Albin Brencl je izgubil tožbo

maj 12, 2016

Prispevek Tele M

Ljubljansko Okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek podjetja Albin Promotion, ki je od države zahtevalo slabih 6 milijonov evrov odškodnine za povzročeno gospodarsko škodo. Podjetje je državo tožilo, ker da mu je nezakonito izdala gradbeno in okoljevarstveno dovoljenje za deponijo odpadnih gum pri Lovrencu na Dravskem polju. Medtem ko so na državnem pravobranilstvu ter ministrstvu za okolje in prostor z odločitvijo zadovoljni, pa so v podjetju že napovedali pritožbo.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174404893

Advertisements

Iz Kidričevega odvažajo gume

marec 23, 2016

Prispevek Tele M

Po več opozorilih Evropske komisije, ki je zoper Slovenijo že vložila tožbo na sodišče Evropske unije, se je danes le začel odvoz odpadnih avtomobilskih gum iz opuščene gramoznice pri Lovrencu na Dravskem polju. 28 tisoč ton pnevmatik, ki niso prekrite z zemljino, bodo z deponije odpeljali do srede prihodnjega leta.

Posnetek na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174395532


Kako učinkovita je pri ravnanju z odpadki vaša občina

marec 21, 2016

Nekatere občine reciklirajo praktično vse komunalne odpadke, spet druge do polovice odpadkov odložijo na odlagališča. Zaradi neenotnega sistema ravnanja z odpadki so nekatere občine bistveno bolj ekološke od drugih.

Ilirska Bistrica je ena od večjih slovenskih občin. Razprostira se čez slikovita hribovja in planote in zavzema dobršen del idilične kraške pokrajine. A pravljični videz območja so do še pred nedavnega kvarili ogromni smetnjaki za zbiranje vseh vrst komunalnih odpadkov, ki so bili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja postavljeni po bistriških vasicah. Takrat so ogromni smetnjaki dobro služili svojemu namenu; preprečevali so odlaganje smeti na divjih odlagališčih, kar je sicer precej običajna slovenska praksa.

Danes zgolj spodbujajo odlaganje vseh vrst smeti na en sam kup in s tem onemogočajo recikliranje. Ogromni smetnjaki so imeli očitne posledice: v Ilirski Bistrici se je leta 2014 odložil največji delež komunalnih odpadkov med vsemi slovenskimi občinami – kar 264 kilogramov na prebivalca oziroma več kot 57 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov. Slovensko povprečje znaša 23 odstotkov.

Po količini nastalih odpadkov Ilirska Bistrica ne izstopa: glede na delež nastalih odpadkov na prebivalca je s 461 kilogrami le nekoliko nad povprečjem slovenskih občin, ki znaša 372 kilogramov na prebivalca.

Količina nastalih komunalnih odpadkov v občini ni neposredno povezana s tem, koliko odpadkov posamezna občina odloži. V Trzinu na primer, eni najmanjših, hkrati pa gospodarsko najbolj uspešnih slovenskih občin, nastane največ komunalnih odpadkov na prebivalca med vsemi slovenskimi občinami. Močna industrijska cona pomeni več dnevnih migrantov in s tem tudi več smeti. Trzin tako proizvede kar 639 komunalnih odpadkov na prebivalca. Ne glede na to je Trzin ena od bolj ekološko ozaveščenih občin v Sloveniji: odložijo namreč borih 8 odstotkov nastalih odpadkov ali kar petkrat manj odpadkov na prebivalca kot Ilirska Bistrica.

Zakaj med občinami obstajajo take razlike? Razlog je neenoten sistem ločevanja in ravnanja z odpadki v Sloveniji. Ko smo pred dvajsetimi leti začeli spoznavati nujnosti ločevanja odpadkov, država ni naredila enotne strategije za ravnanje z odpadki. O sistemu ravnanja z odpadki v posameznih občinah so se odločala komunalna podjetja, zaradi česar imamo v Sloveniji še danes zelo različne sisteme ločevanja odpadkov. Količina odloženih odpadkov se na nacionalni ravni sicer manjša, a še vedno imamo občine, ki odložijo okoli polovico vseh nastalih odpadkov. S primerno strategijo bi lahko tudi te občine prisilili v učinkovitejše zbiranje in reciklažo komunalnih odpadkov, prav tako bi lažje vplivali na ozaveščenost prebivalstva o nujnosti ločevanja odpadkov.

