Odpadne gume: Bo nastale stroške plačal Albin Brencl ali državljani?

december 14, 2018

Saga glede odpadnih gum v gramozni jami v Lovrencu na Dravskem polju traja že 12 let. Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je takrat začelo zbirati odpadne gume. Ker se jih je nabralo preveč, je Evropska komisija zahtevala odvoz. Dobre 3 milijone evrov stroškov je za zdaj poravnala država, vendar pa Inšpektorat za okolje vztraja, da mora to plačati onesnaževalec.

Inšpektorat za okolje in prostor je preko izbranih izvajalcev doslej iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija. Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame.

Na razpisu izbrani izvajalec iz­vršbe, ki ga je inšpektorat izbral v začetku letošnjega leta, je dela zak­ljučil konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako doslej odstranili že 38.211 ton odpa­dnih gum.

Ker lastnik ni odstranil gum, je to storil inšpektorat

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton od­padnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobil­skih gum, je Inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum. Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Pod­jetje bi moralo odstranjene izrablje­ne gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izva­jalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolni­li, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije ter jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Izra­bljene gume so bile oddane izvajal­cem obdelave odpadkov iz Hrvaške, Slovenije, Madžarske, v manjši meri pa tudi Slovaške ter Bosne in Herce­govine.

Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Skupaj je država doslej za ome­njena dela odštela že okoli tri mili­jone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promo­tion. Vendar doslej veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, doslej uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skla­du z razpoložljivimi sredstvi nadalje­vala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načr­tujejo v letu 2020. V zvezi s to zade­vo Slovenija sicer ni dobila nobene denarne kazni, sodba Sodišča EU je ugotovitvena in državi nalaga izpol­njevanje obveznosti iz sodbe, zato bo po mnenju inšpektorata Sloveni­ja naredila vse, da v gramozni jami dokončala sanacijo.

Brencl napovedal vojno inšpektoratu

Lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl seje na pojasnila Inšpektorata za okolje že odzval. Pravi, da so te informacije enostranske, da ministrstvo zavaja in širi neresnice, zato napoveduje, da se bo za svojo pravico boril. Prepričan je, da odvoza ni treba poravnati njemu in da mu Inšpektorat za okolje dolguje odškodnino.

»Evropska komisija, ki se je vmešala zaradi pritiskov Civilne iniciative, je ugotovila, da so mi izdali napačno dovoljenje. V obrazložitev so pojasnili, daje dovoljenje izdal nepristojen organ. Ko so napako ugotovili, so dovoljenje odpravili, kar pomeni, da dovoljenja sploh nikoli nismo imeli,« ogorčeno razlaga Brencl. Zanj seje upravna vojna začela že pred 12 leti, zdaj pa, kot pravi, ima tega dovolj. Odločbo in torej »napačno« dovoljenje je podjetju izdal Inšpektorat za okolje in kot pravi Albin Brencl, tako napako inšpektorata obsoja tudi Evropska komisija. »Dovoljenje točno definira s kakšnimi materiali se mora graditi in koliko gum se mora predelati, zato gume niso moja last, ampak last tistega, kije projekt potrdil in izdal dovoljenje,« je še prepričan.

Brencl nadalje pojasnjuje, da se je odzval takoj po prejeti odločbi, a je bil ustavljen. Najprej je želel cele gume izvažati v Afriko, vendar je inšpektorat skupaj s policijo ta projekt preprečil, enako se je zgodilo, ko je želel mlete gume izvoziti na Madagaskar. »Ko so me popolnoma onemogočili, so izvedli javni razpis pod pogoji, ki jih nismo bili sposobni izpolniti. Gramoznico smo zato zapustili zaradi izgube dovoljenja,« še pojasnjuje. Albin Brencl zato ne skriva prepričanja, da želi ministrstvo svojo napako skriti. Prepričan je namreč, da so oni odgovorni za nastalo situacijo. »Ker se tega zavedajo, željo napako skriti in okriviti mene. To lahko dosežejo tako, da družbo spravijo v stečaj. Ker to vem, se borim že 12 let, da ohranim podjetje in s tem pravico do odškodnine,« še dodaja. Če bo ustavno sodišče presodilo, da nimam pravice do odškodnine, se bom obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourg.

