Pripravljeni na vstop na turistični trg

februar 19, 2019

Na Dravskem polju se povezujejo v destinacijo Visit Ravno polje, da bi pritegnili turiste. Že letos snujejo nepozabne počitnice na konjskih hrbtih in v vodi Zelenega jezera. Za sedaj sta povezani občini Kidričevo in Starše, pristopili naj bi še v občinah Rače-Fram, Hajdina in Videm.

Občina Kidričevo in njena soseda Občina Starše, ki že sodelujeta na področju razvijanja ekoregije, sta zdaj sklenili razvijati tudi svoj turistični potencial in ga povezati še z drugimi sosedi. Skupaj sta tako že lansko poletje izdali brošuro Tam dol na ravnem polju in s tem naredili prvi korak k načrtovanemu turističnemu razcvetu.

Snujejo turistično destinacijo Visit Ravno polje, ki za zdaj povezuje zgolj omenjeni občini, a v prihodnje naj bi se jima pridružile še okoliške občine Hajdina, Rače – Fram in Videm. “Od istoimenskega gradu Ravno polje so sicer ostale zgolj razvaline, a zgodovina se ne da kar izbrisati in destinacijo smo oblikovali prav z namenom, da prebudimo speči turizem,” pravi Sonja Breznik, sooblikovalka projekta.

Pisarna v Kidričevem

Med prvimi pomembnimi koraki je tudi odprtje turistične pisarne, ki ima svoje prostore v nekdanjih prostorih kidričevske občine, pripravili so še promocijski film. Obiskovalci krajev na Dravskem polju imajo tako zdaj priložnost, da pobrskajo ne samo po turistični zloženki, ampak tudi po spletnih straneh destinacije, ki vabi, da naravne, kulturne in kulinarične znamenitosti teh krajev obiskovalci spoznajo na prav posebnih enodnevnih izletih.

Ljubitelji dobre hrane se bodo zagotovo odločili za kulinarični potep po Ravnem polju s postanki na sirarski domačiji Selinšek, na kmetiji Žitnik, kjer se ponašajo z izredno okusnimi pirinimi dobrotami, segli po domačem narezku na kmetiji Čelofiga, obiskali kmetijo Pri omi Neži, kjer je doma tradicija, prisluhnili še zgodbi o slepi deklici na Ptujski Gori in za konec sedli h kosilu v restavraciji Pan. S kosilom se konča tudi izlet, poimenovan Obujamo tradicijo naših babic in vrnitev na kmečka dvorišča, ki popotnika vodi na kmetijo Šolar, k sirarni Kotnik, k omi Neži in v gostilno Kureš.

Mavrica zakladov od pradavnine do danes je izlet, ki vodi od ogleda mitreja do muzeja Pangea in k ptujskogorski baziliki ter se nadaljuje z ogledom tovarne Talum, vodi naprej do konjeniškega parka v Starošincah in se konča s kosilom v kidričevski Atili. Preplet kulturne dediščine bo izletnike popeljal na ogled cerkve sv. Janeza Krstnika v Staršah, na obisk kmetije Golob, vodil na ogled muzeja starodobnikov in lepo obnovljenega dvorca Šterntal pa po kidričevski poti zgodovine. Panoramska vožnja s kočijo, obisk kmetije Žitnik, ogled muzeja podeželja s kavo pri Zelenem jezeru in kosilom v eni od domačih gostiln je mogoče doživeti z izborom Poti Pavline Starošine.

Horse glamping park in Green lake

“Pripravljeni smo na aktiven vstop na turistični trg, predstavljamo prve izlete v destinaciji, ki jih bomo še dopolnili, tudi kaj spremenili. Želimo si, da bi se v prihodnje turisti večkrat ustavili pri nas, tukaj prenočili, saj bodo imeli to možnost. Že zdaj pa lahko napovemo letošnje odprtje Horse glamping parka Storošince z 32 posteljami, kjer bo Zavod Nazaj na konja predstavil tudi svoj unikatni projekt – vožnjo z novodobno kočijo 21. stoletja. Pred pričetkom poletja odpiramo še Green lake – Zeleno jezero ob gramoznici Pleterje, kjer bo na voljo veliko športnih aktivnosti, od tega velik wake park, zraven bo tudi kamp, dodajamo nove prenočitvene zmogljivosti,” napoveduje Breznikova, ki je k sodelovanju pritegnila tudi Maruško Dekleva Lenart iz turistične agencije Turizem Zeleni val s Ptuja, destinacijo pa sta skupaj z zagnanimi sodelavci že uspešno predstavili na nedavnem turističnem sejmu Alpe-Adria v Ljubljani.