Tanja Pirnat

Objavljeno 30.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/kako-ucinkovita-je-pri-ravnanju-z-odpadki-vasa-obcina/

Divja odlagališča z nevarnimi odpadki ogrožajo okolje, država se nanje požvižga

Inšpekcijske službe so do danes očistile le okoli 40 odstotkov najnevarnejših divjih odlagališč v Sloveniji, ki so jih med leti 2010 in 2012 popisali Ekologi brez meja. Ostala še naprej ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

Jama pri križu ob cesti na Rigelj (št. 2818), približno pet kilometrov severovzhodno od Kočevja, ni ravno paša za oči. V jami leži med 500 in 1000 kubičnih metrov najrazličnejših odpadkov: odpadnih gum, trupel živali, komunalnih odpadkov, celo salonitnih plošč. Odpadki se v jamo nalagajo že od dvajset do trideset let. Da je bilo brezno namenjeno dolgotrajnejšemu in načrtnemu  odlaganju odpadkov v naravo, priča betonski prag, ki omogoča dovoz do roba brezna.

Takšno odlaganje odpadkov je seveda nezakonito. Še bolj skrb vzbujajoča pa je nevarnost, ki jo jama predstavlja za naravo, pa tudi zdravje ljudi. Skozi ilovico na dnu jame je preniknila  voda. Zato se nevarne snovi iz odpadkov že spirajo v podzemlje Kočevskega roga in ogrožajo pitno vodo.

Odlagališče so Ekologi brez meja kartirali že leta 2010, a pristojne službe ga do danes še niso očistile – le omejile so dostop do jame. Strošek sanacije po ocenah Tine Kotnik z Zavoda za gozdove Slovenije Kočevje presega 100.000 evrov. Glavni razlog, da jama ni bila očiščena, je po njenih besedah nezainteresiranost državne inšpekcije, ki nosi del odgovornosti za čiščenje brezna.

Jama pri križu ni edini primer. Večina najnevarnejših nezakonitih odlagališč odpadkov v Sloveniji, ki jih je v zadnjih letih popisala nevladna organizacija Ekologi brez meja s prostovoljci, do danes bodisi niso očiščena v celoti bodisi se odpadki na njih ponovno nabirajo. Glavni razlog za to je predvsem slaba odzivnost državnega inšpektorata za okolje, pomanjkanje sodelovanja med državnimi in občinskimi inšpekcijami ter visoki stroški čiščenja odlagališč. Obenem nič ne kaže, da se bo inšpekcija za okolje v prihodnosti težav lotila resneje.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.12.2015

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/divja-odlagalisca-z-nevarnimi-odpadki-ogrozajo-okolje-drzava-se-nanje-pozvizga/

Ministrstvo za okolje in prostor brez načrtov za sanacijo nevarnih divjih odlagališč

Ministrica ne zna povedati, kdaj in kako bodo sanirali okoli 80 divjih odlagališč odpadkov, ki po ocenah Ekologov brez meja najbolj ogrožajo okolje in zdravje ljudi.

V jami pri Križu blizu Kočevja se že desetletja nalagajo nevarni odpadki: pnevmatike, salonitne plošče, komunalni odpadki, celo trupla živali. Posledice na okolje so že vidne. Poplavljena ilovica na dnu jame nakazuje, da se v podzemlje Kočevskega roga spirajo nevarne snovi. Zaradi bližine pitne vode lahko kmalu pride do katastrofe.

Sanacija nevarnih divjih odlagališč odpadkov je nujna. Odlagališča mnogokrat predstavljajo direktno ali potencialno grožnjo za okolje in zdravje ljudi, v najslabšem primeru pa kvarijo izgled in spodbujajo nadaljnjo prakso odlaganja smeti v naravi. K sreči je takšnega odlaganja vedno manj: večina divjih odlagališč je posledica odlaganja v preteklih desetletjih in neobstoječega sistema za ravnanje z odpadki.

