgodb in mestoma razjasnili, na drugih pa odprli povsem nova vprašanja okoli teh treh projektov, ki v veliki meri še vedno ostajajo brez odgovorov. Določeni viri ne želijo biti imenovani, zato njihovih imen tudi ne objavljamo, je pa njihova korespondenca shranjena in vsakomur, ki bi želel polemizirati, jo lahko posredujemo na vpogled.

V splošnem se zdi, da so vsi trije projekti še živi, je pa njihova dejavnost še veliko bolj odmaknjena izpred oči javnosti, kot je bil to primer za časa našega prvega preverjanja. Tudi participacija občanov se zdi, da se je temu sorazmerno znižala in na nek način se kaže, da se uresničuje ena od bojazni, ki smo jih navedli v izvirnem prispevku, da so ti projekti zgolj »lovišče za javna sredstva, ki bolj kot občanom, služijo zasebnim interesom…«

Društvo Ekoregija Ravno polje, društvo za sonaravni razvoj

Članom društva Ekoregija Ravno polje smo namenili vprašanja, v katerih nas je zanimal trenuten status društva in ali je društvo v preteklem obdobju izvajalo kakšne dejavnosti? V medijih je bilo v začetku 2016 razbrati, da naj bi društvo konkretno z delom začelo aprila 2016[2].

Na povpraševanje smo do enega od članov nadzornega odbora društva prejeli informacijo, da je zaradi nedejavnosti društva decembra 2016 pozval vse nadzornike, da se sestanejo, vendar mu ni odgovoril nobeden. So pa za novo leto 2017 člani društva prejeli voščilnico z vsebino, ki povzema dejavnosti društva v letu 2016 (objavljena je tudi na Facebook strani društva)[3]:

»Zadovoljni smo, da smo skupaj z vami v letu 2016 izvedli kar nekaj odmevnih aktivnosti v okviru delovnih skupin osveščanje, mobilnost in kmetijstvo:

  • 7.2016 smo izvedli študijski obisk v Avstrijo in izvedli odmevno predavanje o humusni izboljšavi tal[4],
  • v projekt obnove humusa smo vključili kmetovalca Andreja Napasta iz Cirkovc,
  • od 15.7. do 16.7. 2016 smo se udeležili 24-urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf,
  • postavili smo dve enostavni električni polnilnici na občinski stavbi Občine Starše in novem zdravstvenem domu v Občini Kidričevo,
  • pričeli smo zahtevne dogovore z trgovino Jager v zvezi s promocijo in prodajo lokalnih eko proizvodov, ki jih bomo zaključili v začetku leta 2017.

Tudi v letu 2017 si bo društvo Ekoregija Ravno polje maksimalno prizadevala ustvariti višjo stopnjo ozaveščenosti prebivalstva regije za okolje ter izvajati projekte oziroma programe, ki bodo zmanjševali izpuste CO2 v regiji in povišali vezavo CO2.«

Po neodzivnosti predstavnikov društva smo vprašanja naslovili na občino. Direktor občine Damjan Napast je na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»Občina Kidričevo je sofinancer njihovih aktivnosti. Društvo je samostojno in deluje na območju občin Kidričevo in Starše. Obstaja ločena postavka v višini 6500 EUR. Do sedaj smo financirali direktno (ekskurzije, predavanja, članarino Ekoregiji Kaindorf, montažo električnih polnilnic, itd). V letošnjem letu bo razpis, če bo prišlo do realizacije aktivnosti (lansiranje domačih izdelkov v trgovski center)«[5].

Na nadaljnja podrobnejša vprašanja ni bilo več odgovora, smo pa glede financiranja dobili nekaj odgovorov v poročilu računskega sodišča, ki je svojo poročilo o delovanju občine Kidričevo objavilo konec oktobra 2017 in v katerem so med drugim ugotovili, da je Občina dvema izvajalcema kulturnih programov in trem društvom na drugih področjih delovanja dodelila in izplačala sredstva v skupnem znesku 10.367 evrov, ne da bi sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev.[6] Eno od teh je tudi društvo Ekoregija Ravno polje, ki je tako prejelo 2.407 evrov.[7] To je razvidno tudi iz informacij na Supervizorju (zdaj Erar), kje so navedeni tudi drugi javni prihodki društva. Edina javna vira sta do zdaj bili občini Kidričevo in Starše, zadnje (zabeleženo) nakazilo pa sega v september 2016[8]. Zagata s financiranjem seveda priča o nenavadnem in nerazčiščenem razmerju med društvom in občinama, o katerem smo več pisali v izvirnem članku.

Spletne strani društvo še vedno nima. Dolgo je bila brez vsebine zakupljena domena http://www.ekoregija-ravnopolje.si, med tem pa so očitno izgubili tudi to, so pa kar dejavni na Facebooku, ki je praktično edini informator o dejavnosti v društvu. Na Facebooku občasno objavljajo prispevke, ki se tičejo dejavnosti društva, čeprav prevladujejo napotila in po-objave sorodnih dejavnosti in vsebin iz drugih virov. Največ informacij je s področij elektro-mobilnosti in humusne obnove tal. To sta očitno tudi dve področji, na katerih bi naj bilo društvo najbolj aktivno.

