Pomembno je, da ob konjih otroci dobijo tudi žulje

avgust 13, 2018

Marsikateri otrok pri njih prvič pometa, pomiva posodo, se ob skrbi za konje uči reda, pridobiva nova znanja za življenje, ne le o jahanju in konjih, povedo v Zavodu Nazaj na konja, kjer šestdeset otrok brezplačno pri njih preživlja teden počitnic.

V Starošincih pri Kidričevem, kjer deluje Zavod Nazaj na konja, počitnice preživlja vrsta otrok. Od vse številčnejših ponudb počitniških programov različnih konjeniških klubov pa jih loči, da sedaj že četrto leto članom Družinskega centra Kidričevo počitnice v družbi konj, ki običajno sodijo med najdražje počitnice, nudijo povsem zastonj. Pri njih bo tako letos v petih terminih teden dni brezplačno preživelo okoli 60 otrok.

Metka Demšar Goljevšček, strokovna vodja dejavnosti in terapevtka v zavodu, pojasnjuje, da je družinski center eden od njihovih projektov, h kateremu so letos pristopile občine Videm, Rače–Fram in Starše. Občina Kidričevo projekt tudi sofinancira. “Uporabniki iz teh štirih občin lahko brezplačno sodelujejo pri tem in drugih programih centra. Pri počitnicah v družbi konj prostih mest praktično ni,” dodaja. Ker so bili z družinskim centrom lani na razpisu ministrstva za delo družino in socialne zadeve znova uspešni, bodo program lahko zagotovo izvajali še do leta 2021.

Vzpodbujajo samostojnost in ustvarjalnost

Ko smo jih obiskali sredi dopoldneva, so večinoma dekleta po jutranjem jahanju pravkar sedla k malici. Nato so sledila opravila v hlevu. “Tu se že tri leta učim jahati. In tudi pri počitnicah mi je najbolj všeč, ko jahamo,” nam je povedala devetletna Ana Korez iz Lovrenca na Dravskem polju. Nad jahanjem je navdušena tudi Eva Zajc, ki se je na počitnice odpravila le nekaj hiš od doma: “Včasih jahamo notri, včasih se s konji odpravimo ven. Konje tudi čistimo in jim damo vsak dan v hlev nekaj sena, da ga lahko pojejo.”

Kot pravi Demšar Goljevščkova, se otroci v tednu dni tako navežejo na konje in na skupino otrok, da vsak petek pri njih steče kar nekaj solz. “Trudimo se, da bi se v skupini razvili dobri odnosi, spodbujamo jih tudi k čim bolj samostojnim aktivnostim. Pomagajo pri pripravljanju kosila, tudi posodo pomijejo, kar so za današnji čas, ko prepogosto razmišljamo samo, kako bi otroku čim več ponudili, bolj ali manj neobičajne stvari. Rečemo jim – poglejte, zdaj bomo šli v gozd, vsak naj nekaj poišče. S tem jih vzpodbujamo, da opazujejo okolico, da se znajo sami zamotiti, in sami iz tega, kar najdejo, ustvariti svojo igro, tudi predstavo. Tako se resnično izrazi njihova ustvarjalnost,” pojasnjuje vodja dejavnosti.

Zavod je sicer začel delovati leta 2005 kot fundacija Nazaj na konja, katere namen je bil predvsem zbiranje denarja za sofinanciranje terapij s pomočjo konja za otroke s posebnimi potrebami. “Takrat so se terapije v Sloveniji šele začele. Spoznali smo, da pravzaprav še nič ne znamo in bomo težko kaj kakovostnega ponudili,” pravi o začetkih. Zato so se odločili za usposabljanja v tujini in pripravili izobraževalni program, ki so ga tudi verificirali preko socialne zbornice in ga redno izvajajo od leta 2006. Zavod so ustanovili leta 2013 in danes med njegove aktivnosti sodijo razvijanje terapevtskih programov, šola jahanja, različni programi za šole in vrtce. Ukvarjajo se celo s teambuildingi, najnovejši projekti pa jih vodijo tudi na področje turizma.

