Križišče v Kungoti zelo nevarno, cesta proti ŠRC Pleterje preozka

avgust 2, 2019

Občinska svetnica Zdenka Holc je na julijski seji sveta občine Kidričevo opozorila na neustrezno križišče v naselju Kungota pri Ptuju, kjer se srečata cesti, ki pripeljeta iz Prepolj in Brunšvika. Holčeva je poudarila, da je križišče zelo nepregledno in posledično zelo nevarno.

Župan Anton Leskovar je pojasnil, da se je letos na tem križišču spremenil prometni režim. Cesta proti gramoznici oziroma ŠRC Pleterje je postala državna, s tem pa tudi prednostna. Cesta skozi drevored je občinska in neprednostna. Spremenjen prometni režim voznike iz lokalnega okolja moti, saj so vajeni starega režima. Zato je potrebna velika mera previdnosti. „Se strinjam, da je nastala ena nevarna točka. Skrbeti moramo, da bo trava ob križišču redno pokošena, da bomo zagotavljali preglednost. Postavili smo že tudi cestno ogledalo,“ je dejal župan Leskovar in napovedal, da se v Kungoti mimo cerkve v dolžini okoli 400 metrov ob državni cesti načrtuje gradnja pločnika.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16722-kidricevo-krizisce-v-kungoti-zelo-nevarno-cesta-proti-src-pleterje-preozka

Mojca Zemljarič

Advertisements

Rekreacijski park Pleterje/Kidričevo

julij 29, 2019

Na programu Tele M, so preverili napredovanje investicije v rekreacijski park Pleterje/Kidričevo.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174629099

 


Gramoznica Pleterje bo še nekaj časa divje kopališče

junij 28, 2019

Župan občine Kidričevo Anton Leskovar si je pred leti vizionarsko zadal cilj, da bi ob gramoznici Pleterje po vzoru avstrijskega kopališča ob avtocesti pred Gradcem uredili poletno letovišče. 40 hektarjev velika gramoznica na meji med občinama Kidričevo in Starše se primarno uporablja za kopanje gramoza. Za turistični del v prvi fazi namenjajo deset hektarjev površin.

Kar nekaj časa je trajalo, da je občina Kidričevo uredila dokumentacijo (prostorski akt, soglasja, dovoljenja …). Lani je po razpisu izbrala še koncesionarja, ki bo ob gramoznici zgradil turistično infrastrukturo. Na razpis se je kot edini zainteresirani prijavil konzorcij treh podjetij. Sestavljajo ga Cestno podjetje Ptuj (CPP), podjetnik Dušan Kuhar (Betonarna Kuhar) in hrvaško podjetje CWS Cable Wake Systems, ki bo na jezeru postavilo vlečnico za smučanje in deskanje na vodi (t. i. wake park). Koncesijska pogodba med občino in konzorcijem je bila sklenjena v začetku lanskega leta. Občina je koncesionarju v upravljanje zaupala jezero in območje ob njem z dokumentacijo, ki omogoča razvoj turistične, športne, rekreativne in gostinske dejavnosti. Do lokacije je pripeljala cevovoda za vodovod in kanalizacijo. Naloga koncesionarja oz. konzorcija pa je, da zgradi vso potrebno infrastrukturo in objekte, ki mu bodo omogočali izvajanje dejavnosti: parkirišča, sanitarije, gostinski objekt, tribune, plažo, vlečnico na vodi … Ob sklenitvi koncesije je kidričevski župan Leskovar optimistično napovedal, da bi kavico ob pleterskem jezeru lahko spili že lansko poletje. Ali pa tam namesto v termah oz. na morju preživeli poletni dopust. Pa se napoved ni uresničila.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/16370-kidricevo-gramoznica-pleterje-se-nekaj-casa-divje-kopalisce

Mojca Zemljarič


Wake park Kidričevo

maj 16, 2019

V poročilu televizije NET TV so govorili o delih, ki potekajo v Gramoznici Pleterje.

