22. dan gasilcev in predaja novega vozila

avgust 2, 2019

V sklopu prireditev ob prazniku občine Kidričevo so praznovali tudi gasilci. Proslavili so 22. dan gasilcev Gasilske zveze (GZ) Kidričevo, PGD Pleterje je namenu predalo novo gasilsko vozilo, priredili pa so tudi regijsko srečanje gasilskih veteranov z območja Podravja.

Na osrednji prireditvi ob prazniku kidričevskih gasilcev, ki so jo organizirali vodstvo in člani PGD Pleterje, so se zbrali številni gostje in uniformirani gasilci. Predsednik PGD Pleterje Franc Planinšek se je v svojem nagovoru dotaknil zgodovine in razvoja društva, ki deluje od leta 1947. Predstavil je novo gasilsko vozilo, ki so ga tamkajšnji gasilci na prireditvi slavnostno predali v uporabo. Pri njegovi nabavi so bili pozorni na to, da ga lahko postavijo v obstoječo garažo. Izbrali so vozilo Mercedes Atego s 5.500-litrskim rezervoarjem za vodo (AC 16/50) in gasilsko brizgalno Rosenbauer. V kabini vozila je prostor za tri gasilce, vključno s šoferjem. Na strehi so dvižni pnevmatski steber s halogensko razsvetljavo, prostor za gasilsko lestev in sesalne cevi ter zaboj za razno orodje. Prav tako je na zadnjem delu strehe gasilni top za gašenje požarov večjih razsežnosti. Za kabino vozila so nameščeni gasilsko orodje, gasilni aparati, izolirni dihalni aparat, potopna črpalka, motorna žaga in drugo. V zadnjem delu vozila so cevni material, orodje, ročniki in druga potrebna oprema za notranje in zunanje gašenje, vključno z medmešalcem in penilom. Na zadnji strani je nad črpalko nameščen avtomatski navijak s hitropotezno cevjo in visokim tlakom dolžine 50 metrov. Nakup vozila je veljal blizu sto tisočakov, skupaj z DDV. Nadgradnjo je izdelalo podjetje VM Vozila.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/druzba/16777-kidricevo-22-dan-gasilcev-in-predaja-novega-vozila

Mojca Zemljarič

Advertisements

Kidričevo uvaja lokalne bone sternthale

marec 14, 2017

V občini Kidričevo bodo podprli lokalno gospodarstvo in pridelovalce kar z vrednostnimi boni, poimenovanimi po dvorcu Sternthal. Do leta 1953 je bilo to tudi nemško krajevno ime današnjega Kidričevega

Napovedi, da bo občina Kidričevo izdala lokalno valuto, vrednostne bone, s katerimi bodo lahko poslovali njeni občani, se uresničujejo. Že ta mesec naj bi bilo mogoče kupiti vrednostne bone, z njimi pa kupovati pri lokalnih ponudnikih storitev, domačih trgovcih, tudi kmetih.
“Z izdajo lokalne valute, ki ni denar, ampak neke vrste vrednostni bon, ki omogoča petodstotni popust pri nakupih in plačilu storitev, želimo v občini spodbuditi razvoj domačega podjetništva. Ker občina ne more biti izdajatelj omenjenih bonov, smo dejavnost našega občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje doregistrirali tudi za to dejavnost in občani bodo lahko tam kupovali vrednostne bone. Za zdaj v vrednosti 10 evrov, za kar pa bodo odšteli 9,50 evra. Boni so že v tisku in kupiti jih bo mogoče že v prihodnjih dneh, ko bomo tudi začeli sklepati pogodbe o sodelovanju z vsemi podjetniki, obrtniki in drugimi poslovnimi partnerji, ki so pripravljeni sodelovati v tem našem projektu,” razlaga Damjan Napast, direktor občinske uprave v občini Kidričevo, ki je tudi pobudnik ideje.
O njej pravi: “V omenjenem poslovanju bodo lahko sodelovali le v naši občini registrirana podjetja, obrtniki in podjetniki. Vsem, tako njim kot občanom, smo zamišljeni način poslovanja v preteklih mesecih predstavili na več predstavitvah, zanimanje za sodelovanje obstaja in zdaj bomo naredili tudi prvi korak k njegovi uresničitvi.
Ali se bo tovrstno poslovanje tudi obneslo, pa bo pokazal čas. Vsekakor ponujamo občanom možnost nekoliko ugodnejših nakupov, ponudnikom pa bomo razliko v ceni pokrivali iz občinskega proračuna, kjer smo za ta namen tudi rezervirali nekaj tisoč evrov občinskega denarja.”