Vida Božičko

Vir: https://www.tednik.si/tednik/13614-opadne-gume-bo-nastale-stroske-placal-albin-brencl-ali-drzavljani

Advertisements

Odvoz odpadnih gum je (pre)počasen, menijo domačini

december 10, 2018

V gramoznico sredi Dravskega polja je podjetje iz Majšperka v preteklosti pripeljalo blizu 44 tisoč ton odpadnih gum. Z napovedano sanacijo potem ni bilo nič, zato se je odstranjevanja gum lotila država.

Slovenija je Evropsko komisijo obvestila o tem, da je izvedla za letos načrtovana odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju. Izvajalec izvršbe, ki ga je z javnim razpisom v začetku tega leta izbral Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP), je dela zaključil konec oktobra, potem ko je v predelavo odpeljal dobrih osem tisoč ton izrabljenih gum. To je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno za odvoz in oddajo v predelavo v tem letu. Tako je bilo do sedaj iz jame odstranjenih že dobrih 38 tisoč ton izrabljenih gum.

Sanacija je v rokah države

Podjetje Albin Promotion iz Majšperka je v gramoznico sredi Dravskega polja pred desetletjem odložilo več tisoč ton izrabljenih avtomobilskih gum z namenom, da jih predela, a se to ni nikoli zgodilo. Leta 2012 je bilo namreč razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za prede­lavo izrabljenih avtomobilskih gum. IRSOP je podjetju odredil odstranitev teh gum. “Od podjetja Albin Promotion, d.o.o., je pristojni inšpektorat zahteval, da iz gramozne jame odstrani vse izrabljene gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati ali prepustiti zbiralcu odpadkov, oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov,” sporočajo z ministrstva za okolje in prostor.

Dodajajo, da Albin Promotion, d.o.o., svojih obveznosti ni izvršil, zato je IRSOP pred petimi leti začel izvršbo po drugi osebi. “Z nekaj javnimi razpisi je izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranili z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili malo več kot dva tisoč ton izrabljenih gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28 tisoč ton, preostalih osem tisoč ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec izvršbe odstranil letos. Ker naj bi bilo na tem območju okoli 44 tisoč ton odpadnih gum, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje gum in dokončno sanacijo gramoznice ter o uresničevanju zastavljenih ciljev redno poročala Evropski komisiji,” napovedujejo v okoljskem ministrstvu.

Gramoznice spreminjajo v zelene oaze

Anton Leskovar, župan občine Kidričevo: “Mi smo seveda veseli, da sanacija te gramoznice, polne odpadnih gum, v Lovrencu na Dravskem polju poteka, vendar menimo, da bi lahko šlo tudi hitreje. Odvoz vodita država in pristojni inšpektorat, tako da kot občina nismo vključeni v sanacijo. Smo pa upali, da bodo gume odstranili do napovedanih ureditvenih del na potoku Polskava, ki naj bi kmalu stekla, saj bi lahko tisto zemljo iz potoka v tem primeru prepeljali v to gramoznico in tako poskrbeli za dokončno ureditev in ozelenitev območja gramoznice, ki leži na občinski zemlji. Ker je zdaj v gramoznici po nekaterih podatkih še kakih šest tisoč ton gum, letos pa so jih odpeljali osem tisoč ton, se zdi, da bi lahko bila sanacija končana že v prihodnjem letu, kar bi nas zelo razveselilo.”

Leskovar še dodaja, da si v občini prizadevajo nekoč ekološko obremenjene gramoznice, po vzoru iz tujine, preurediti v zelene oaze. V preteklosti so eno od gramoznic že sanirali in uredili v tako imenovano učilnico na prostem, tista v Pleterju pa postaja rekreacijsko-turistični center Kidričevega z okolico. “Zdaj, ko v Kidričevem že dlje časa deluje zbirni center, kamor lahko naši ljudje pripeljejo vse odpadke s svojih dvorišč, je popolnoma nerazumljivo obremenjevanje narave z nevestnim odlaganjem,” sklene kidričevski župan.