Posnetek na: https://www.net-tv.si/wake-park-kidricevo/

Novinarka: Tanja Volf


Podtalnica in tla onesnažena, raka toliko kot drugod po državi …

maj 16, 2019

Na ljubljanskem onkološkem inštitutu so pred dobrim mesecem objavili rezultate raziskave o prisotnosti raka na Dravskem polju. Čeprav v poročilu, ki obsega 132 strani, najdemo kar nekaj skrb zbujajočih podatkov, pa avtorji v sklepnem delu zapišejo, da Dravsko polje po pojavnosti raka v slovenskem merilu ne izstopa. Okoljevarstveniki so ob takšni ugotovitvi poudarili, da je rakavih obolenj v Sloveniji preveč, kar je skrb zbujajoče. V oči zbode tudi naročnik raziskave. To je odvetniška pisarna Gorjup iz Maribora, ki v Sloveniji zastopa kemično tovarno Albaugh – nekdanjo tovarno Pinus Rače.

„Dravsko polje je že leta prepoznano kot eno od območij, kjer so prebivalci v večji meri izpostavljeni okoljskim nevarnostnim dejavnikom. Kot ugotavljajo dosedanje študije, je onesnaženje – podtalnice in tal – posledica dolgoletnega odlaganja nevarnih odpadkov v tamkajšnje gramozne jame in intenzivnega kmetijstva. Na območju delujejo industrijski obrati, ki pri svoji proizvodnji uporabljajo snovi, ki lahko povzročajo negativne zdravstvene posledice, tudi rak. Kot kažejo podatki, se onesnaženost s časom zmanjšuje, vendar nekatere snovi že desetletja presegajo minimalne dopustne vrednosti. Na Dravskem polju je bilo v zadnjih tridesetih letih možno zaslediti več snovi, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija uvršča na seznam rakotvornih snovi. V Sloveniji so v obdobju po letu 1945 veljali državni predpisi, iz katerih je razvidno, da so bila za uporabo v kmetijstvu registrirana številna obstojna organska onesnaževala (POP – Persistent Organic Pollutants). Slovenska tovarna Pinus Rače je za skupno jugoslovansko tržišče proizvajala posamezne POPs snovi, ki so se uporabljale kot pesticidi v obdobju od leta 1959 do 1984. Rezultati analiz ostankov pesticidov s POPs snovmi na in v kmetijskih pridelkih ter v tleh iz območja Dravskega polja kažejo na majhno onesnaženje zaradi kmetijske rabe. Problematično je točkovno onesnaženje nekaterih vodnih virov s pesticidi, ki vsebujejo POPs snovi, kot posledica nekontroliranega odlaganja kemikalij na komunalna odlagališča odpadkov v preteklosti (primer Brunšvik). Že v osemdesetih letih 20. stoletja so v zemljini divjih odlagališč na Dravskem polju odkrili različne ostanke pesticidov, ki pa niso bili posledica normalne uporabe v kmetijstvu, ampak predvsem posledica odlaganja ostankov v zapuščene gramoznice, kjer so odkrili tudi primesi iz proizvodnje pesticidov, odpadna olja in druga onesnaževala,“ navajajo v poročilu OI. O spečih ekoloških bombah, ki so skrite v gramoznicah na Dravskem polju in jih poročilo tudi obravnava, pa smo v Štajerskem tedniku nedavno obširno že poročali.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/tednik/15594-podravje-podtalnica-in-tla-onesnazena-raka-toliko-kot-drugod-po-drzavi

Mojca Zemljarič


V Kidričevem tretjina denarja za investicije, želijo si postati turistična občina

maj 3, 2019

Občina Kidričevo je nedavno dobila skoraj sedem milijonov evrov visok proračun, pri čemer po besedah župana Antona Leskovarja približno tretjino denarja namenjajo za investicije.

Med temi župan omenja predvsem ureditev kolesarske steze in pločnikov v Lovrencu, načrtujejo gradnjo krožišča v Kidričevem in obnovo znamenite kockaste ceste mimo Taluma, poroča STA.

Pol milijona za obnovo cest

Približno pol milijona evrov bodo letos namenili za obnovo občinskih cest, ki so jih deloma načeli ob gradnji kanalizacije, ob tem pa se lahko pohvalijo, da so s projekti, povezanimi s kanalizacijo, pri njih že zaključili. Nekaj denarja je namenjenega še za obnovo šol in vrtcev, pri čemer morajo plačati še del končane energetske prenove šole v Cirkovcah.