Če lahko sodimo po teh objavah, bi naj društvo trenutno aktivno sodelovalo z lokalno akcijsko skupino – LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah pri pripravi mednarodnega projekta humusne obnove tal, ki se ima namen uresničiti v prvih mesecih leta 2018.

Ostale dejavnosti iz preteklega leta, ki so opisane na Facebook profilu, so naslednje:

  • Tudi lani so se udeležili 24 urne kolesarske tekme Ekoregije Kaindorf, kjer je ekipa zasedla 10. mesto!
  • Pred restavracijo Pan je 30.6.2017 potekala prireditev dirke z električnimi vozili »e-via 2017«, ki je služila kot predstavitev prve izmed sedmih električnih polnilnic ponudnika Zavoda Zadihaj.[9]
  • Ekoregija Ravno polje se je 24.6.2017 udeležila 10. obletnice Ökoregion Kaindorf. Občino Kidričevo je zastopala Dr. Maja Lamberger Khatib (Kmetija Pri omi Neži).
  • Člani Društva za električna vozila Slovenije (DEVS) so v okviru prireditve Pozdrav jeseni, ki je potekala v soboto, 24. septembra v Občini Starše obiskovalcem predstavili različna električna vozila (avtomobile in kolesa), finančne vzpodbude Ekosklada, pojasnili prednosti električnih vozil, odgovarjali na vprašanja obiskovalcev ter omogočili testne vožnje z električnimi vozili.

Društvo na Facebooku vse zainteresirane občane vabi k sodelovanju, k oddaji idej, pobud. Tovrstne objave pa so se tudi na Facebooku (zaenkrat) zaključile z oktobrom 2017.

Delovanje društva se torej zdi vsebinsko precej omejeno, če smemo soditi o razkolu med člani, pa tudi nič kaj demokratično in zelo netransparentno. Rezultati v obliki električnih polnilnic in promocije elektro-mobilnosti, so predvsem posledica državnih (in drugih nevladnih) iniciativ ter smernic in imajo bolj malo opraviti z angažmajem samega društva. Vse ostalo so družabna srečanja v okviru rekreativnih prireditev, nekaj (zaprtih?) strokovnih srečanj in marketinške prireditve. Za slaba štiri leta delovanja, društvo Ekoregije zaenkrat nima veliko pokazati. Tudi če bomo občani v bližnji prihodnosti vendarle deležni kakšnih rezultatov dela društva, pa ostaja priokus, da za krinko družbeno in ekološko progresivne ideje, “rovarijo” predvsem zasebni interesi, ki javnost bolj kot ne izključujejo.

Ustanova v objemu skupnosti Kidričevo, ustanova za pomoč osebam iz ranljivih skupin občine Kidričevo

V zvezi z Ustanovo V objemu skupnosti Kidričevo, smo podobno kot leta 2015, pisali gospe Brigiti Ačimovič. Takrat nam je posredovala zgledno poročilo s pojasnili, za 2016 je obljubila podobno[10], vendar kljub vmesnim pozivom iz njene strani ni bilo več odziva.

Obrnili smo se na občino, ki je kot ena od ustanoviteljic fundacije, z delovanjem ustanove gotovo dobro seznanjena. Kot v primeru društva Ekoregija, je direktor občinske uprave Damjan Napast na naše poizvedovanje pojasnil naslednje:

»V letu 2016 je bilo v sklopu ustanove Izvedeno:

A: Programi za skupine ranljivih oseb občine Kidričevo

Od skupinskih aktivnosti v letu 2016, je bila izvedena zdravstveno preventivna ekskurzija v Male Moravce. Udeležilo se je je 20 udeležencev. Najstarejši je imel 92 let.

Enaka aktivnost se je izvedla tudi 29.5.2017.

Izveden je bil tudi program Računalniške igrarije, katere se ga je udeležilo 7 udeležencev.

B: Individualni programi

Fizična oseba Ležišče 405,10 EUR
Fizična oseba Terapija s pomočjo konj 350,02 EUR
Fizična oseba Sanitetni obvezilni material – prvi del 225,00 EUR*
Fizična oseba Sofinanciranje fizioterapij – prvi del 225,00 EUR*

To so sredstva v sklopu pomoči posameznih fizičnih oseb, kjer je bila izražena želja po pomoči. Denar se ne deli, ampak se plačajo konkretne zadeve. S strani občine so bila sredstva nakazana v letih 2014 in 2015. Ostalo prispevajo ostali ustanovitelji. Bili sta tudi dve akciji, kjer se pozvalo lokalne pravne osebe«.[11]

Kakšnega javnega kanala o dejavnosti Ustanove na spletu ali v medijih ni zaslediti. Samo delovanje tako ostaja misterij (opomba: še najbolj natančno je delovanje Ustanove predstavljeno v priročniku, ki so ga ob ustanovitvi leta 2014 izdali v Zavodu PIP: »Priročnik dobre prakse, Skupnostne ustanove, Priložnost za razvoj in izboljšanje kvalitete življenja v lokalni skupnosti« (PDF), avtorja pa sta vodja regionalnega stičišča NVO Podravja Bojan Golčar in Metka Demšar Goljevšček iz Zavoda Nazaj na konja.).