Večina najnevarnejših nelegalnih odlagališč odpadkov še danes ostaja neočiščenih. Pri podcrto.si smo preverili trenutno stanje 133 odlagališč, ki jih je ekološko društvo Ekologi brez meja označilo za še posebej zaskrbljujoča. Po naših ugotovitvah jih je bilo v petih letih očiščenih zgolj nekaj več kot 40 odstotkov. Okoli 80 odlagališč tako ostaja neočiščenih.

Razloga za neočiščena nevarna odlagališča sta predvsem dva: slabo delo državnega inšpektorata in neobstoj državnega registra divjih odlagališč, ki bi pokazal realno stanje na terenu. Za oboje je pristojno okoljsko ministrstvo. Ministrico Ireno Majcen smo zato zaprosili za pojasnila, kako bodo izboljšali delovanje inšpektorata in vzpostavili register.

Iz odgovorov ministrice lahko sklepamo, da se ta ne zaveda slabega dela državnega inšpektorata. Prav tako ne zna natančno pojasniti, s kakšnimi ukrepi bo izboljšala učinkovitost tega nadzornega organa. Glede registra divjih odlagališč pa pojasnjuje, da trenutno šele pripravljajo metodologijo za popisovanje odlagališč.

Tanja Pirnat

Objavljeno 28.1.2016

Nadaljevanje na: https://podcrto.si/ministrstvo-za-okolje-brez-nacrtov-za-sanacijo-nevarnih-divjih-odlagalisc/

Napotilo:
https://podcrto.si/
Register divjih odlagališč: http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/


Gume bodo (spet) odvažali

marec 9, 2016

Iz gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju naj bi do poletja odpeljali 28 tisoč ton odpadnih gum. Skupaj jih je tam še 42 tisoč ton

Iz nekdanje gramoznice med Lovrencem na Dravskem polju in Kidričevim bo obrtnik Vinko Kropec iz Slovenske Bistrice, ki se ukvarja z avtoprevozništvom ter komunal­nimi in posredniškimi storitvami, do konca junija odpeljal 28 tisoč ton odpadnih gum. Tako je odločilo ministrstvo za okolje in prostor, ki je z oddajo del končalo postopek oddaje javnega naročila za prevzem, prevoz in predelavo izrabljenih gum.

Izbrani ponudnik bo dela opravil za 2,1 milijona evrov. Eden od devetih ponudnikov, ki so se prijavili na razpis, je sprožil revizijski postopek in ta se je tako končal. Sredstva za odstranitev gum, pravi ministrstvo, bodo zagotovljena iz proračuna, denar pa naj bi po opravljenih delih izterjali od povzročitelja, podjetja Albin Promotion. Temu je inšpek­cija za okolje in prostor v letu 2012 zaradi ugotovljenih kr­šitev predpisov z odredbo odredila odstranitev izrabljenih gum iz nekdanje gramozne jame, a zavezanec tega ni storil.

Podjetje Albin Promotion iz Lovrenca na Dravskem polju toži državo za deset milijonov evrov odškodnine, ker mu je izdala nezakonito gradbeno dovoljenje za sana­cijo omenjene jame. Albin Bread, lastnik podjetja, pa po­udarja, da bi sam za omenjeni denar odstranil prav vseh 42 tisoč ton gum. Konec preteklega tedna se je na okrožnem sodišču v Ljubljani po hitrem postopku končalo nadaljeva­nje glavne obravnave, s katero podjetje Albin Promotion toži državo za deset milijonov evrov odškodnine, ker mu je izdala nezakonito gradbeno dovoljenje za sanacijo gra­moznice z odpadnimi gumami, nadaljevalo pa se bo spet prihodnji mesec. Ministrstvo ob tem poudarja, da bo pla­čilo za odstranitev izrabljenih gum terjalo od omenjenega podjetja. “Ravnanja države ne razumem, mi smo pripravlje­ni vse gume odpeljati in popolnoma sanirati gramoznico v Lovrencu za 2,2 milijona evrov,” pa je dogajanje že nekaj­krat komentiral Albin Brencl.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/gume-bodo-spet-odvazali-6194720