Slavica Pičerko Peklar

Vir: https://www.vecer.com/starse-in-kidricevo-pripravljeni-na-vstop-na-turisticni-trg-6658992

Advertisements

Zanimanje za poslovno cono v Njivercah je

december 22, 2016

Občini Hajdina in Kidričevo načrtujeta vzpostavitev poslovne cone ob avtocestnem priključku Zgornja Hajdina in Njiverce. Kidričevski svetniki so podrobni prostorski načrt za cono že potrdili, hajdinski bodo to gradivo imeli na mizi še ta teden.

Gre za poslovno cono, ki bo namenjena obrtnim, skladiščnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim ter tudi spremljajočim storitvenim in servisnim dejavnostim, piše v gradivu, ki so ga prejeli svetniki.

V coni, ki obsega 14,77 ha, je predvidena izgradnja 19 objektov. Polovico zemljišč ima v lasti Cestno podjetje Ptuj. »Povpraševanje po zemljiščih je, tako da straha, da zemljišča ne bi bila prodana, ni.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: http://www.tednik.si/gospodarstvo/3753-kidricevo-zanimanje-za-poslovno-cono-v-njivercah-je


Odgovori na vprašanja, podana na 13. redni seji občinskega sveta Občine Kidričevo

julij 15, 2016

Gospod Branko Valentan je vprašal, kaj se dogaja s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Bila je samo ena seja. Prav tako Svet za preventivo ne sodeluje pri izgradnji cest.

Vprašal je glede čiščenja pločnikov.

Vprašal je, zakaj se ne kosi trava nasproti trgovine in pri bazenu.

Vprašal je glede košnje trave ob državnih cestah oziroma križiščih.

Pri njem se je oglasila gospa Fruk Frančka iz Apač 217 in povedala,  da se posega v njeno zemljišče brez soglasja.

Gospod župan je povedal, zakaj ni dal odgovora glede najema parkirišča, katerega uporabljajo za bar, in zakaj niso podpisali najemne pogodbe.

Odgovor: Pri rekonsktrukciji ceste v Apačah dnevno sodeluje z občani in sproti razrešujemo probleme. Na določene nevarne odseke ob državnih cestah smo obvestili izvajalca in je izvedel dodatno oz. pokosil širši obseg. Pri košnji, čiščenju pločnikov in urejanju bankin prihaja do zamude, zaradi manjšega števila javnih delavcev in bolniških staležev redno zaposlenih. Podjetje se trudi čim prej zadevo pripeljat v normalni okvir. Seje odborov in komisij sklicujejo predsedniki, glede na potrebe oz. pripravljeno gradivo. Občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravljajo naslednje naloge:

– ocenjevanje stanja varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni;

– predlaga organom lokalne skupnosti v sprejem programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje;

– koordinirajo izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa;

– sodelujejo in skrbijo za izvajanje prometne vzgoje, dodatno izobraževanje in obveščanje udeležencev v prometu;

– izdajajo in razširjajo prometno-vzgojne publikacije in druga gradiva, pomembna za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni.

Gospod Milan Strmšek je povedal, da so v Šikolah pločniki zaraščeni s travo.

Predlagal je, da se asfaltirajo prekopi čez cestišča po izgradnji kanalizacije v Šikolah.

Vprašal je, kaj bomo naredili s križiščem za Starošince. Zopet je bila prometna nesreča.

Gospod župan je povedal, da se bodo pločniki uredili; trenutno se opravlja košnja.