Krajani ocenjujejo in sprašujejo

Slavko Krajnc, domačin iz Lovrenca na Dravskem polju: “Na našem območju je bilo v preteklosti več gramoznic, iz katerih so ljudje odvažali gramoz, obenem pa v jame vozili odpadke. Občina se je odločila za prepotrebno sanacijo teh in vsaj dva primera sanacije kažeta, da je to mogoče. Verjamem, da bo čez leta tudi ta naša gramoznica ozelenjena, je pa res, da se nam domačinom zdi, da odvoz odpadnih gum poteka prepočasi. Tudi ne vemo, kakšna bo dokončna ureditev te gramoznice. Jo bodo zapolnili z zemljo? Vsekakor bom tudi kot občinski svetnik v imenu svojih sokrajanov občinsko vodstvo povprašal, kaj bo sledilo odvozu in kaj bomo naredili s to jamo, ko v njej več ne bo gum. Prepričan pa sem, da bi domačini najraje videli, da bi območje ozelenili.”

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/odvoz-odpadnih-gum-je-pre-pocasen-menijo-domacini-6625981

Iz gramozne jame podjetja Albin Promotion odstranili 38 tisoč ton gum

Inšpektorat za okolje najel različne izvajalce

Inšpektorat za okolje in prostor je prek izbranih izvajalcev do zdaj iz gramozne jame v Lovrencu na Dravskem polju odstranil že dobrih 38.000 ton odpadnih gum, ki jih je tam skladiščilo podjetje Albin Promotion iz Majšperka. Sanacijo okoljsko ogroženega območja je državi, potem ko tega ni storilo podjetje samo, naložila Evropska komisija.

Kot so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, so Evropsko komisijo obvestili o tem, da so izvedli za letos načrtovan odvoz in oddajo v predelavo izrabljenih gum iz omenjene gramozne jame. Na razpisu izbrani izvajalec izvršbe, ki ga je inšpektorat izbral na začetku letošnjega leta, je dela končal konec oktobra. V predelavo je odpeljal dobrih 8.000 ton izrabljenih gum, kar je celo nekoliko več, kot je bilo predvideno letos. Skupaj so tako do zdaj odstranili že 38.211 ton odpadnih gum.

Podjetje Albin Promotion v lasti Albina Brencla je v gramozno jamo pred leti odložilo več tisoč ton odpadnih avtomobilskih gum. Po tem, ko je bilo leta 2012 razveljavljeno gradbeno dovoljenje, izteklo pa se je tudi okoljevarstveno dovoljenje za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum, je inšpektorat za okolje in prostor podjetju odredil odstranitev gum.

Podjetje Albin Promotion ni izpeljalo sanacije

Od podjetja so zahtevali, da iz gramozne jame odstrani vse gume, odpadke iz mehanske obdelave komunalnih odpadkov in odpadne gume iz postopka vulkanizacije. Podjetje bi moralo odstranjene izrabljene gume oddati oziroma prepustiti zbiralcu odpadkov, jih oddati izvajalcu obdelave odpadkov ali prodati trgovcu odpadkov.

Ker svojih obveznosti niso izpolnili, se je inšpektorat leta 2013 sanacije lotil tako, da je z nekaj javnimi razpisi izbral izvajalce, ki so odpadne gume odstranjevali z lokacije in jih predali v predelavo, večinoma v tujino. Do leta 2016 so odstranili nekaj več kot 2.000 ton gum, do sredine novembra 2017 še dodatnih 28.000 ton, preostalih 8.000 ton celih in zmletih izrabljenih gum, ki niso bile prekrite z gramozom, pa je izvajalec odstranil letos.

Odpadnih gum še več, kot so predvidevali

Skupaj je država do zdaj za omenjena dela odštela že okoli tri milijone evrov, pri čemer jih namerava izterjati od podjetja Albin Promotion. Vendar do zdaj veliko uspeha niso imeli, saj jim je od družbe, ki je že nekaj časa v postopku prisilne poravnave in z blokiranimi računi, do zdaj uspelo izterjati le nekaj več kot 27.000 evrov.

Ker naj bi bilo na tem območju skupaj okoli 44.000 ton odpadnih gum, dejansko pa so med deli ugotovili, da je količina gum in drugih odpadkov še večja, bo država v skladu z razpoložljivimi sredstvi nadaljevala odstranjevanje in dokončno sanacijo gramoznice, o uresničitvi zastavljenih ciljev pa bo tudi redno poročala Evropski komisiji. Popolno izpraznitev gramoznice sicer načrtujejo v letu 2020.