Pomembni so druženje, gibanje, pa tudi delo

Danes je dokazano, da ima druženje s konji številne pozitivne učinke. “Konji so pravzaprav precej drugačni kot v naših arhetipskih predstavah. Niso divji, niso neobvladljive živali, ampak so, če imajo zagotovljene osnovne pogoje – možnost veliko gibanja, svobode, varnosti in ljubezni -, zelo umirjena bitja, ki živijo v čredi, v kateri se izoblikuje neka posebna struktura, podobno kot v družini. Od konjev se lahko veliko več naučimo kot oni od nas. Konja, ki si nista naklonjena, lahko brez težav sobivata na nekem pašniku tako, da sta vsak na svoji strani. Če je treba, ko gre za preživetje, pa se združita,” pravi sogovornica. Gibanje konja odlično vpliva tudi na ljudi, ki imajo kakršnekoli težave z motoriko in na nevrološkem področju, kot so cerebralna paraliza, multipla skleroza in podobne bolezni.

Konj pa je tudi žival, ki potrebuje neko doslednost in red, kar je še kako pomembno pri vzgoji otrok. “Zavedanje, da je treba za žival in okolico tudi poskrbeti. Da je treba poprijeti za delo. Marsikdo pri nas prvič pometa. Potem mi ob petkih kažejo žulje med palcem in kazalcem, ki jim pravimo kar starošinski žulji. To so osnovne stvari, ki jih danes premalo poudarjamo. Otroci pa se tako dobro počutijo, ko naredijo res nekaj koristnega,” o tem, zakaj so v zavodu prepričani o koristnosti druženja otrok s konji, zaključi Demšar Goljevščkova.

Vabijo še konec meseca

V Zavodu Nazaj na konja so se s partnerskimi občinami dogovorili, da bodo v zadnjem tednu počitnic, po 24. avgustu, vsem otrokom, ki se do sedaj niso mogli prijaviti, ponudili dodatne termine. Zato jih vabijo, da izkoristijo možnost, da en dan brezplačno preživijo v družbi konj.

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/pomembno-je-da-ob-konjih-otroci-dobijo-tudi-zulje-6541433

Advertisements

Vodni park znova padel v vodo

avgust 13, 2018

Kljub temu da je koncesionar v gramoznici Pleterje dela pričel spomladi, letos ne načrtuje odprtja športnega parka. Kje se zatika?

V teh vročih dneh se v gramoznici Pleterje v Kidričevem ob popoldnevih, ko se ustavijo stroji, ki tamkaj še izkopavajo gramoz, hladi lepo število kopalcev. Ob našem obisku, ko se je dan že prevešal v večer, smo jih našteli kakšnih sto, raztresenih po številnih zalivčkih obrežja kar dobrih 30 hektarjev velike vodne površine – parov, skupin mladeničev in mladenk pa tudi številnih družin z majhnimi otroki. Ob koncu tedna jih je nekajkrat toliko, številni si tam privoščijo tudi piknik. Videti je prav vse, od napihljivih blazin do kanujev, zdaj modnih supov in celo skuterjev.

“Zdaj ko smo doma, smo vsak dan tukaj. Všeč mi je, da se kopamo v naravi, pa še za toplice ti ni treba plačati 15 evrov vstopnine. Tudi otroci tu uživajo. Večina nas tako reče, da gremo na domače morje,” pravi Dejan Zorec iz Kidričevega, ki z družino zahaja k bližnji gramoznici že šest poletij. “Zastonj je, ohladiš se pa tudi manj gneče je kot na bazenu,” je razloge za obisk gramoznice strnil mlad par z Destrnika. Franc Zupanič pa se je, preden odrine na oddih, odločil v gramoznici preizkusiti skuter. Pa tudi sicer Zupaničevi tja zadnja tri leta, odkar je gramoznica postala nekoliko bolj znan kraj za kopanje, zahajajo precej pogosto: “Ob večerih za kakšno urico. Za tako malo časa se ne splača iti v toplice, sem pa zaviješ na hitro in malo zaplavaš.”

Delno urejena parkirišče in cesta

In tako, brezplačno in brez večje gneče, bo zagotovo še to poletje. Občini Kidričevo so namreč že drugo leto zapovrstjo v vodo padli načrti za odprtje dolgo načrtovanega wake parka oziroma parka za deskanje in smučanje na vodi. Še lani so se borili z birokracijo, letošnjo pomlad, po sedmih letih načrtovanja, pa so končno zabrneli stroji koncesionarja, podjetja Športno-rekreacijski center Pleterje, ki ga je ustanovil konzorcij treh podjetij – Cestnega podjetja Ptuj, Betonarne Kuhar in hrvaškega podjetja CWS Cable Wake System – in ima koncesijo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje površin za šport, rekreacijo in turizem za obdobje 25 let.