Če kupiš za manj, bodo vračali evre

Sternthal, kot so poimenovali lokalno valuto oziroma bon, bodo občani lahko unovčili pri nakupih blaga in storitev pri lokalnih pridelovalcih hrane, pri plačilu različnih storitev, in če vrednost nakupa ne bo dosegla vrednosti bona, bodo nazaj dobili evre. “Z izdajo sternthalerja želimo doseči, da bi naši ljudje podprli domače, lokalno gospodarstvo in da denar ne bi odtekal iz občine. Naša ideja je, da bi ljudje stopili do prvega kmeta v svoji soseščini, se s hrano, ki jo potrebujejo in je ne pridelajo sami, oskrbeli doma, s čimer zmanjšamo tudi stroške prevoza, pomagamo pri zmanjševanju negativnih vplivov na okolje, saj transportnih poti ni več. Podobno je pri nakupih pri domačih trgovcih, iskanju storitev, od frizerskih do denimo tistih v kmetijstvu, ki je pri nas močno razvito. Tak način poslovanja podpirajo tudi lokalni ponudniki, kar se je izkazalo v preteklih pogovorih, res pa je, da izkušenj, vsaj slovenskih, na tem področju nimamo in da orjemo ledino, ki pa, mislim, bi morala obroditi sadove, saj gre na neki način za ekološko usmerjeno poslovanje, ki ga v naši občini močno podpiramo,” doda Napast.

Ob tem pa še, da zakonskih osnov za izdajo lokalne valute resda ni, prav zato so sklenili izdajo vrednostnih bonov zaupati občinskemu javnemu podjetju. “Obstajale bodo seveda tudi omejitve, saj s temi boni ne bo mogoče kupovati tobačnih izdelkov, alkoholnih pijač ali loterijskih srečk. Mogoče pa bo z njimi plačevati tudi storitve, kot so denimo frizerske, bone unovčiti pri pekih, mesarjih, pač pri vseh domačih podjetnikih, ki se bodo odločili za sodelovanje. Z njimi bomo sklenili posebne pogodbe in bodo razliko v vrednosti nakupa prejeli iz občinskega proračuna,” doda direktor kidričevske občinske uprave.

Podpora domačim pridelovalcem in potrošnikom

Alexander S. Goljevšček, predsednik kidričevskega društva za sonaravni razvoj Eko regije Ravno polje, ki se povezuje s sosednjimi na avstrijskem Štajerskem, izdajo domače valute podpira, saj, kot pravi, pozna dobre primere iz prakse: “Vem za kar nekaj podobnih primerov spodbujanja lokalnega gospodarstva, ki je že vzpostavljeno in dobro deluje v tujini, tako Avstriji kot Nemčiji. Tako denimo majhna avstrijska občina Langenegg s komaj nekaj več kot tisoč prebivalci mesečno opravi za kar 10 tisoč evrov tovrstne menjave. S tem občani pripomorejo k razvoju domačega gospodarstva, ohranjajo delovna mesta, še več, nastajajo nova, saj ljudje ugotavljajo, da se jim tovrstno poslovanje preprosto splača, finančno izide, obenem pa veliko naredijo v prizadevanjih za ohranitev zdravega okolja, saj se izognejo nepotrebnim prevozom, vplivom na okolje, ne nazadnje tudi transportnim stroškom.”
Jeseni, ko smo občane Kidričevega ob prvi napovedi izdaje vrednostnih bonov spraševali, ali so pripravljeni sodelovati v projektu, so sicer malo dvomili, ali bo ideja tudi realizirana, rekli pa, da bodo, če bodo na ta način deležni cenejših storitev in nakupov, rade volje sodelovali.

Tako se dela!

Franc Planinšek, podjetnik in kmet iz Pleterij, Lovrenc na Dravskem polju: “Poznam idejo in jo pozdravljam. Menim namreč, da bi morali sami več narediti za razvoj domačega podjetništva in podpreti tudi lokalne pridelovalce hrane. Tako pa tukajšnji kmetje več prodamo na večjih mestnih tržnicah in v trgovinah kot na domačem dvorišču. Mi bomo zagotovo pristopili k projektu in našim ljudem omogočili ugodnejše nakupe, tudi popravilo kmetijske mehanizacije. Že v preteklosti smo se včasih srečevali s tovrstnim poslovanjem, saj so k nam prihajali delavci denimo ptujske Perutnine s svojimi boni.”