Iz posameznih objav na Facebooku in v časopisu Ravno polje je mogoče razbrati, da je članica strokovnega sveta ustanove tudi Malčka Kokol[12].

Zgodovinsko društvo je v decembru 2017 v okviru Ustanove v objemu skupnosti pripravilo predavanje o preteklosti Kidričevega in o tem objavilo tudi posnetek[13], poročilo pa je bilo objavljeno v decembrski številki Ravnega polja[14].

Zveza kulturnih društev Kidričevo in Občina Kidričevo sta 6. januarja 2018 v župnijski cerkvi Kidričevo organizirala dobrodelni koncert, na koncertu zbrana donatorska sredstva pa so namenili delovanju Ustanove v objemu skupnosti Kidričevo[15].

Zakaj Občina od 2016 ne plačuje več dogovorjenih 2000€[16], ki bi jih naj vsak od ustanoviteljev na leto vplačal v skupni fond in s kakšnimi sredstvi Ustanova sploh razpolaga, nam kljub povpraševanju ni uspelo izvedeti.

Družinski center Kidričevo

O delovanju Družinskega centra v letu 2016 smo vprašanja naslovili na Metko Demšar Goljevšček, ki se prav tako ni odzvala.

Program družinskega centra je redno objavljen na Facebooku, drugje informacij o delu centra ni mogoče dobiti. Obrnili smo se tudi na prostovoljce, ki so v  preteklosti sodelovali s centrom in tisti, ki so se na naša vprašanja odzvali, so se pritoževali nad organizacijo centra in mačehovskim odnosom do prostovoljcev.[17]

Z letom 2017 se je po prvotnem razpisu sofinanciranje projekta s strani ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zaključilo, zato smo direktorja občinske uprave Damjana Napasta povprašali o nadaljnji usodi Družinskega centra. Na naše poizvedovanje je pojasnil naslednje:

»S 1.5.2017 je center ponovno pričel z uradnim delovanjem vse do leta 2020. Izvajalec Zavod nazaj na konja je prejel sklep o sofinanciranju s strani Ministrstva. Občina bo sofinancirala dejavnosti v višini 25%. Aktivnosti se bodo izvajale v Starošincah in v Kidričevem na lokaciji bivše občine in dnevnega centra.«[18]

Družinski center o svojih dejavnostih objavlja predvsem na Facebooku[19]. Večina dejavnost je osredotočena na delo z konji in se izvaja v Konjeniškem parku Starošince – Nazaj na konja. Družinski center Kidričevo pripravlja zabavne igre za vso družino, programe počitniških aktivnosti, družinski  in sprostitveni program, občasno pa potekajo tudi predavanja za starše o konfliktih v družini, odnosih. Delo v centru je prostovoljno.

Na spletni strani Družinskega centra, ki je v sklopu spletne strani nakonju.si[20], je splošna predstavitev centra, aktualnih novic pa je malo oz. jih objavljajo zelo neredno. Novic med februarjem in novembrom 2017 na strani ni bilo. Tudi te informacije, ki na strani so, so zelo nedosledne, recimo na podstrani »lokacija centra« je naveden samo center v Starošincah, ne pa tudi ta v Kidričevem.

V pogovoru za novice.si z naslovom »Posebna ljubezen: terapija s pomočjo konj v Starošincah« je Metka Demšar Goljevšček nekaj besed namenila tudi Družinskemu centru:

»Trenutno preko projekta Družinski center, ki ga sofinancirata Občina Kidričevo in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, omogočamo otrokom iz socialno ogroženih družin različne oblike neformalnega druženja, brezplačne delavnice in počitniške aktivnosti, izvajamo pa tudi predavanja in delavnice za pozitivno starševstvo.«[21]

Če imate v zvezi z dotičnimi projekti kakšno informacijo več in ste jo pripravljeni javno deliti, nam sporočite na mail: zvezdna.dolina@gmail.com in jo bomo dodali k prispevku.