L. L.

Vir: https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/iz-gramozne-jame-podjetja-albin-promotion-odstranili-38-tisoc-ton-gum/474221


Gramoznico bo treba povsem izprazniti

avgust 13, 2018

Najprej so bile odpadek samo cele gume, zdaj so to postale tudi zmlete in zasute – Odvoz državo stal že 2,3 milijona evrov

Tudi odvoz skoraj 28.000 kubičnih metrov zmletih odpadnih gum, ki so še ostale v gramoznici, bomo očitno plačali davkoplačevalci. Podjetje Albin promotion, ki je na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja z odpadnimi gumami začelo gramoznico zasipati leta 2008, je namreč že leta v prisilni poravnavi in z blokiranimi računi.

Zapletov z izrabljenimi gumami v gramoznici med Kidričevim in Lovrencem še vedno ni konec. Evropsko sodišče je Sloveniji naložilo, da mora do konca junija lani odstraniti vse cele pnevmatike, ki so čakale na strojno mletje, da bi jih potem zvozili v gramoznico in zasuli z gramozom in zemljo. Do sredine lanskega leta je državi to tudi uspelo, a zdaj ima novo težavo – zmlete in zasute ostanke gum, ki naj bi jih bilo še 27.694 kubičnih metrov.

Doslej so veljale za »polnilo« in gradbeni material. A Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZZG) je v mnenju, ki ga je lani poleti naročilo okoljsko ministrstvo, navedel, da so zmlete gume še vedno odpadek, ker da sestava »polnila« odstopa od tehničnega soglasja za sanacijo gramoznice iz februarja 2011.

Toda podjetje Albin promotion (AP) je z gumami začelo zasipati gramoznico že leta 2008, za kar mu je okoljsko ministrstvo izdalo tako gradbeno kot okoljevarstveno dovoljenje. Nadaljnje odlaganje pa so mu prepovedali leta 2010, torej še preden je bilo tehnično soglasje o vrsti »polnila« sploh izdano. »Ne gre za gradbene granulate po tehničnem soglasju, ampak so zmlete gume še vedno odpadek,« so kategorično ugotovili na ZZG. Poleg zasutih gum pa bo moralo okoljsko ministrstvo zdaj odstraniti še približno 600 kubičnih metrov mehansko že obdelanih komunalnih odpadkov in še tisoč kubičnih metrov odpadne gume iz vulkanizacije.

Za odvoz gum že več kot dva milijona

Podjetje AP je po prepovedi vgradnje samo odpeljalo okrog dva tisoč ton celih gum. Okoljska inšpekcija mu je leta 2012 naložila odstranitev 79.365 kubičnih metrov, a se je podjetje na odločbo pritožilo. Odstranjevanje je prevzelo MOP. Lani in predlani je avtoprevozništvo Vinko Kropec iz Slovenske Bistrice odpeljalo 28.000 ton gum v avstrijske in hrvaške sežigalnice, za kar mu je država plačala 2,17 milijona evrov, še 8000 kubičnih metrov je odpeljalo v drugem razpisu MOP. Zahtevi evropskega sodišča je bilo s tem zadoščeno, tako bi se država izognila zagroženi nekajmilijonski globi.

2,33
milijona evrov je doslej državo že stal odvoz gum iz gramoznice med Kidričevim in Lovrencem.

26.698
evrov je za odvoz uspelo državi izterjati od podjetja Albin promotion

Tožbo je marca 2016 vložila evropska komisija. Sodišče je nedovoljeno odlaganje odpadkov potrdilo, a je obenem sprejelo slovenski ugovor, da gume niso pomešane z nevarnimi odpadki. S tem pa se je postopek vrnil h komisiji, ki mora znova določiti rok za odstranitev in lahko vloži novo tožbo na evropsko sodišče ter zahteva finančno kazen, če zahteve država ne bi upoštevala.

Izterjali komaj stotino stroškov

Z razglasitvijo, da so tudi že zmlete in zasute gume odpadek, pa se je začelo drugo poglavje, ki bo najbrž podobno prvemu. Inšpekcija za okolje in prostor je podjetju AP že izdala dve odločbi, da mora iz nekdanje gramoznice odstraniti čisto vse. Podjetje se je pritožilo, lastnik Albin Brencl pa do zaključka postopka zapleta noče komentirati.