Država se z Brenclom ni pogodila

januar 13, 2016

Lastnik podjetja Albin Promotion, ki je v opuščeno gramoznico v Lovrencu na Dravskem polju dovažalo odpadne gume, se je z državo pripravljen pogoditi za 4,5 milijona evrov

Sredi marca naj bi se začelo sojenje državi za 5,8 milijona evrov odškodnine, ki bo skupaj z obrestmi še precej višja, saj se ministrstvo za okolje in prostor in podjetje Albin Promotion (AP) iz Majšperka pretekli konec tedna nista sporazumela o 4,5 milijona evrov odškodnine podjetju Albina Brencla. Postopek poteka na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer naj bi začetek sodne obravnave začel sredi marca letos.

Kdo izdaja dovoljenja

Albin Brencl, lastnik podjetja AP, je že pred pol leta napovedal tožbo zoper državo, če ta ne bo pristala na poravnavo v primeru sanacije gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju. To je Brenclovo podjetje najelo od občine Kidričevo za 120 tisoč evrov služnostne odškodnine in plačalo polovico vsote ter začelo sanacijo nekdaj divjega odlagališča odpadkov, kamor so ljudje dovažali vsemogoče odpadke, tudi salonitne plošče, stare avtomobile, akumulatorje in druge nevarne odpadke, še največ pa ostanke škropiv in drugih kemikalij.

Podjetje AP je dela začelo in v očiščeno gramoznico začelo dovažati od­padne avtomobilske gume, ki naj bi jih tam zmleli in v končni fazi zasuli s plastjo zemlje. A konca načrtovane sanacije nikoli ni bilo. Albin Brencl je za našteta dela pred zdaj že skoraj de­setletjem pridobil okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje. Po dveh požarih na odlagališču gum se je občina Ki­dričevo odločila odstopiti od pogod­be, inšpektorji pa so takrat ugotovili, da ministrstvo za okolje, ki je potreb­na soglasja izdalo v času, ko ga je vodil Janez Podobnik, ni pristojno za izdajo gradbenega dovoljenja, saj naj bi bilo to v domeni upravne enote. Ker Brencl ni imel več gradbenega dovoljenja, mu je bilo odvzeto tudi okoljevarstve­no dovoljenje – in začelo se je dokazo­vanje, kdo je v postopkih ravnal prav in kdo ne, vmes je morala poseči celo evropska komisija, ki je poskrbela za opomin državi, zadevo pa predala evropskemu sodišču.

Sanacija prihodnje leto

Brencl dokazuje, da mu je bila z od­vzemom dovoljenja povzročena velika škoda, na ministrstvu trdijo naspro­tno. Konec lanskega leta je to že ob­javilo javni razpis in izbralo podjetje, ki naj bi poskrbelo za odstranitev 28 tisoč ton gum, a zaradi revizije še ne razkrivajo, kdo je izbranec in koliko bo sanacija stala. Na ministrstvu za okolje napovedujejo, da bodo za od­stranitev gum, ki sredi Dravskega polja, enega večjih rezervoarjev pitne vode v državi, ležijo nezakonito, po­skrbeli do poletja prihodnje leto, a je vprašanje, če bo ob zdajšnji zavzetosti in zapletenosti zadeve to resnično iz­vedljivo.

Zaustavlja se seveda pri denarju, ki bi ga bilo treba zagotoviti – in kar naj bi bila obveznost podjetja AP. To se je aprila lani znašlo v blokadi, bilo pri­siljeno odpustiti nekaj deset delavcev, ki so vložili zahtevek za stečajni posto­pek, a naj bi ga sodišče zavrnilo. Se je pa Brenclovo podjetje prijavilo na lan­skoletni razpis ministrstva za okolje za odstranitev gum, saj bi, tako podje­tnik, 28 tisoč ton gum lahko odstrani­li za 1,5 milijona evrov, za 2,2 milijona pa kar vse gume, ki jih je v gramoznici skupaj še 42 tisoč ton.