Napotilo:
https://sterntal.wordpress.com/2016/02/26/socialno-ekoloski-projekti-obcine-kidricevo-in-zavoda-nazaj-na-konja/
[1] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 14.2.2017
[2] Vir: Alexander Saša Goljevšček, 23.2.2016
[3] Vir: https://www.facebook.com/Ekoregija-RAVNO-POLJE-664491360315395/, “23.02.2018 sem poslal pisno odstopno izjavo z mesta predsednika NO društva Ekoregija ravno polje, priporočeno na sedež društva. Če bom zaradi netransparentnosti delovanja predsednika društva še kako drugače ukrepal, še razmišljam. Ne mislim pa prevzemati odgovornosti.” Vir: Boris Bavdek, 26.2.2018
[4] Ekoregija Ravno polje je s skupino 24 ljudi 4.7.2016 obiskala Ökoregion Kaindorf. Srečanje je potekalo v gostišču Schneider v Sebersdorf-u. Namen srečanja je bilo ljudem predstaviti avstrijski model ekoregije (delovne skupine, projekte, ki jih izvajajo). Potekal je pogovor tudi z gospodom Geraldom Dunstom, s katerim so izmenjali informacije v zvezi s projektom obnove humusa, seznanitev s pogoji za vključitev in ogledali so si tudi kompostarno. Prvi projekt, ki so ga načrtovali izvesti v letu 2017 je bil projekt gradnje humusa.
[5] Vir: Damjan Napast 22 in 23. 6. 2017
[6] Občina je v letu 2015 štirim društvom na drugih področjih dodelila in izplačala sredstva ne da bi prej izvedla javni razpis po postopku, ki  ga v 12. poglavju določa pravilnik o postopkih. Občina s tremi društvi ni sklenila pogodb o dodelitvi sredstev, kar je v neskladju z 229. členom pravilnika o postopkih, ki določa, da se za dodelitev sredstev med neposrednim uporabnikom in prejemnikom sklene pogodba za dodelitev sredstev.
[7] Vir: http://www.rs-rs.si/rsrs/rsrs.nsf/I/K574BCA2536EA3946C12581C5001C468F/$file/ObcKidricevo_PP15.pdf
[8] Vir: https://erar.si/prejemnik/38510090/#transakcije
[9] Tesla polnilnici v občini Kidričevo: http://spodnjepodravje.si/tesla-polnilnici-v-obcini-kidricevo/, https://issuu.com/ravnopolje/docs/ravnopolje_april_2017_za_web
[10] Vir: Brigita Ačimovič, 23.12.2016, poročilo za preteklo obdobje smo potem prejeli 12.4.2018 in je objavljeno na: https://sterntal.wordpress.com/2018/04/12/porocilo-o-delovanju-ustanove-v-objemu-skupnosti-kidricevo/
[11] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[12] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_julij_2017_za_splet_9-7-2017. Strokovni svet ustanove, ki ima pet članic, je bil imenovan 10.12.2014. Strokovni svet prvenstveno obravnava strokovna vprašanja v zvezi z izvajanjem namena Ustanove in za upravo pripravlja predloge odločitev za dodeljevanje finančnih sredstev.« Vir: Brigita Ačimovič, 12.2.2016. Člani uprave so izvorno bili (ali so še, ne vemo): Marko Drobnič (Talum), Brigita Ačimovič (Talum), Anton Leskovar (Občina), Damjan Napast (Občina), Marjan Trobiš (Boxmark Leather) in Matej Bastič (Boxmark Leather). Članice strokovnega sveta ustanove so izvorno bile (ali so še, ne vemo): Alenka Brumen (OŠ KIDRIČEVO), Metka Demšar Goljevšček (Zavod NAZAJ NA KONJA), Malčka Kokol (Društvo upokojencev Kidričevo), Ivanka Korez (OŠ CIRKOVCE) in Pavla Veler (OZRK Cirkovce)? Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/novice/obvestila/dogodki/vkljucevanje-v-brezplacne-programe-aprila.html (pridobljeno 12.4.2018)
[13] Posnetek na: https://youtu.be/z32SM_-3LX4
[14] Vir: https://issuu.com/ravnopolje/docs/rp_december_2017_web
[15] Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo/dogodki/dobrodelni-koncert-14.html
[16] Vir: https://erar.si/prejemnik/32520476/#transakcije
[17] Vir: korespondenca s prostovoljko, ki ne želi biti imenovana, 15.3.2016
[18] Vir: Damjan Napast, 22 in 23. 6. 2017
[19] Vir: https://www.facebook.com/Družinski-center-Kidričevo-866023190146745/
[20] Vir: https://nakonju.si
[21] Vir: http://novice.si/page/naj-bo-dobro-pred-slabim-prav-pred-narobe-naj-bo-ljubezen-pred-sovrastvom/


Civilna iniciativa proti novi gospodarski coni in kmetijskim farmam na robu Strnišča

november 28, 2017

Vaščani Strnišča si tako kot vsi prebivalci naše občine želimo kakovostnega življenja. Še posebej si želimo, da bi v zdravem in mirnem kraju živeli naši otroci in da bi ti otroci, ko odrastejo, svojo vas videli kot kraj, v katerem želijo še naprej živeti in si tam ustvariti družine. Zato smo ZA napredek in razvoj naše občine, za nove gospodarske priložnosti in za nova delovna mesta, saj se zavedamo, da je samo tako mogoče financirati in zagotavljati kakovosten razvoj krajev v občini.

Ampak iz istega razloga smo hkrati ODLOČNO PROTI novi gospodarski coni in živinskim farmam na južnem robu naše vasi, ker Strnišču ne prinašajo nobenega razvoja in nobene prihodnosti, ampak pomenijo kvečjemu začetek njegovega umiranja in najbrž neizogiben konec.