Do danes je občina uredila komunalno infrastrukturo – vodovod in kanalizacijo, koncesionar pa je uredil parkirišče in dovozno cesto, ki sta pripravljena za asfaltiranje. “V naslednjem tednu naj bi postavili še tribune iz betonskih blokov nad odrom na brežini gramoznice. Obljubljeno je tudi, da naj bi do 15. avgusta končno prispela še vlečnica,” trenutno stanje opisuje direktor uprave Občine Kidričevo Damjan Napast.

Koncesionarju se ne mudi

Kot pojasnjuje Napast, je nastala zamuda pri dobavi vlečnice zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja dokumentacije za ureditev gramoznice, hkrati pa tudi dobavitelj vlečnice, podjetje CWS Cable Wake System, hkrati postavlja še pet vlečnic na Hrvaškem. Po Napastovih besedah so bila potrebna tudi številna usklajevanja na terenu, ponagajala je še sprememba gradbene zakonodaje, ki je začela veljati z junijem in zaradi katere je bilo treba dopolniti gradbeno dovoljenje za predvidene montažne objekte. Po pogodbi mora koncesionar sicer septembra pridobiti uporabno dovoljenje na upravni enoti, a so bili na občini prepričani, da bodo stvari potekale hitreje. “Koncesionar mora pridobiti uporabno dovoljenje, drugih aktivnosti pa letos nima v planu ali pa za to očitno nima interesa. Septembra pa je tako konec sezone,” še dodaja Napast.

Ob tem je jasno, da je urejanje in vodenje športno-rekreacijskega centra popolnoma nova dejavnost za dve od podjetij konzorcija. Direktor novoustanovljenega podjetja pa je še vedno tudi kar Martin Turk, sicer direktor Cestnega podjetja Ptuj. Poleg tega naj bi bila težava veliko povpraševanje v gradbeništvu, zaradi česar naj bi manjkalo delavcev za projekt, ki naj bi zato počasneje napredoval. O razlogih, da wake park ne bo zaživel še to poletje, smo želeli povprašati tudi Turka, a nam žal to včeraj do zaključka redakcije ni uspelo.

Kot še pojasnjuje Napast, pa mora wake park zaživeti prihodnje leto, sicer lahko občina začne postopke za odvzem koncesije. V pogodbi je sicer opredeljeno, da lahko občina koncesijsko pogodbo prekine brez obveznosti, če koncesionar dejavnosti ne izvaja dve sezoni.

Kakovost vode primerljiva s Sočo

Na Občini Kidričevo so nedavno začeli postopke za pridobivanje statusa kopalnih vod. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), ki podeljuje status, namreč pred podelitvijo zahteva dvoletni nadzor kakovosti voda. Na občini so nad rezultati prvega vzorčenja navdušeni, saj so izmerjene vrednosti primerljive s stanjem na reki Soči. Napast pri tem opozarja, da se vrednosti, kot je jasno vidno pri drugih kopalnih vodah, od merjenja do merjenja lahko precej spreminjajo. So pa že pred merjenji pričakovali dobro kakovost vode, saj gre za podtalnico.

Urejanje naravovarstvenega območja

Na Občini Kidričevo zdaj čakajo še sklep Agencije za kmetijske trge o odobritvi evropskih sredstev za ureditev naravovarstvenega območja na severovzhodnem delu jezera. S 40 tisoč evri nameravajo takoj po pridobitvi sklepa začeti urejati učno pot, v sklopu katere bodo uredili pešpoti ter postavili klopi in informativne table o živalih in rastlinah, ki so v gramoznici. Območje bodo uredili v sodelovanju z mariborsko enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Hojka Berlič

Vir: https://www.vecer.com/vodni-park-znova-padel-v-vodo-6538318


Deskanje na vodi v gramoznici v Kidričevem še to poletje

maj 24, 2018

V Kidričevem so le začeli dolgo napovedovano urejanje gramoznice Pleterje. Poleg vlečnice za deskanje in smučanje na vodi tudi kamp, igrišča in gostinska ponudba.

Po dveh letih napovedi so končno zabrneli stroji v gramoznici Pleterje v Kidričevem. “Občina je pridobila gradbeno dovoljenje za postavitev vlečnice za deskanje na vodi in ureditev brežine z okoljevarstvenim dovoljenjem Arso,” je potrdil direktor uprave Občine Kidričevo Damjan Napast. Zato so po sedmih letih, odkar se je pojavil prvi zainteresirani investitor in so začeli pripravljati dokumentacijo, končno lahko pričeli delati.