Gramoznico bi zdaj, ker v bližini poteka gradnja avtoceste in je treba nekam z odvečno zemljo, lahko pre­krili s prav to z avtocestnega gradbi­šča, je prepričan Brencl, ki ima rešitev tudi za odpadne gume. Te naj bi iz Lo­vrenca na Dravskem polju prepeljali v cementarno v Bosno, kjer bi jih sežga­li, nekaj pa celo v sežigalnico v Paki­stan.

Kot rečeno, poravnava med državo in AP ni uspela, saj je ministr­stvo to zavrnilo, je pa sodnica ponudila obema stranema možnost, da se poravnata med sodnim postopkom. “Ravnanja države preprosto ne razu­mem, saj se odloča za postopek, ki bo veliko dražji, kot če bi sprejela našo ponudbo, ki nas obvezuje, da v roku pol leta popolnoma saniramo gramo­znico na Dravskem polju,” je včeraj dogajanje komentiral Albin Brencl.

Poravnava je še mogoča?

“Država z družbo AP ni sklenila poravnave, ker poravnalni predlog družbe AP tako po vsebini kot v predlagani višini za toženo stranko ni bil spre­jemljiv. RS kot tožena stranka namreč zagovarja stališče, da odškodninska tožba družbe AP ni utemeljena, ker pogoji za uveljavljanje odškodninske od­govornosti države niso podani,” so v odgovoru na naše vprašanje, zakaj ni prišlo do predlagane poravnave, sporočili z ministrstva za okolje in prostor. To dodaja, da je na drugo javno naročilo za izbiro izvajalca odstranitve izra­bljenih gum prispelo devet pravočasnih ponudb. Izbran je bil izvajalec od­stranitve odpadnih gum, a odločitev še ni pravnomočna, zato informacij o izvajalcu še ne dajejo. Rok za odstranitev gum je 30. junij 2017. Za zdaj se tudi ne ve, kakšna je vrednost odstranitve 28 tisoč ton gum. Da lahko v času so­dnega postopka stranki dosežeta dogovor in spor rešita na miren način, še dodajajo na ministrstvu.

Hočejo me uničiti

Albin Brencl, lastnik podjetja AP iz Majšperka: “Lani junija smo se na mini­strstvu za okolje in prostor dogovorili, da naše podjetje izdela ponudbo za odstranitev gum iz gramoznice – skupaj smo jih tja pripeljali 49 tisoč ton – in odstopimo od tožbe. Mi smo imeli že vse pripravljeno za končno odstrani­tev gum, a seje, kot običajno, spet zalomilo. Cilj nekoga v tej državi je, dame spravi v stečaj, ni pa ga, ki bi prisluhnil pravnemu mnenju o odgovornosti države, ko se je ta odločila za odpravo povsem legalno pridobljenega gradbenega dovoljenja, ki mi ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor. Štiri leta kasneje pa je bilo ugotovljeno, da bi gradbeno dovoljenje morala izdati ptuj­ska upravna enota. Z odpravo tega dovoljenja se je začela kalvarija z gumami, ki bo našo državo, če poravnave ne bo, drago stala.”

Bo ukrepala evropska komisija?

Podjetju AP je sredi leta 2012 pristojni inšpektor za okolje izdal odločbo, da iz gramoznice odstrani izrabljene gume, saj mu je z odpravo gradbenega do­voljenja prenehala pravica skladiščenja gum v opuščeni gramoznici. Ker podjetje tega ni storilo, je gume pričela odvažati država, račun pa izstavila podjetju. Evropska komisija je pred slabim letom proti Sloveniji vložila tožbo na evropsko sodišče, češ da še ni odstranila odpadnih gum, ki so, kot se je izkazalo v dveh požarih, lahko vnetljive. V tem času bilo iz gramoznice od­stranjenih zgolj sedem tisoč ton gum.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v sredo, 13. januarja 2016

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201601136176343


To ni več samo problem občine, ampak tudi države!

april 29, 2015

Po tem, ko so prek evropske komisije dosegli tesnejše sodelovanje z okoljskim ministrstvom, naj bi na pobudo gibanja Za Kidričevo opravili analizo stanja okolja ter pregled nad povzročitelji onesnaževanja. Ker je Kidričevo rezervat podtalnice in pitne vode za več kot 70.000 ljudi, so prepričani, da to ni več samo problem občine, ampak tudi države.