Proti smo zato, ker ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo. Je to zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika?

Proti smo zato, ker smo že zdaj najbolj degradiran kraj v občini. Imamo zdravstveno najbolj problematično lokacijo v vsej občini: približno 25 hektarjev veliko leš jamo, v katero so po drugi svetovni vojni navažali gradbene odpadke in odpadke parnih lokomotiv. Še v letu 2016 so meritve pokazale preseganje kritičnih vrednosti za baker, cink in svinec in opozorilnih vrednosti za arzen, kadmij in nikelj. Jama nikoli ni bila sanirana, leži pa tik ob hišah na severu naše vasi.

Proti smo zato, ker je naša vas edina v občini, ki že leži dobesedno sredi odlagališč strupov in smetišč. Poleg leš jame na severu vasi imamo na zahodnem robu vasi Haldo, 40 hektarjev veliko odlagališče rdečega blata, ki je desetletje zastrupljala podtalnico in zemljo, strupen prah z nje pa je raznašalo po vsej vasi. Na jugu vasi je 300 metrov od zadnje vrste hiš 30 hektarjev veliko odlagališče pepela in dolgoletno tovarniško smetišče. Tam je bila nekoč velika gramoznica, danes pa tam stoji velik hrib, ki je poln odpadkov in pepela. K njemu je pred par leti občina prislonila še strelišče s tako slabo protihrupno zaščito, da lahko zaradi pokov o sobotnem mirnem počitku na vasi samo še sanjamo. Na vzhodnem robu vasi pa je tovarna Talum, iz katere se nam je 40 let kadilo pred okni, tik za hišami pa smo imeli dolgo tudi njen industrijski tir.

Proti smo tudi zato, ker nam občina sama pravi, da je v obstoječi gospodarski coni na vzhodu občine še dovolj prostih površin. Zato ne razumemo, zakaj naj, kot trdijo na občini, dodaten hrup ne bi smel motiti tamkajšnjih prebivalcev, nas pa bi lahko – smo morda za občino drugorazredni občani!?

Proti pa smo navsezadnje tudi zato, ker preprosto ni pošteno, da je občina postopek umeščanja nove gospodarske cone in farm skrivala pred nami in nam ga zamolčala, ko pa bi mi, še posebej pa naši otroci, na katere bodo novi objekti in dejavnosti edino zares in pomembno negativno vplivali ter jim krojili prihodnost, morali biti o tem obveščeni in vprašani prvi. O dogajanju nas niso obvestili niti takrat, ko je o tem konec septembra razpravljal in sklepal občinski svet, kaj šele da bi nas o tem obvestil tudi in še vedno naš župan, ko je pobude za nove objekte prejel.

Občinski svet in župana zato pozivamo, da za logistični in avtoprevozniški center ter za živinske farme najdejo druge lokacije. Razumemo, da imata napredek in razvoj svojo ceno. A prav bi bilo, da si njuno breme (kot si tudi finančne bonuse) prebivalci in kraji naše občine enakomerno razdelimo. Če ne zaradi drugega … saj si vendar nihče v občini ne želi, da Strnišče in otroški smeh v mladih družinah z vseh strani neba dokončno zaduši asfalt, požrejo odlagališča strupov in smeti ter ga povozijo tovornjaki.

Vir: https://www.facebook.com/civilnainiciativastrnisce/posts/246460902552212


Načrt župana Kidričevega: s tovornjaki in piščančjo farmo dokončno uničiti vas Strnišče

november 28, 2017

Sporočilo za javnost

13. novembra smo vaščani Strnišča ustanovili civilno iniciativo, s katero nasprotujemo načrtom občine Kidričevo, da čez celoten južni rob naše vasi postavi logističen in avtoprevozniški center ter piščančje farme.

Občina Kidričevo je s tem namenom konec septembra začela s postopkom spremembe občinskega prostorskega načrta, postopek in spremembe pa je pred vaščani Strnišča vse do zadnjega skrivala. O občinskih načrtih nas niso obvestili ne takrat, ko je o tem odločal občinski svet, kaj šele da nas bi obvestil župan, ko je pobude prejel.

Zanje smo izvedeli šele sredi oktobra, ko smo vaščani od župana zahtevali sklic zbora krajanov. Zbor je bil izveden prejšnji četrtek. V primeru, da ne pristanemo na njegove uničujoče načrte, je na zboru župan vasi zagrozil z izklopom javne razsvetljave in kanalizacije. Takšne grožnje so seveda brez podlage, saj ukrepi presegajo županova pooblastila, vseeno pa zelo jasno kažejo na to, da župan vaščane Strnišča obravnava kot manjvredne, drugorazredne občane.