Vir: http://www.vecer.com/kidricevo-uvaja-lokalne-bone-sternthale-6320943

Slavica Pičerko Peklar


Zakaj je bilo odstranjenih okoli 100 mejnikov

avgust 21, 2014

V imenu kmetov na komasacijskem območju v Lovrencu na Dravskem polju nas je na nepravilnosti pri vzdrževanju poljskih poti opozoril Anton Toplovec. Najhuje je, ker je bilo med grediranjem odstranjenih tudi okoli 100 mejnih kamnov.

»Že sredi prejšnjega meseca smo kmetje, ki imamo njive na tem območju, opazili, da je nekdo razširil poljsko pot na relaciji od Lovrenca proti Mihovcam. Ponekod je cesta močno razširjena, tako da je zemljina odrinjena tudi po več kot meter v levo ali v desno, pri čemer nam je zasula tudi del pridelka; v glavnem gre za koruzo, krompir in buče. Najhuje in nerazumljivo pa je, ker je bilo pri tem izruvanih po moji oceni več kot sto mejnikov,« je v imenu kmetov s tega območja ogorčen povedal Topolovec. Kot je povedal, so o tem obvestili občino: »Poklicali smo na Občino Kidričevo, kjer so nam povedali, da so dali cesto zgredirati, ker je to zahteval občinski odbor za kmetijstvo. Vsi vemo in se strinjamo, da morajo biti urejene tudi poljske poti, saj občina za to namenja tudi neka sredstva. Ne moremo pa se strinjati z načinom izvedbe, saj so zaradi bujne vegetacije v tem času mnogim povzročili veliko škode. Če bi cesto urejali po spravilu pridelkov, potem tega ne bi bilo. Zelo moteče in nedopustno pa je, da so pri tem dobesedno odtrgani in odrinjeni tudi mnogi mejniki. Po mojem je to kaznivo dejanje, saj na vsakem mejniku lepo piše: uničevanje in samovoljno prestavljanje je kaznivo.«

Za ponovno postavitev mejnikov bo poskrbela občina

Ko smo o problematiki seznanili direktorja uprave občine Kidričevo Damjana Napasta in ga povprašali, kdo je opravljal vzdrževanje omenjene poljske poti in kako bodo stanje sanirali, je bil razmeroma kratek: »Grediranje poljskih cest na komasacijskem območju Dravsko polje 3 je bilo izvedeno na podlagi sklepa občinskega odbora za kmetijstvo. Zadeva je enostavna, saj je gredar le vzpostavil prvotno širino cest, to je 4 do 5 metrov in pri tem ponekod odrinil zemljo s cest. Za več informacij pa predlagam, da se obrnete na predsednika odbora za kmetijstvo Franca Planinška.«

Na naše dodatno vprašanje, ali bodo mejne kamne, ki so bili ob grediranju odstranjeni, spet vrnili na svoje mesto, pa je Napast pojasnil: »Ob izvajanju grediranja je ponekod žal res prišlo do izruvanja mejnikov na nekaterih odsekih, sploh v delih, kjer ni bila več vidna meja med cesto in zemljiščem. Zato vse prizadete vabim, naj se oglasijo na Občini Kidričevo, da se bomo terminsko uskladili o ponovni postavitvi mejnikov.«

Kratek in jasen je bil tudi predsednik občinskega odbora za kmetijstvo Franc Planinšek: »Te ceste so kategorizirane kot občinske kategorizirane poljske poti. In ker že sedem let niso bile urejene, je odbor za kmetijstvo sprejel sklep, da jih je treba najprej zgredirati, nato pa tam, kjer je potrebno, še gramozirati. Vse te poljske poti so odmerjene v širini vsaj 5 metrov, tam, kjer je ob grediranju prišlo do zasutja zemljine na pridelek, pa je velika verjetnost, da si je lastnik parcelo povečal in njivo zoral na cestišče. Vsem lastnikom zemljišč ob tej poljski cesti priporočamo, da si odvečen odrivni material sami odstranijo, saj je to v njihovem interesu. Mejnike pa je treba čim prej postaviti na prvotno mesto.«