»Leto 2015 mora biti za Kidričevo glede okoljske problematike prelomno, saj je nedopustno, da naši ljudje še danes pridelujejo hrano v potencialno sporni zemlji. Nekatere njive in vrtovi so pomešani s strupenim blatom, druga območja z radioaktivnim pepelom, raznimi lugi in žlindro. In te vrtove zalivajo iz njihovih vodnjakov, z vodo z omenjenimi primesmi, da o podtalnici ne izgubljamo besed, saj je že danes menda občasno ‘kritično’ onesnažena. Veseli nas spoznanje udeležencev sestanka na okoljskem ministrstvu, da je Kidričevo rezervat podtalnice in pitne vode, s katero se oskrbuje več kot 70.000 ljudi, tako da to ni več samo problem občine, ampak tudi države,« je poudaril vodja gibanja Za Kidričevo Branko Štrucl na tiskovni konferenci. Novinarjem je pojasnil, da so se prejšnji teden na okoljskem ministrstvu sestali z ministrico Ireno Majcen in njenimi sodelavci ter da naj bi Majcnova zatrdila, da je nujna analiza stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj v tej občini, saj bo tako mogoče pripraviti nabor vseh potrebnih ukrepov za sanacijo.

Ljudem je treba povedati, katero zelenjavo je varno gojiti!

»Za nas je spodbudna izjava ministrice, da bomo pri teh analizah sodelovali enakopravno, naša tričlanska komisija bo celo odločala, kje se bodo te analize izvajale. Opozorili smo jo tudi na čimprejšnjo ureditev zapuščenih gramoznic v občini, na takojšnje zaprtje centra nevarnih odpadkov družbe Saubermacher, na budno spremljanje madžarskega Silkema, na analizo vodnjakov, tal in zraka ter na sanacijo odpadnih gum v Lovrencu, zaradi česar je EU zoper občino že vložila tožbo. Vzpostaviti je treba monitoring in povedati ljudem, katero zelenjavo je na naših vrtovih in njivah varno gojiti ter prepovedati pridelavo hrane na tistih območjih, ki so tako onesnažena, da škodujejo zdravju ljudi in živali,« je menil Štrucl in dodal, da so govorili tudi o možnostih termične predelave komunalnih odpadkov na tem območju. »Ministrica je bila začudena, da do sedaj pri reševanju okoljske problematike občina ni sodelovala, zato je predlagala, da se v razreševanje aktivno vključi tudi občina. Jasno smo ji povedali, da z županom Leskovarjem sodelovanje ni mogoče.«

Proti županu Leskovarju bodo začeli tudi pravno bitko

Prav zaradi vsega tega so se v gibanju Za Kidričevo odločili, da bodo proti županu Antonu Leskovarju začeli tudi pravno bitko: »Ta naša odločitev temelji na dejstvu, da je župan kršil več členov statuta občine Kidričevo ter 72. člen ustave RS, ki opredeljuje, da ima vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja. V gibanju Za Kidričevo z vso odgovornostjo trdimo, da je največji krivec, da je bila podeljena služnostna pot za dostavo odpadnih gum, prav sedanji župan, tedanji občinski svetnik Anton Leskovar, ki si je na vso moč prizadeval in prepričeval ljudi, da bo občina od teh gum imela samo korist, danes pa ta dvoličnež govori čisto drugače. Obstajajo zvočni zapisi sej in ljudje, ki bodo to potrdili. Tudi za center nevarnih odpadkov družbe Saubermacher si je župan prizadeval z vsemi štirimi. V medijih je zatrjeval, da bodo ta center posodobili po najvišjih evropskih standardih. Minila so štiri leta, pa o teh standardih ne duha ne sluha. Šel je celo tako daleč, da si je drznil zavreči pobudo 505 volivcev naše občine, da razpiše posvetovalni referendum o tem centru. Na občino smo večkrat posredovali predloge, tudi pobudo za izdelavo celostne okoljevarstvene in zdravstvene študije, saj smo imeli že vse dogovorjeno pri Inštitutu za varovanja zdravja kakor tudi onkološkem inštitutu, vendar se to županu to ni zdelo pomembno. Namesto da bi skupaj s svojimi somišljeniki naredil nekaj za zdravje naših ljudi, bije od vsega začetka svojega županovanja ideološki boj.«