Ne glede na vse pritiske vaščani Strnišča ostajamo trdno proti načrtom občine in župana. In sicer zato:
– ker ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo, samo zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika;
– ker smo že zdaj najbolj degradiran kraj v občini z uradno izmerjeno zdravstveno najbolj problematično lokacijo;
– ker je že zdaj naša vas edina v občini, ki že leži dobesedno sredi odlagališč strupov in smetišč (na zahodnem robu vasi imamo odlagališče rdečega blata Haldo, na južnem tovarniško smetišče in odlagališče pepela, na severnem zdravstveno zelo problematično leš jamo na in na vzhodnem tovarno Talum);
– ker občina sama pravi, da je v obstoječi gospodarski coni na vzhodu občine še dovolj prostih površin in ker zato ne razumemo, zakaj naj, kot trdijo na občini, dodaten hrup ne bi smel motiti tamkajšnjih prebivalcev, nas pa bi lahko!?;
– ker preprosto ni pošteno, da je občina postopek umeščanja nove gospodarske cone in farm skrivala pred nami, ko pa bi mi, še posebej pa naši otroci, na katere bodo novi objekti in dejavnosti edino zares in pomembno negativno vplivali ter jim krojili prihodnost, morali biti o tem obveščeni in vprašani prvi.

Predvsem pa županovim načrtom nasprotujemo zato, ker Strnišču ne prinašajo nobenega razvoja in nobene prihodnosti, ampak pomenijo kvečjemu začetek njegovega umiranja in neizogiben konec.

Vir: https://www.facebook.com/civilnainiciativastrnisce/posts/246460902552212


Nateg v obraz in odpuščanje

julij 13, 2016

»Kultura je bila mnogokrat razlog za spore in vojskovanja in je bila povod za plenjenje in krajo. Umetnost tega nikoli ne počne.« je dejal slikar Bogdan Čobal.

Slednja izjava se me je v včerajšnjem častniku Večer ravno prav dotaknila, da sem ob treh ponoči začel razmišljati, da napišem nekaj malega o svoji izkušnji in zmleti usodi našega kulturno umetniškega društva v lokalnem, javnem prostoru.

Februarja 2015 je KUD Nika na Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo poslalo vlogo za sprejetje z namenom sodelovanja na kulturno umetniškem področju v občini. Kljub neodvisnim pozivom nekaterim članov omenjene zveze, ki so pri polni kulturni zavesti zahtevali, da nam odgovorni iz ZKD občine Kidričevo vsaj pošljejo odgovor, odgovora do danes še nismo prejeli. Odnos Zveze kulturnih društev do KUD Nika sem kot gost, pesnik, na Radia Ptuj, oktobra 2015 tudi javno izpostavil. Potem sem novembra 2015 šel na občino Kidričevo. Gospodu Županu sem nesel dokumentacijo o porabljenih upravičenih sredstvih za projekt, že tradicionalno lep dogodek – »Kidričevo teče 2015«, lani tudi »S humanitarnimi koraki«, ter se mu zahvalil za podporo in sodelovanje.

Seveda nisem mogel mimo tega, da županu, kot človeku, ki naj bi slišal kaj se posameznikom in društvom v njegovi občini dogaja, povem nekaj o marginalnem položaju Kulturno umetniško društvo Nika v občini. Spregovoril sem tudi nekaj besed o rezultatih KUD Nika (Nika pomeni boginja zmage), o založništvu društva v Lovrencu na Dr. polju in nekaj dogodkih KUD Nika širom po Sloveniji; o pravljici Kiti plavajo počasi, Esad Babačić, nominacija za najlepšo slovensko knjigo – slikanico, Prihodi Odhodi, Esad Babačić – nominacija za Jenkovo nagrado, Banda, E. Babačić, knjiga o zgodovini hokeja in poklon Slovenskim hokejistom, Jagode ne gledajo na linijo, pesniški prvenec – Boštjan Zupanič, izid plošče kultnega benda V.I.A. Ofenziva z naslovom Bele rože, omenil pesniško zbirko Kitula. V slednji pesnik skozi poezijo spregovori o lepem slovenskem nategu, pa tudi o nesmrtnem Messiju. Županu dam pobudo in omenim kulturne vsebine, delavnice za otroke itn., ki bi lahko prinesle doprinos skupnosti. Potem sem župana vprašal, če lahko on, ki gotovo ve, kaj je dobro za razvoj kulturnega dialoga ter umetnosti v občini, spomni pristojne v ZKD občine, da KUD Nika končno le odgovorijo glede naše poslane vloge. Župan mi reče, da je v ZKD občine Kidričevo za to najbolj pristojna »alfa in omega«, gospa tajnica in naj grem do nje kar sam, saj se on ne rad krega s svojimi sodelavci, oziroma se rad dobro razume z njimi. Tako me občinski oče v imenu občinske kulture pribije na križ. Šok, v imenu enakih možnosti, vam rečem. Komu se lahko pritožiš? se takoj spomnim preroških besed Ivana Krambergerja. Nikomur, v prvi vrsti pa ne tistim, ki so plačani v imenu ljudstva. »Pusti poezijo sine, ni tu denarja nobenega, naj jo pišejo Slovenci, oni tako nimajo kaj izgubiti.« se mi glavi vrti Babačićeva, še vedno zgovorna in aktualna Tranzicijska pesem.