Podjetje je v postopku prisilne poravnave že od prepovedi nadaljevanja sanacije, aprila 2015 je odpustilo 38 delavcev, na njegov blokiran račun pa MOP sproti pošilja izvršbe za vsa dela in postopke. »Do zdaj so z izvršbo Albin Promotion nastali stroški v višini 2.325.562 evrov. Plačanih oziroma izterjanih je bilo 26.698 evrov,« so razkrili na MOP, kjer pravijo, da sta inšpekcijski odločbi v zvezi z dodatno odstranitvijo odpadnih gum v začetku julija postali izvršljivi.

»Zavezanec ima možnost sprožiti upravni spor. Če odločb ne bo upošteval, bo znova uveden izvršilni postopek,« scenarij za drugo poglavje zgodbe o gumah napovedujejo na MOP.

Država se je za zdaj izognila nekajmilijonski kazni evropske komisije.
Zapletov z izrabljenimi gumami še ni konec.
Iz gramoznice bo treba odstraniti tudi že zmlete ostanke.
Teh je še za skoraj 28.000 kubičnih metrov.

Franc Milošič

Vir: https://www.delo.si/novice/okolje/gramoznico-bo-treba-povsem-izprazniti-71507.html


Albin Brencl je izgubil tožbo

maj 12, 2016

Prispevek Tele M

Ljubljansko Okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek podjetja Albin Promotion, ki je od države zahtevalo slabih 6 milijonov evrov odškodnine za povzročeno gospodarsko škodo. Podjetje je državo tožilo, ker da mu je nezakonito izdala gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje za deponijo odpadnih gum pri Lovrencu na Dravskem polju. Medtem ko so na državnem pravobranilstvu ter ministrstvu za okolje in prostor z odločitvijo zadovoljni, pa so v podjetju že napovedali pritožbo.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174404893


Iz Kidričevega odvažajo gume

marec 23, 2016

Prispevek Tele M

Po več opozorilih Evropske komisije, ki je zoper Slovenijo že vložila tožbo na sodišče Evropske unije, se je danes le začel odvoz odpadnih avtomobilskih gum iz opuščene gramoznice pri Lovrencu na Dravskem polju. 28 tisoč ton pnevmatik, ki niso prekrite z zemljino, bodo z deponije odpeljali do srede prihodnjega leta.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174395532


Kako učinkovita je pri ravnanju z odpadki vaša občina

marec 21, 2016

Nekatere občine reciklirajo praktično vse komunalne odpadke, spet druge do polovice odpadkov odložijo na odlagališča. Zaradi neenotnega sistema ravnanja z odpadki so nekatere občine bistveno bolj ekološke od drugih.

Ilirska Bistrica je ena od večjih slovenskih občin. Razprostira se čez slikovita hribovja in planote in zavzema dobršen del idilične kraške pokrajine. A pravljični videz območja so do še pred nedavnega kvarili ogromni smetnjaki za zbiranje vseh vrst komunalnih odpadkov, ki so bili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postavljeni po bistriških vasicah. Takrat so ogromni smetnjaki dobro služili svojemu namenu; preprečevali so odlaganje smeti na divjih odlagališčih, kar je sicer precej običajna slovenska praksa.

Danes zgolj spodbujajo odlaganje vseh vrst smeti na en sam kup in s tem onemogočajo recikliranje. Ogromni smetnjaki so imeli očitne posledice: v Ilirski Bistrici se je leta 2014 odložil največji delež komunalnih odpadkov med vsemi slovenskimi občinami – kar 264 kilogramov na prebivalca oziroma več kot 57 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. Slovensko povprečje znaša 23 odstotkov.

Po količini nastalih odpadkov Ilirska Bistrica ne izstopa: glede na delež nastalih odpadkov na prebivalca je s 461 kilogrami le nekoliko nad povprečjem slovenskih občin, ki znaša 372 kilogramov na prebivalca.

Količina nastalih komunalnih odpadkov v občini ni neposredno povezana s tem, koliko odpadkov posamezna občina odloži. V Trzinu na primer, eni najmanjših, hkrati pa gospodarsko najbolj uspešnih slovenskih občin, nastane največ komunalnih odpadkov na prebivalca med vsemi slovenskimi občinami. Močna industrijska cona pomeni več dnevnih migrantov in s tem tudi več smeti. Trzin tako proizvede kar 639 komunalnih odpadkov na prebivalca. Ne glede na to je Trzin ena od bolj ekološko ozaveščenih občin v Sloveniji: odložijo namreč borih 8 odstotkov nastalih odpadkov ali kar petkrat manj odpadkov na prebivalca kot Ilirska Bistrica.