Za namerno odstranitev mejnika zagroženo do 4.000 evrov kazni

Lovrenc na Dravskem polju, 18.8.2014

Martin Ozmec

Vir: http://www.tednik.si/zakaj-je-bilo-odstranjenih-okoli-100-mejnikov


Po komasacijah težave s poljskimi potmi

julij 23, 2014

Na območju občine Kidričevo so izvedli komasacije na 1700 hektarjih kmetijskih zemljišč, zdaj preglavice z (ne)urejenimi poljskimi potmi

“Glejte, tisti na občini, ki načrtujejo gradnjo poljskih poti na komasacijskem območju Dravskega polja na območju katastrskih občin Pleterje, Župečja vas in Lovrenc, najverjetneje sploh niso šli na teren, saj bi sicer tudi sami videli, kje in kako je te ceste, ki vodijo naše kmetovalce do njihovih polj, treba urediti. Tako pa se zdaj dogaja, da se sicer po uspešno izvedenih komasacijah do svojih njiv vozimo po popolnoma neurejenih poteh. Z avtomobili po teh z visoko travo zaraščenih cestah, ki že ob prvem dežju postanejo popolnoma neprevozne, blatne, sploh ni mogoče. Je pa treba vedeti, da kmetje ne gremo na njive vedno le s traktorji, občasno je treba tja iti zgolj pogledat, kako posajeno raste, a z avtomobili preprosto ne gre, peš ali s kolesi je predaleč,” je povedal Franc Planinšek, predsednik odbora za kmetijstvo v občini Kidričevo. S svojim nestrinjanjem s predlaganimi agromelioracijami na območju Dravsko polje III je razburil občinsko vodstvo, sam pa je prepričan, da bi lahko ureditev poljskih poti na območju izvedenih komasacij bolje načrtovali in za njihovo izvedbo dobili tudi več državnega in evropskega denarja.

“Še danes ne morem razumeti, kako smo pred leti spustili iz rok več kot 100.000 evrov, ki smo jih že dobili za ureditev prvega dela poljskih poti, zdaj bomo ob 30.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev sklada za razvoj podeželja, čeprav sem prepričan, da bi lahko odgovornim v državi in Evropi z umnim načrtovanjem dokazali, da vse te ceste na komasacijskem območju potrebujemo. Z zapiranjem nekaterih železniških prehodov dobiva namreč kar nekaj poljskih poti pomembnejšo vlogo. Res je, da je nekaj teh na 1700 hektarjev velikem območju komasacij dobro urejenih, v glavnem pa gre za slabo urejene in vzdrževane poljske poti, mnoge od teh po opravljeni zložbi zemljišč še sploh niso bile urejene, za vsaj minimalno prevoznost teh pa skrbimo kar lastniki zemljišč sami,” razlaga Planinšek in dodaja, da je nekaj cest na območju komasacijskih območjih Dravsko polje I in Dravsko polje II vendarle urejenih, kot je treba, so dovolj široke tudi za večje kmetijske stroje in primerno gramozirane. “Moti me, ker našega odbora ne kličejo na skupne sestanke, mi nimamo možnosti sodelovati pri snovanju občinskih projektov, ki so vezani na kmetijstvo, zato pa potem nastajajo nejasnosti,” omenja eden večjih kmetovalcev v občini Kidričevo.

»Komasacija Dravsko polje III je bila izvedena na 575 hektarjih, obe prejšnji komasaciji pa obsegata skupaj dobrih 1100 hektarjev, na tem območju so poljske poti že urejene. Agromelioracija Dravsko polje III je bila razdeljena na dve fazi, zdajšnja druga faza zajema agromelioracijska dela in poljske poti, ki jih na prvo fazo nismo mogli prijaviti, ker občina še ni bila lastnica poljskih poti. Odločba o novi razdelitvi je bila izdana šele v marcu letos, iz projekta pa so bila izvzeta ze­mljišča, ki niso upravičena do sofi­nanciranja. To so zemljišča z območja obvoznice in kategorizirane poljske ceste. Skupna dolžina poljskih poti, ki smo jih uredili v prvi fazi, je skoraj devet kilometrov, pred nami je še ure­janje skoraj štirih kilometrov poljskih poti,« razlaga Damjan Napast, direktor občinske uprave Kidričevo, in dodaja, da so si s člani občinskega odbora na kmetijstvo že lani, ko so se začele pri­prave za pridobivanje soglasij, ogleda­li teren in popisali ceste, ki so potrebe obnove, in da nesoglasij zato pač niso pričakovali.