Spokojno odnesem svoj križ daleč od enakih kulturnih možnosti do gospe v občinsko pisarno in jo spomnim, da še v KUD Nika po 9. mesecih nismo dobili njihovega odgovora. »Alfa in omega« gospa iz zveze kulturnih društev občine Kidričevo mi pove, da lahko v roku enega tedna pričakujem odgovor in pomenljivo doda, da je bila Zveza kulturnih društev občine Kidričevo ustanovljena z namenom petja in folklore. Takoj začutim, da se ji jebe za kulturni dialog, kaj šele za umetnost in morebitno kulturno sodelovanje, in da gre v tem primeru le za suvereno izključevanje, pred njo na križ pribitega pesnika & KUD Nika. Fino se me je rešila, si mislim. Vidim, da so res uigrani toti naši Občinarji, in da se jim v resnici sladko jebe za neuvrščene kulturnike, ki so utrujeni od iluzije enakih možnosti nehali trkati na zaprta vrata, ki so rezervirana le še za ustaljeno kulturno elito in preverjeno Severino. Naj omenim, da pa zgledno in odlično sodelujemo s Športno zvezo občine Kidričevo, kar je prava poezija. Ko zapustim vrata občine, parafraziram, kaj mi je »alfa in omega« občinske kulture povedala o namenu ustanovitve ZKD v naši prelepi občini. Kaj je že rekla, samo za petje in folkloro smo bili ustanovljeni. Torej; tako kot mi tukaj pojemo, tak lahko vi plešete, kaj ti tu ni jasno, mi odzvanja v glavi in še kje… Ni čudno, da smo že leta 2014, lani in tudi letos iz zanesljivih virov izvedeli, da Zveza kulturnih društev občine Kidričevo celo ne uspe porabiti sredstev namenjenih za kulturo in umetnost, ki naj bi bila poslednjo zatočišče svobode izražanja slovanske duše…Tako neporabljena sredstva v imenu širjenja poslanstva in kulture v občini, za zaprtimi vrati odgovorni prenašajo iz leta v naslednjo leto. Te ugotovitve kažejo na to, kar je v uvodu tega teksta, o kulturnem plenjenju in kraji, povedal moj trenutni prvi kandidat za »Bob leta 2016«, slikar Bogdan Čobal.

Vse to zagotavlja, da imajo pesniki v 21. stoletju še naprej svojo zatočišče v »cukrarnah«. Iz lokalne percepcije se zdi, da ustvarjalci dobijo svojo minuto slave v prav v hipu smrti, saj se po izkušnji sodeč v lokalni kulturi vedno znova časti smrt kulture, da o rojstvu novega, ki se lahko v okolju razraste kot drevo, sploh ne izgubljamo besed, kaj šele iluzij.

V marčevskem Ravnem polju (reviji, ki izhaja v občini Kidričevo) je gospod župan v intervjuju na vprašanje: »kako bi po 6 letih županovanja ocenili svoje delo in razvoj občine Kidričevo?«, odgovoril. Citiram:

»Ocenjujem, da vsi skupaj zmoremo veliko. Podpora ljudi pri aktivnostih za razvoj naše občine je ključnega pomena. Namreč, naši občani želijo več, in kar je najpomembneje, pri tem želijo tudi aktivno sodelovati, dajejo pobude in predloge ter se povezujejo. Društvena aktivnost naših ljudi daje projektom dodano vrednost, zato aktivnim, željnim in pogumnim, tudi posameznikom vedno stopimo naproti. Društva občine Kidričevo so gonilo k izboljšanju kvalitete življenja, tudi jim je potrebno dati pohvalo. Tako se piše kvaliteta življenja in oni so dokaz za to.«

Kakšno leporečenje neki, lahko o prebranem samo dodam.

Prezir in sprenevedanje, vrženo v obraz, ter ponižanje, ki sem ga kot član kvazi kulturne skupnosti 21. stoletja lahko doživel tudi preko občinskega medija, od ljudi, ki imajo vpliv, zavzemajo pozicije moči in odločanja ter s svojimi potezami brez občutka neposredno hodijo po usodi ustvarjalcev, mi je dalo vedeti, da je dobro ohraniti božansko iskro v sebi in iz križa ustvarjati nove vsebine. Na vprašanje: »kaj je novega?«, lahko odgovorim; vse je isto kot pred vojno, na zahodu nič novega, šofer naprej, potniki za njim, kot mi je večkrat dejal prijatelj Damir, kar lahko zdaj neposredno povežem tudi z bivšim vojnim taboriščem v Kidričevem in aktualnim taboriščem izbrisanih kulturnikov v imenu lokalne institucije kulture.