»V naši občini je priključek na kanalizacijo tako omogočen že vsem občanom, za zdaj pa je še nekaj več kot sto takih, ki tega niso storili. V nekaterih primerih gre za prazne hiše,« je še pojasnil Leskovar.

Za 18 milijonov evropskih projektov

V Kidričevem se letos ne nameravajo zadolževati, jim pa ta možnost ostaja v naslednjih letih, ko se bodo lotili nekaterih evropsko sofinanciranih projektov. V tem mandatu si namreč obetajo za okoli 18 milijonov evropskih projektov, za katere bo občina morala prispevati dva milijona evrov. Zadnja leta so svojo zadolženost zniževali, trenutno ta znaša okoli 1,2 milijona evrov, poroča STA.

Projekt gradnje obvoznice

Na evropski denar v naslednjih letih računajo pri 13 milijonov evrov vrednem projektu gradnje obvoznice, za dodatnih 28 hektarjev bodo širili obrtno cono, za kar bodo porabili štiri milijone evrov in trenutno že pripravljajo vse potrebno za odkupe zemljišč, še 2,7 milijona evrov pa bo namenjenih za vzpostavitev kolesarskih povezav.

Po besedah župana gre za že odobrene projekte, razpis za začetek gradnje obvoznice pa pričakuje v letošnjem letu, tako da bi z deli začeli konec tega ali v začetku naslednjega leta. »Obvoznico naj bi dočakali nekje leta 2021, bo pa za nas in zlasti za naša podjetja to velika pridobitev, ljudje bodo razbremenjeni tovornega prometa,« je dejal župan občine, kjer sta največja delodajalca Talum in Boxmark, poroča STA.

Prizadevajo si, da bi postali turistična občina

Ob podjetniških načrtih si v Kidričevem vse bolj prizadevajo, da bi postali tudi turistična občina. Ob bok Bledu in Bohinju so se nedavno postavili z odločitvijo za najvišji možen dvig turistične takse, a Leskovar pravi, da pri njih trenutno praktično ni nočitvenih zmogljivosti, so pa tudi na ta način vsaj v slovenski javnosti opozorili nase.

Na področju turizma se preko projekta Visit Ravno polje za zdaj povezujejo z občino Starše, si pa želijo k temu privabiti še nekaj občin na desnem bregu Drave, predvsem Rače-Fram, Hajdino in Videm pri Ptuju, poroča STA.

Do poletja nov športno-rekreacijski center

Vsaj do začetka poletja bodo dobili tudi povsem novi športno-rekreacijski center Zeleno jezero na nekdanji gramoznici Pleterje. Trenutno zasebni partner v projektu opravlja asfaltiranje, poskrbljeno je za javno razsvetljavo in temelje za montažne objekte. Ob odprtju računajo, da bo začela delovati vlečnica na vodi, z obratovanjem pa naj bi začeli kamp, gostinski lokal, športna igrišča in učna pot za najmlajše, še poroča STA.

Letos se v občini obeta tudi odprtje parka generacij in miru, kjer bodo predstavili različna obdobja Kidričevega.

Vir: https://ptujinfo.com/novica/lokalno/v-kidricevem-tretjina-denarja-za-investicije-zelijo-si-postati-turisticna-obcina


Onesnaženost zahteva nedopusten bolezenski davek

maj 2, 2019

»Revizija računskega sodišča o nezdravi pitni vodi, analiza onkološkega inštituta o prisotnosti pljučnega raka v občini Kidričevo ter zadnje raziskave tal v letih 2005 in 2016 kažejo na zastrašujoče stanje ter zahtevajo takojšnje ukrepanje,« je prepričan Branko Štrucl iz gibanja Za Kidričevo.