Kmalu urejene vse poljske ceste

“Za nami je ureditev poljskih poti na komasacijskem območju Dravskega polja I in II. Skupna vrednost te investicije je bila dobrih 170.000 evrov, večino investicijskega denarja smo prejeli iz državnih oziroma evropskih skladov, kot občina smo prispevali zgolj 30.000 evrov, kar je bilo dovolj za plačilo davka na dodano vrednost. Ureditev dostopnih poti na komasacijskem območju Dravsko polje III naj bi stala 103.000 evrov, vendar smo zdaj, po pregledu projekta ministrstva za kmetijstvo in okolje, projekt nekoliko zmanjšali in izvzeli ureditev nekaterih poljskih poti, tudi tisto ob načrtovani obvozni cesti skozi Kidričevo. Vrednost načrtovanih del je tako 73.000 evrov, a bomo s tem denarjem uredili vse ceste, ki jih naši kmetje potrebujejo za dostop do svojih polj,” razlaga Mojca Meško s kidričevske občine in dodaja, da pred leti niso iz rok spustili 100.000 evrov, pač pa je izbrani izvajalec del vse načrtovano opravil za manj denarja.

Objavljeno v Večeru, v sredo, 23.7.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://nov.vecer.com/clanek.aspx?id=201407236046070


Pes je za avtom šel in ga nisem vlekel

september 18, 2013

Veliko ljudi je na portalu napisalo različne komentarje, ker niso seznanjeni z resničnimi podatki. Iz sobote na nedeljo nam je nekdo poškodoval zaščitno ograjo in zvabil psa na prosto. To mi še takrat ni bilo znano. Ko me je okrog 9.45 ure poklical stanovalec iz bloka v ulici B.K. in vprašal če se mogoče naš pes sprehaja pred njihovim blokom . Rekel sem da to ne vem, da pa bom takoj prišel tja pogledat če je mogoče res kaj narobe. Doma sem skočil v avto in se odpeljal pred blok. Tam sem videl našega Žina, ki je tam že pojedel klobase in se napil sveže vode, ki so mu jo dali ti stanovalci. Poklical sem ga k sebi in mu okrog vratu pripel povodec. Čeprav ta pes ni napadalen, sem vseeno hotel zavarovati ljudi v okolici, zato sem ga hotel odpeljati v naše skladišče, kjer ima svoj pesjak in je njegovo bivališče na prostem v 66 arih. Ker pa v ta avto noče vstopit – navajen je prevoza v večjem KANGUJU, ki pa ga ta dan nisem imel, sem ga zavezal za vlečno kljuko in se čisto počasi odpeljal proti Kolodvorski. Hitrost premikanja je bila največ 2,5 do 3 km na uro, saj so me lahko prehiteli vsi pešci. Tudi psu ni bilo potrebno teči, in ni se upiral hoji, tako da je šel za avtomobilom, sam pa sem ga spremljal čez odprta okna.

Izmišljene in neresnične so tudi navedbe, da je imel pes poškodovano nogo. V pregled stanja psa so se aktivno vključile članice društva proti mučenju živali in niso opazile vidnih poškodb. Presenečen sem nad njihovo aktivnostjo, za kar se jim zahvaljujem, da pomagajo živalim, saj so se čez nekaj ur ponovno prišle pozanimat o njegovem stanju in mu pregledale njegove blazinice na nogah. Ker niso opazile nikakršnih poškodb, so mi svetovale, da ga jutri odpeljem do veterinarja na splošni pregled. V ponedeljek je bil ta pregled opravljen in na zapisniku piše, da je bil opravljen klinični pregled tega psa z imenom in št. čipa.

Dr. vet. medicine ugotavlja da pes ne kaže kliničnih znakom bolezni, na psu ni vidnih znakov nasilja in ni nobenih poškodb, je v primerni telesni kondiciji…

Upam da sem vsem, ki imajo veliko skrb za našega psa vsaj malo pojasnil moje dobro namerno ravnanje s psom.

Franc Planinšek

Objavljeno na različnih Facebook profilih društev za zaščito živali in v torek, 17.9. tudi v Štajerskem tedniku.