Kidričevo, 27.4.2015

Martin Ozmec

V celoti objavljeno v Štajerskem tedniku

Vir: http://www.tednik.si/to-ni-vec-samo-problem-obcine-ampak-tudi-drzave


Tožba EU zaradi gum

marec 27, 2015

Država se je odvažanja gum iz gramoznice na Dravskem polju po mnenju evropske komisije lotila preveč ležerno, s tem pa ogroža zdravje ljudi in okolje

Leta 2006 je podjetje Albin Promo­tion z Brega pri Majšperku pridobilo okoljevarstveno dovoljenje za prede­lavo izrabljenih avtomobilskih gum na drobilniku. Z njimi naj bi napolni­lo opuščeno gramoznico pri Lovren­cu na Dravskem polju, jih prekrilo z zemljino in gramoznico saniralo. Po podatkih podjetja naj bi v gramozni­ci prevzeli kar 48.180 ton izrabljenih gum. Ogromni kupi gum v gramozni­ci so zagoreli dvakrat; poleti 2007 in 2008, ogromni oblaki dima pa onesna­žili širšo območje Dravskega in Ptuj­skega polja. Policija je podala sum, da so bili požari podtaknjeni, a krivca do zdaj ni našla.

Sredi junija 2012 je podjetju Albin Promotion prenehala pravica skladi­ščenja izrabljenih gum na območju gramoznice, zato mu je pristojni in­špektor za okolje septembra tega leta izdal odločbo, da odstrani tiste izra­bljene gume iz opuščene gramoznice, ki niso prekrite z zemljino. Ker podje­tje tega ni storilo, je gume pričela od­važati država, račun pa naj bi izstavila podjetju.

Evropska komisija je zdaj proti Slo­veniji vložila tožbo na evropsko sodi­šče, češ da še ni odstranila zelo lahko vnetljivih odpadnih pnevmatik. Obra­zložitev: gume ogrožajo zdravje ljudi in okolje, krši se evropska zakonoda­ja o odpadkih. V Bruslju so še opozorili, da je območje zlasti neprimerno za odlagališče zaradi neposredne bližine visokonapetostne električne napeljave in enega največjih sladkovodnih virov v državi.

Evropska komisija je postopek proti Sloveniji zaradi odpadnih pnev­matik v Lovrencu na Dravskem polju sprožila že oktobra 2012 s prvim opo­minom, drugi opomin je sledil marca 2013. Slovenija je predstavila časovni načrt za očiščenje in sanacijo odlagali­šča, vendar da ga ni spoštovala. Oblju­bila je, da bo težavo odpravila, vendar naj bi pri tem napredovala tako počasi, da se je komisija zaradi resnega ogro­žanja zdravja in okolja odločila za tožbo. Da se je država odvoza gum res lotila zelo ležerno, pričajo besede Antona Leskovarja, župana občine Ki­dričevo, kjer je gramoznica; le kakšnih tisoč ton naj bi jih letno odpeljali.

Albin Brencl, ki smo ga včeraj po­klicali, pravi, da se ga gramoznica v Lovrencu več ne tiče, ampak da bo I svoj prav dokazoval na sodišču. Ves ta čas je namreč trdil, da gramoznica v času, ko je tam odlagal gume, ni bila divje odlagališče, saj je za to pridobil potrebna dovoljenja. Ko so mu dovoljenja odvzeli, pa da so pnevmatike v jami postale nikogaršnje blago oziroma stvar države.

Slavko Podbrežnik

Objavljeno v Večeru, v petek, 27.3.2015

Vir: http://www.vecer.com/clanek/201503276105673