»Revizijsko poročilo računskega sodišča glede pitne vode v Dravski kotlini ugotavlja presežene mejne vrednosti pesticidov in nitratov. V Kidričevem smo nekateri že dalj časa zaskrbljeni, ker vemo, da so naši vodnjaki polni tudi strupenega rdečega blata in drugih kemijskih strupov. Po sredini Kidričevega teče podtalnica, s katero se oskrbuje več kot 75.000 ljudi. V neposredni bližini te podtalnice je okrog devet milijonov ton nevarnih odpadkov in več zamaskiranih gramoznic, v katerih so skriti nevarni odpadki skupaj s kmetijskimi škropivi. Zadnje ugotovitve študije onkološkega inštituta (april 2019) razkrivajo, da je Kidričevo najbolj izpostavljeno za nastanek pljučnega raka v celotni podravski regiji, na kar opozarjamo že več kot 10 let,« pravi Štrucl.

Kmetje so pridelek morali uničiti

V gibanju Za Kidričevo dodajajo, da raziskave tal iz let 2005 in 2016 kažejo, da so bile nekatere njive tako kontaminirane, da so morali kmetje že siliran pridelek takoj uničiti. Zraven teh strupenih deponij je več 10 hektarjev kmetijskih površin pomešanih s tem strupenim rdečim blatom in kurilniškim pepelom, v katerem so prisotni anodna masa, žlindra, koks, natrijev lug in drugi kemijski strupi. Onesnaženost okolja še vedno zahteva nedopusten bolezenski davek, merjen tudi v prepogosto prezgodaj končanih življenjih. »Onesnaženost skupaj s kemičnimi, fizikalnimi, mikrobiološkimi dejavniki ter v seštevku z bistveno spremenjenim načinom življenja precej vpliva na vse več resnih težav in konkretnih obolenj,«še opozarja Štrucl, ki je na občino, župana in občinski svet naslovil zahtevo s tremi točkami pobud.

Katere so tri pobude oziroma zahteve

Prva je ta, da se občina poveže z zavodom za varovanje zdravja in Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano. Priključi naj se projektu Živimo zdravo, v okviru katerega bi se izvedle raziskave o pogostosti bolezni otrok in mladostnikov. Druga pobuda se glasi, naj občina vztraja, da država območje čim prej vključi v statistično obdelavo biomonitoringa kemikalij v ljudeh, ki ga koordinira urad RS za kemikalije. S pobudo pod točko tri pa Štrucl na občino apelira, da skupaj z največjimi onesnaževalci financira celostno študijo zdravstvenih in okoljskih dejavnikov ter s tem pridobi oceno povezanosti med boleznimi in stopnjo onesnaženosti zunanjega zraka (prisotnost pljučnega raka in drugih bolezni).

»Zgradili smo kanalizacijo, obnavljali bomo vodovod«

Za komentar na navedbe gibanja Za Kidričevo smo zaprosili kidričevskega župana Antona Leskovarja. Pravi, da je kakovost življenja ljudi Občini Kidričevo na prvem mestu. »Že desetletje v okviru občinskega proračuna načrtujemo in izvajamo investicije, s katerimi izboljšujemo in varujemo stanje okolja. Med prvimi v Podravju smo zgradili kanalizacijsko omrežje po celotni občini. S tem smo zamejili ponikanje odplak v podtalnico in onesnaževanje zemljine. Pristopili smo k projektu gradnje novega vodovodnega sistema za celotno občino. Urejamo v preteklosti degradirana območja, izvajamo energetsko sanacijo na stavbah, ukvarjamo se s projekti, s katerimi želimo javnosti posredovati pravo informacijo o varovanju okolja, kot so denimo nakup električnih koles in električnega avtomobila, postavitev električnih polnilnic, izvajamo čistilne akcije, zamenjali smo kurilne peči v šolah in vrtcih, urejamo in zasajamo nove zelenice ter drevesa, sofinanciramo nakupe individualnih čistilnih naprav … V Gramoznici Pleterje zadnja leta izvajamo redni monitoring kakovosti voda. Trenutni okoljski projekt je tudi urejanje vrtičkov na Kolodvorski in urejanje vzhodnega dela gramoznice v naravoslovne namene.«

Mojca Zemljarič

Vir: https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5cc04e189f083/kidricevo-onesnazenost-zahteva-nedopusten-bolezenski-davek