Deček

julij 24, 2017

Poletje na vasi 2017

V petek, 28.7.2017, ob 21.00, vas vabimo v Dom krajanov Mihovce (Občina Kidričevo), na projekcijo filma Charlesa Chaplina, Deček (The Kid). Film je primeren za vse generacije.

Vljudno vabljeni!

The Kid, ZDA, 1921, DVD, 68′, celovečerni igrani film, scenarij in režija: Charles Chaplin, igrajo: Charles Chaplin, Edna Purviance, Jackie Coogan, Carl Miller in drugi, slovenski podnapisi.

cc_the_kid_1921

Letos mineva štirideset let od smrti ikone filmskega traku, Charlesa Chaplina. Film »The Kid« iz leta 1921, je Chaplinov prvi celovečerni film. To je hkrati zabavna in tragična alegorija, ki se že začne s stavkom: »A comedy with a smile – and perhaps a tear« (komedija za smeh in mogoče solzo), kar veliko pove o specifičnem, nemalokrat melodramatičnem načinu pripovedi, ki pa se mojstrsko prepleta z značilno Chaplinovsko komedijo. Pripoved se vrti okoli potepuha, ki poskrbi za zapuščenega otroka, ki ga mati iz obupa zavrže. Resnična filmska klasika, ki nikoli ne zataji svojega poslanstva.

Projekcija filma je brezplačna. Hrano in pijačo lahko prinesete zraven. Če je mogoče, pridite peš ali s kolesom.

Vsak dan ob 19. uri, če je za to seveda primerno vreme, na igrišču v Mihovcah poteka rekreacija (nogomet, košarka, namizni tenis, frizbi itd.) in druženje. Dobrodošel je vsak! Vabljeni v čim večjem številu! Za vse nadaljnje informacije in morebitne predloge, nam lahko pišete na zvezdna.dolina@gmail.com

Vabljeni!

Advertisements

Zlata mrzlica

julij 19, 2017

Poletje na vasi 2017

V petek, 21.7.2017, ob 21.00, vas vabimo v Dom krajanov Mihovce (Občina Kidričevo), na projekcijo filma Charlesa Chaplina, Zlata mrzlica (The Gold Rush). Film je primeren za vse generacije.

Vljudno vabljeni!

The Gold Rush, ZDA, 1925, DVD, 95′, celovečerni igrani film, scenarij in režija: Charles Chaplin, igrajo: Charles Chaplin, Mack Swain, Tom Murray, Henry Bergman, Malcolm Waite in drugi, slovenski podnapisi

goldrushposter

Letos mineva štirideset let od smrti ikone filmskega traku, Charlesa Chaplina. Chaplin se je po uspehu filma »The Kid« iz leta 1921 podal v resne filmske vode, kar pa je bil polom v vseh ozirih razen morda v filmskem. Vrnitev na stara pota mu je uspela v klasiki iz leta 1925, »The Gold Rush«. V tej nepozabni alegoriji, se na sila zabaven način pokloni gonilu ameriške družbe, pohlepu po zlatu. V filmu najdemo nekaj nepozabnih prizorov, ki jih je moč zlahka uvrstiti med najbolj smešne kadarkoli prikazane na filmskem platnu. Chaplin ponovno na skrajno posrečen način združi na videz nezdružljivo – komedijo in tragedijo. Na smešen, socialno politično zajedljiv in ironičen način, dela komedijo iz lakote in socialne stiske, ter tako razgalja razčlovečenje, ki ga s seboj nosi pohlep. »The Gold Rush« je film, po katerem je tudi Chaplin sam želel, da bi se ga ljudje najbolj spominjali.

Projekcija filma je brezplačna. Hrano in pijačo lahko prinesete zraven. Če je mogoče, pridite peš ali s kolesom.

Vsak dan ob 19. uri, če je za to seveda primerno vreme, na igrišču v Mihovcah poteka rekreacija (nogomet, košarka, namizni tenis, frizbi itd.) in druženje. Dobrodošel je vsak! Vabljeni v čim večjem številu! Za vse nadaljnje informacije in morebitne predloge, nam lahko pišete na zvezdna.dolina@gmail.com

Vabljeni!


Hrana za prihodnost – naprej h koreninam

marec 16, 2015

Dokumentarni film na TV Slovenija

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/village-folk/174284785

V zgodovini človeštva so številne civilizacije propadle, ker jim ni uspelo pridelati dovolj hrane.