Odgovor: Prekopi, ki so posledica vzpostavitve sekundarne kanalizacije, so asfaltirani. Glede križišča smo ponovno urgirali na Direkcijo in bi naj v kratkem prišlo do odstranitve ograje.

Gospod Slavko Krajnc je vprašal glede parkiranja avtomobilov ob avtocesti v Njivercah. Predlagal je, da se apelira na Občino Hajdina. Dogaja se, da so avtomobili poškodovani. Predlagal je, da bi se uredile bankine. Ostajajo večji nepokošeni pasovi. Predlagal je, da se apelira na Cestno podjetje Ptuj, da se pokosijo bankine ob državnih cestah, kjer prav tako ostajajo nepokošeni pasovi.

Odgovor: Parkirišče je privatno in samo lastniki lahko urejajo zadeve. CP Ptuj smo opozorili na določene odseke, kjer so bankine ogrožale prometno varnost.

Gospod Milan Fideršek je povedal, da je za križišče v Starošincah bilo predlagano, da bi se ograja znižala. Kot drugo je že enkrat glede zdravstvenega doma povedal, da se na telefon ne oglašajo tudi več dni. Dajmo jim predlagati spremembo. Predlaga se naj, da bi se odprl e-mail in bi bilo marsikaj rešeno.

Odgovor je podal gospod Bogdan Potočnik. Povedal je, da je odbor za družbene dejavnosti povabil direktorico Zdravstvenega doma Ptuj na sestanek. Zagotovili so, da v primeru, da se na telefon ne oglasijo, potem pokličejo nazaj. Kar se tiče telefonskih tajnic, te niso zakonsko dovoljene. Če bodo pripombe, je potrebno le-te poslati na Zdravstveni dom Ptuj, kjer bodo to tudi uredili.

Gospod župan je povedal, da v ambulanti v Talumu ni takega problema. Tam je dorečemo, da se kliče od 7. do 8. ure.

Gospod  Danilo Lendero je vprašal glede krožišča v Apačah.

Gospod župan je povedal, da je zadnja informacija ta, da teče pritožbeni rok glede izbora izvajalca. 

Odgovor: Sofinancerska pogodba je podpisana v višini dobrih 211.000,00 EUR. Izvajalec del je CP Ptuj. Projekt bo zaključen predvidoma še v tem letu.

Gospod Srečko Lah je predlagal, da si Svet za preventivo pogleda cesto v Pongrcah. Zanima ga, kdo je bil nadzornik pri obvoznici Pongrce, saj je stanje obupno. Ograja je, ne vidi pa se nič.

Odgovor: Projekt je vodilo Ministrstvo za infrastrukturo oz. z njihove strani izbrani nadzorniki. Za cesto je bil opravljen tehnični pregled in ustreza vseh zakonodajnim normativom.

Vir: http://www.kidricevo.si


Voda je dobra, ljudje pa preveč potratni

julij 9, 2013

Pomanjkanje vode in občasna obarvanost bosta odpravljena, če bodo občine podprle projekt ZRS Bistre in Komunalnega podjetja Ptuj