Zakaj med občinami obstajajo take razlike? Razlog je neenoten sistem ločevanja in ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ko smo pred dvajsetimi leti začeli spoznavati nujnosti ločevanja odpadkov, država ni naredila enotne strategije za ravnanje z odpadki. O sistemu ravnanja z odpadki v posameznih občinah so se odločala komunalna podjetja, zaradi česar imamo v Sloveniji še danes zelo različne sisteme ločevanja odpadkov. Količina odloženih odpadkov se na nacionalni ravni sicer manjša, a še vedno imamo občine, ki odložijo okoli polovico vseh nastalih odpadkov. S primerno strategijo bi lahko tudi te občine prisilili v učinkovitejše zbiranje in reciklažo komunalnih odpadkov, prav tako bi lažje vplivali na ozaveščenost prebivalstva o nujnosti ločevanja odpadkov.

Tanja Pirnat

Objavljeno 30.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/kako-ucinkovita-je-pri-ravnanju-z-odpadki-vasa-obcina/

Divja odlagališča z nevarnimi odpadki ogrožajo okolje, država se nanje požvižga

Inšpekcijske službe so do danes očistile le okoli 40 odstotkov najnevarnejših divjih odlagališč v Sloveniji, ki so jih med leti 2010 in 2012 popisali Ekologi brez meja. Ostala še naprej ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

Jama pri križu ob cesti na Rigelj (št. 2818), približno pet kilometrov severovzhodno od Kočevja, ni ravno paša za oči. V jami leži med 500 in 1000 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov: odpadnih gum, trupel živali, komunalnih odpadkov, celo salonitnih plošč. Odpadki se v jamo nalagajo že od dvajset do trideset let. Da je bilo brezno namenjeno dolgotrajnejšemu in načrtnemu  odlaganju odpadkov v naravo, priča betonski prag, ki omogoča dovoz do roba brezna.

Takšno odlaganje odpadkov je seveda nezakonito. Še bolj skrb vzbujajoča pa je nevarnost, ki jo jama predstavlja za naravo, pa tudi zdravje ljudi. Skozi ilovico na dnu jame je preniknila  voda. Zato se nevarne snovi iz odpadkov že spirajo v podzemlje Kočevskega roga in ogrožajo pitno vodo.

Odlagališče so Ekologi brez meja kartirali že leta 2010, a pristojne službe ga do danes še niso očistile – le omejile so dostop do jame. Strošek sanacije po ocenah Tine Kotnik z Zavoda za gozdove Slovenije Kočevje presega 100.000 evrov. Glavni razlog, da jama ni bila očiščena, je po njenih besedah nezainteresiranost državne inšpekcije, ki nosi del odgovornosti za čiščenje brezna.

Jama pri križu ni edini primer. Večina najnevarnejših nezakonitih odlagališč odpadkov v Sloveniji, ki jih je v zadnjih letih popisala nevladna organizacija Ekologi brez meja s prostovoljci, do danes bodisi niso očiščena v celoti bodisi se odpadki na njih ponovno nabirajo. Glavni razlog za to je predvsem slaba odzivnost državnega inšpektorata za okolje, pomanjkanje sodelovanja med državnimi in občinskimi inšpekcijami ter visoki stroški čiščenja odlagališč. Obenem nič ne kaže, da se bo inšpekcija za okolje v prihodnosti težav lotila resneje.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/divja-odlagalisca-z-nevarnimi-odpadki-ogrozajo-okolje-drzava-se-nanje-pozvizga/

Ministrstvo za okolje in prostor brez načrtov za sanacijo nevarnih divjih odlagališč

Ministrica ne zna povedati, kdaj in kako bodo sanirali okoli 80 divjih odlagališč odpadkov, ki po ocenah Ekologov brez meja najbolj ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

V jami pri Križu blizu Kočevja se že desetletja nalagajo nevarni odpadki: pnevmatike, salonitne plošče, komunalni odpadki, celo trupla živali. Posledice na okolje so že vidne. Poplavljena ilovica na dnu jame nakazuje, da se v podzemlje Kočevskega roga spirajo nevarne snovi. Zaradi bližine pitne vode lahko kmalu pride do katastrofe.