Sumerci so že 4.000 let pred našim štetjem s preveč intenzivnim namakanjem uničili rodovitno zemljo. Maji so s kmetovanjem in izkoriščanjem gozda popolnoma degradirali površine, primerne za pridelavo hrane.

Tudi v 21. stoletju se povpraševanje po hrani povečuje, hkrati pa je naravnih virov vse manj, tudi vode in zemlje. Intenzivno kmetijstvo ni več model, s katerim bi lahko na zemlji leta 2050 prehranili devet milijard ljudi, ki bodo vsak dan potrebovali 9,8 milijarde kilogramov hrane, kar je skoraj še enkrat več, kot jo pridelamo danes.

TV Slovenija se je z vprašanjem “ali bo mogoče v prihodnosti pridelati dovolj hrane?” v okviru evropskega medijskega projekta Rasti! Hrana za prihodnost intenzivno ukvarjala zadnji dve leti. Urednica projekta in avtorica oddaj Village Folk Barbara Zrimšek je skupaj z ekipo TV Slovenija in produkcijsko hišo Filmservis posnela več kot 50 kratkih zgodb, dokumentarcev o ljudeh, ki v različnih evropskih državah pridelujejo hrano. Zanimive zgodbe ljudi, njihove ideje in razmišljanja so poleg serije oddaj Villlage Folk prinesle izredno zanimiv filmski material za scenarij Barbare Zrimšek, Klemna Dvornika in Gorazda Kernela, na podlagi katerega je nastal dokumentarni film Hrana za prihodnost – naprej h koreninam, ki ga je režiral Klemen Dvornik.

Glavni junak dokumentarca je Pavlos Georgiadis, ki se po študiju v tujini vrne v rodno Trakijo in se začne ukvarjati s pridelavo ekološkega oljčnega olja, s čimer želi ustvariti zagonsko podjetje in povezati mlade, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in gastronomijo v okolici Aleksandropolisa na severu Grčije, kjer je 60 odstotkov mladih danes brezposelnih.

Pavlos je prepričan, da je napočil čas, da gremo naprej h koreninam, če le hočemo preživeti. Njegovo razmišljanje in prepričanje o tem, da je hrana osnova našega preživetja, v dokumentarnem filmu utemelji tudi Carlo Petrini, ustanovitelj in ambasador mednarodne mreže Slow Food International, ki s številnimi projekti po vsem svetu ščiti lokalne kmete ter pravično in zdravo hrano z okusom.

Konkretne zgodbe avstrijskega ekološkega kmeta Gerharda Zoubka, ki je s prodajo zabojčkov z ekološko hrano ustvaril zavidljivo družinsko podjetje, in pariškega vrtnarja Asafumija Yamashite, ki svojo zelenjavo prodaja najboljšim pariškim restavracijam, pa nas lahko prepričajo, kako pomembna strateška surovina postaja hrana. Svetovni trg s semeni, ki so osnova za pridelavo hrane, danes obvladuje le pet multinacionalk. Pridelava hrane je velik posel, tesno povezan s politiko, ki odloča o našem vsakdanjem življenju. A kot pravi Pavlos, ljudje lahko volimo vsak dan, celo trikrat na dan, ko imamo v rokav vilice, ter tako odločamo o tem, kako in kaj bomo jedli v prihodnosti …

40 odstotkov hrane, ki jo pridelamo predvsem v okviru industrijskega kmetijstva, ki je povezano z dolgimi transportnimi potmi, nizkimi cenami nekakovostne hrane in ustvarja nezanemarljiv ogljični odtis, današnja potrošniška družba zavrže.

Po napovedih Svetovne organizacije za hrano bo zaradi okoljske degradacije, izgube biotske raznolikosti, podnebnih sprememb, zaradi katerih se bodo puščave širile, obdelovalne površine pa bodo postale peskaste in slane, precejšen del danes rodovitne zemlje izginil. Nove površine, primerne za pridelavo hrane, pa bodo daleč od populacijskih središč in kmetijske infrastrukture, predvsem v Latinski Ameriki in podsaharski Afriki.

Morda je še čas, da preprečimo te napovedi s trajnostno, ekološko, lokalno pridelavo hrane, odgovornim odnosom do biološke pestrosti, naravnih virov in surovin ter večjim spoštovanjem hrane kot izvora našega življenja.

Barbara Zrimšek

MMC RTV SLO

Več na: http://www.rtvslo.si/villagefolk/