“Postavitev novega vodohrana na vrhu Kicarja je edina prava rešitev težav z vodooskrbo v tem vse gosteje poseljenem območju na Ptuju,” pravi mag. Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, in poudarja, da gre za večjo investicijo, ki pa bi jo lahko izpeljali, če se bodo ptujska občina in okoliške odločile za sodelovanje pri projektu. Ptujska komunala ga pripravlja skupaj z Znanstvenoraziskovalnim središčem (ZRS) Bistra Ptuj. “V občinah pripravljajo ta čas nabor pro­jektov, za katere je mogoče črpanje denarja iz evropskih skladov. Tokrat je evropski denar mogoče dobiti tudi za investicije v vodooskrbo, s pou­darkom na odpravi vodnih izgub. Na območju Kicarja je teh izgub, zaradi starega in dotrajanega vodovodnega omrežja, vedno več in tam brez kore­nite obnove primarnega vodovodne­ga omrežja razmer ne bomo rešili,” dodaja Širec. Skupaj s sodelavko dr. Ja­smino Filipič, kemijsko tehnologinjo, ki skrbi za vodenje projektov v ptuj­ski komunali, poudarja, da so zadnje težave z vodo, na katere so opozar­jali prebivalci Njiverc, posledica čez­merne porabe pitne vode in da je bila voda kljub rjavi obarvanosti pitna in nenevarna za zdravje. “Ljudje še vedno zelo potratno ravnajo s pitno vodo, v poletnih dneh se njena poraba izre­dno poveča, saj s pitno vodo polnijo bazene, zalivajo, perejo avtomobile, prihaja celo do koriščenja vode iz hi­drantov, čeprav to ni dovoljeno in je kaznivo. Zaradi večje porabe vode so se v občini Kidričevo dvignile use­dline, v vodi sta se pojavila železo in mangan, kar je bilo opazno v rjavi obarvanosti in usedlinah, vendar so te nenevarne. Takoj ko smo opazili, kaj se dogaja, smo preverili vzorce od­vzete vode v lastnem, za tovrstne raz­iskave akreditiranem laboratoriju in z dogajanjem takoj seznanili zdravstve­ni inšpektorat, vzorce pa poslali na dodatne analize na Zavod za zdravstveno varstvo v Celje. Vse preiskave so poka­zale, da je voda v našem vodovodnem omrežju dobra in pitna,” razlaga Filipi­čeva in dodaja, da je mogoče na spletni strani komunalnega podjetja spremlja­ti dogajanje na terenu, kjer prebivalce seznanjajo s potrebnimi ukrepi ob morebitnem zaznavanju nenavadne barve vode.

“Skrbimo za vodovodno omrežje v dolžini 1300 kilometrov, del našega vodovodnega sistema je resnično po­treben obnove, saj gre za sisteme, ki so bili zgrajeni pred desetletji, in tako imamo še vedno 60 kilometrov azbe­stnih cevi in pa 110 kilometrov plastič­nih cevi, kar na kvaliteto pitne vode posebej ne vpliva, saj so vse te cevi stare in že obložene z usedlinami, na­stajajo pa na teh delih omrežja številne poškodbe, posledica je velika izguba pitne vode. Prav zato zdaj župane na Ptujskem pozivamo, da med svoje pri­hodnje razvojne projekte vključijo že omenjeni projekt s področja varstva okolja, to je vlaganja v vodovodno omrežje, da bi tako zmanjšali vodne izgube in posodobili naš vodovodni sistem,” pojasnjuje Širec. Čeprav pitne vode na Ptujskem ta čas ne primanj­kuje, pa direktor komunalnega pod­jetja opozarja na težave, ki jih imajo zaradi okvare na globinskem vodnja­ku v Skorbi. “Ta je eden od desetih glo­binskih vodnjakov, kar šest jih je na območju občine Hajdina, ob teh pa v našem vodovodnem sistemu deluje še devet plitvih vodnjakov, sedem na ob­močju Skorbe, in njegovo nedelovanje nam povzroča skrbi, saj sami denarja za popravilo ne najdemo, in se posta­vlja vprašanje, kdo naj zagotovi denar za njegovo popravilo. Z občinami nam namreč še vedno ni uspelo podpisati sporazuma o vrednosti vodovodne infrastrukture in povsem nerealno je pričakovati, da bo finančno breme vzdrževanja kar 13 od skupaj 19 vo­dnjakov nosila zgolj občina Hajdina, ker ti pač ležijo na njenem teritorial­nem območju, a so vendarle name­njeni oskrbi s pitno vodo na celotnem ptujskem in celo širšem območju,” opo­zarja direktor Komunalnega podjetja Ptuj, ki je prepričan, da bodo občine, ki še zavirajo podpis sporazuma, vendar­le morale ugotoviti, da je sklenitev spo­razuma in delitev premoženja, s tem pa tudi prevzem obveznosti v dobro vseh in nujno za čimprejšnje normal­no delovanje vodovodnega sistema na Ptujskem.

Slavica Pičerko Peklar

Objavljeno v Večeru, v torek, 9.7.2013

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2013070905934469