Sanacija nevarnih divjih odlagališč odpadkov je nujna. Odlagališča mnogokrat predstavljajo direktno ali potencialno grožnjo za okolje in zdravje ljudi, v najslabšem primeru pa kvarijo izgled in spodbujajo nadaljnjo prakso odlaganja smeti v naravi. K sreči je takšnega odlaganja vedno manj: večina divjih odlagališč je posledica odlaganja v preteklih desetletjih in neobstoječega sistema za ravnanje z odpadki.

Večina najnevarnejših nelegalnih odlagališč odpadkov še danes ostaja neočiščenih. Pri podcrto.si smo preverili trenutno stanje 133 odlagališč, ki jih je ekološko društvo Ekologi brez meja označilo za še posebej zaskrbljujoča. Po naših ugotovitvah jih je bilo v petih letih očiščenih zgolj nekaj več kot 40 odstotkov. Okoli 80 odlagališč tako ostaja neočiščenih.

Razloga za neočiščena nevarna odlagališča sta predvsem dva: slabo delo državnega inšpektorata in neobstoj državnega registra divjih odlagališč, ki bi pokazal realno stanje na terenu. Za oboje je pristojno okoljsko ministrstvo. Ministrico Ireno Majcen smo zato zaprosili za pojasnila, kako bodo izboljšali delovanje inšpektorata in vzpostavili register.

Iz odgovorov ministrice lahko sklepamo, da se ta ne zaveda slabega dela državnega inšpektorata. Prav tako ne zna natančno pojasniti, s kakšnimi ukrepi bo izboljšala učinkovitost tega nadzornega organa. Glede registra divjih odlagališč pa pojasnjuje, da trenutno šele pripravljajo metodologijo za popisovanje odlagališč.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.1.2016

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/ministrstvo-za-okolje-brez-nacrtov-za-sanacijo-nevarnih-divjih-odlagalisc/

Napotilo:
https://podcrto.si/
Register divjih odlagališč: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/


Gume bodo (spet) odvažali

marec 9, 2016

Iz gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju naj bi do poletja odpeljali 28 tisoč ton odpadnih gum. Skupaj jih je tam še 42 tisoč ton

Iz nekdanje gramoznice med Lovrencem na Dravskem polju in Kidričevim bo obrtnik Vinko Kropec iz Slovenske Bistrice, ki se ukvarja z avtoprevozništvom ter komunal­nimi in posredniškimi storitvami, do konca junija odpeljal 28 tisoč ton odpadnih gum. Tako je odločilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je z oddajo del končalo postopek oddaje javnega naročila za prevzem, prevoz in predelavo izrabljenih gum.

Izbrani ponudnik bo dela opravil za 2,1 milijona evrov. Eden od devetih ponudnikov, ki so se prijavili na razpis, je sprožil revizijski postopek in ta se je tako končal. Sredstva za odstranitev gum, pravi ministrstvo, bodo zagotovljena iz proračuna, denar pa naj bi po opravljenih delih izterjali od povzročitelja, podjetja Albin Promotion. Temu je inšpek­cija za okolje in prostor v letu 2012 zaradi ugotovljenih kr­šitev predpisov z odredbo odredila odstranitev izrabljenih gum iz nekdanje gramozne jame, a zavezanec tega ni storil.

Podjetje Albin Promotion iz Lovrenca na Dravskem polju toži državo za deset milijonov evrov odškodnine, ker mu je izdala nezakonito gradbeno dovoljenje za sana­cijo omenjene jame. Albin Bread, lastnik podjetja, pa po­udarja, da bi sam za omenjeni denar odstranil prav vseh 42 tisoč ton gum. Konec preteklega tedna se je na okrožnem sodišču v Ljubljani po hitrem postopku končalo nadaljeva­nje glavne obravnave, s katero podjetje Albin Promotion toži državo za deset milijonov evrov odškodnine, ker mu je izdala nezakonito gradbeno dovoljenje za sanacijo gra­moznice z odpadnimi gumami, nadaljevalo pa se bo spet prihodnji mesec. Ministrstvo ob tem poudarja, da bo pla­čilo za odstranitev izrabljenih gum terjalo od omenjenega podjetja. “Ravnanja države ne razumem, mi smo pripravlje­ni vse gume odpeljati in popolnoma sanirati gramoznico v Lovrencu za 2,2 milijona evrov,” pa je dogajanje že nekaj­krat komentiral Albin Brencl.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/gume-bodo-spet-odvazali-6194720