Pred dnevi sva z velikim človekom, vsestranskim ustvarjalcem, umetnikom Esadom Babačićem, predsednikom KUD Nika, ki je septembra 2014 v Velenju na Lirikonfestu prejel tudi nagrado za 10 letni vrhunski pesniški opus, Čaša nesmrtnosti, malo komunicirala o tem kaj v teh dneh delava. Babačić mi je dejal, saj mi smo vedno bili pridni… Njemu so tisti na pozicijah moči na RTV-ju, ki naj bi delali v imenu naroda, leta 2013 ukinili izjemno radijsko oddajo »Hotel Romantika«, v katero je prinašal multikulturni dialog in bogate kulturne vsebine, zavzemal se je za ranljive, iz vrha družbe odpisane skupine ljudi in na senzibilen, subtilen način postavljal ogledalo dogajanju, času, prostoru, sistemu, kar je zmotilo tiste, ki so imeli moč ukiniti vse, ki so jim preveč dobro postavili ogledalo.
Od takrat naprej so v Sloveniji ukinili še nekaj dobrih medijev, ki so odpirali in krepili dimenzije človekove svobode in povezovanja.

»Ja, ukinili nas bodo, še preden bomo dokončno odšli,« mi pravi.

Zdi se, da so nas že ukinili, še preden so nam dali sploh besedo. Zato je prav, da si jo vzamemo sami. In jaz sem si jo vzel.

Ima dana za »megdana«, bi v tem kontekstu optimistično rekli naši južni bratje in sestre, gostje »Hotela Romantika«.

Pisanje je zame močno zdravilo, ki ima izjemno terapevtsko moč, s katerim poskušam razbijati strahove pred kulturnim dialogom in opozoriti na to, kar se dejansko dogaja tudi na področju kulture pri nas.

Danes ponoči, nekje ob štirih zjutraj, ko nisem mogel spati in me je preganjal ustvarjalni nemir, in sem o svojem in Kristusovem križu razmišljal po tihem, sem se vprašal, zakaj se na zemlji dogaja izključevanje ljudi iz božjega kraljestva.

Takrat sem zaslišal Njegov tihi glas: »odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo«.

Boštjan Zupanič

Izvirno objavljeno 28. marca 2016, na osebnem Facebook profilu Boštjana Zupaniča

Napotilo:
http://www.esadbabacic.si/kontakt/


Ožičena Slovenija

februar 9, 2016

Žica

Vir: Facebook


Pes je za avtom šel in ga nisem vlekel

september 18, 2013

Veliko ljudi je na portalu napisalo različne komentarje, ker niso seznanjeni z resničnimi podatki. Iz sobote na nedeljo nam je nekdo poškodoval zaščitno ograjo in zvabil psa na prosto. To mi še takrat ni bilo znano. Ko me je okrog 9.45 ure poklical stanovalec iz bloka v ulici B.K. in vprašal če se mogoče naš pes sprehaja pred njihovim blokom . Rekel sem da to ne vem, da pa bom takoj prišel tja pogledat če je mogoče res kaj narobe. Doma sem skočil v avto in se odpeljal pred blok. Tam sem videl našega Žina, ki je tam že pojedel klobase in se napil sveže vode, ki so mu jo dali ti stanovalci. Poklical sem ga k sebi in mu okrog vratu pripel povodec. Čeprav ta pes ni napadalen, sem vseeno hotel zavarovati ljudi v okolici, zato sem ga hotel odpeljati v naše skladišče, kjer ima svoj pesjak in je njegovo bivališče na prostem v 66 arih. Ker pa v ta avto noče vstopit – navajen je prevoza v večjem KANGUJU, ki pa ga ta dan nisem imel, sem ga zavezal za vlečno kljuko in se čisto počasi odpeljal proti Kolodvorski. Hitrost premikanja je bila največ 2,5 do 3 km na uro, saj so me lahko prehiteli vsi pešci. Tudi psu ni bilo potrebno teči, in ni se upiral hoji, tako da je šel za avtomobilom, sam pa sem ga spremljal čez odprta okna.

Izmišljene in neresnične so tudi navedbe, da je imel pes poškodovano nogo. V pregled stanja psa so se aktivno vključile članice društva proti mučenju živali in niso opazile vidnih poškodb. Presenečen sem nad njihovo aktivnostjo, za kar se jim zahvaljujem, da pomagajo živalim, saj so se čez nekaj ur ponovno prišle pozanimat o njegovem stanju in mu pregledale njegove blazinice na nogah. Ker niso opazile nikakršnih poškodb, so mi svetovale, da ga jutri odpeljem do veterinarja na splošni pregled. V ponedeljek je bil ta pregled opravljen in na zapisniku piše, da je bil opravljen klinični pregled tega psa z imenom in št. čipa.

Dr. vet. medicine ugotavlja da pes ne kaže kliničnih znakom bolezni, na psu ni vidnih znakov nasilja in ni nobenih poškodb, je v primerni telesni kondiciji…

Upam da sem vsem, ki imajo veliko skrb za našega psa vsaj malo pojasnil moje dobro namerno ravnanje s psom.

Franc Planinšek

Objavljeno na različnih Facebook profilih društev za zaščito živali in v torek, 17.9. tudi v Štajerskem tedniku.