Občina sedaj zaključuje z urejanjem vodovoda in kanalizacije, saj so morali napeljavo vleči dva kilometra daleč. Z urejanjem dovozne ceste je prav ta teden začel tudi izbrani ponudnik, ki mu je občina podelila koncesijo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje površin za šport, rekreacijo in turizem za obdobje 25 let.

Gre za konzorcij treh podjetij. CP Ptuj in Betonarni Kuhar, ki imata tudi koncesiji za izkopavanje gramoza na tem območju, se je pridružilo še hrvaško podjetje CWS Cable Wake System, ki ureja wake parke oziroma parke za deskanje in smučanje na vodi po vsem svetu. Letos tako odpirajo skupno kar pet takih parkov, poleg gramoznice Pleterje med drugim tudi v Splitu, Romuniji in Italiji.

Projekt za 1,1 milijona evrov

Na občinskem zemljišču na severnem delu gramoznice, kjer izkopavanja že kakšno desetletje ne potekajo več, naj bi tako do konca julija uredili športno-rekreacijski center, ki naj bi zasebne investitorje stal okoli 1,1 milijona evrov. Dovoz do centra bo urejen z državne ceste Kungota-Brunšvik. Ob gramoznici naj bi zraslo večje parkirišče, cesta, ki so jo že začeli graditi, pa bo nato po brežini jezera vodila do parkirišča za avtodome in kamp, ki bo postavljen na terasah.

Uredili bodo brežine, ob jezeru bodo po vzoru Bleda postavili še letni oder, igrišča za odbojko na mivki, predvidenih je tudi pet lokacij za gostinske objekte. Do odprtja bodo postavili eno krožno vlečnico na vodi v dolžini 420 metrov.

Še eno enake dolžine naj bi investitorji postavili v prihodnosti. “Zdaj naj bi bile namreč v modi manjše in hitrejše vlečnice, ki ob padcu uporabniku omogočajo tudi hitrejše vračanje na start. Vlečnico naj bi pripeljali že prihodnji teden. Gradbena dela naj bi po predvidevanjih potekala dober mesec dni. Seveda bo nato treba počakati še na vsa dovoljenja za delovanje,” pojasni Napast.

Tretjina naravovarstvena

Dobršen del sicer okoli dva hektarja velike vodne površine, ki bo sodila k parku, morajo na zahtevo Zavoda RS za varstvo narave pustiti nedotaknjen. Ta severovzhodni del bo od preostanka ločen z več kot sto dvajset metrov dolgim plavajočim pomolom, saj nasip zaradi globine več kot deset metrov ni bil mogoč. Občina bo tudi ta del uredila z učno krožno potjo, za kar upajo, da bodo kmalu pridobili evropska sredstva.

Že letos bodo začeli tudi triletni monitoring vode, s katerim bodo lahko gramoznico Pleterje uradno uvrstili med kopalne vode, čeprav že leta med poletnimi popoldnevi in konci tedna tam naštejejo okoli 500 kopalcev. “Kopališče bo pravzaprav urejeno na severozahodnem delu gramoznice, ki sodi v občino Starše, a na tem območju trenutno podjetja še izkopavajo gramoz,” pojasni Napast. Kljub temu so tudi v Staršah občinski podrobni prostorski načrt za ta del gramoznice že sprejeli.

Z ureditvijo gramoznice se po besedah Napasta tudi Kidričevo vpisuje na turistični zemljevid Slovenije. Tako bodo ob otvoritvi predstavili turistični katalog, v katerem bodo zbrani različni ponudniki v občini.

Športno-rekreacijski center je le začetek urejanja gramoznice. Po vzoru predvsem severnih sosedov si želijo v prihodnosti urediti vso okolico skupno kar 30 hektarjev velikega jezera. Na južni strani bi tako lahko po idejnih zasnovah zrasle počitniške hišice, tudi večje športne površine in objekti ter restavracije. A kdaj bo to, za zdaj ne more reči nihče, saj bo širše območje gramoznice Pleterje tudi v bližnji prihodnosti predvsem v južnem delu še naprej namenjeno izkopavanju gramoza.

Vir: https://www.vecer.com/deskanje-na-vodi-v-gramoznici-pleterje-se-to-poletje-6466951

Hojka Berlič


Kidričevo ne želi biti le spalno naselje

marec 14, 2018

Decembrsko dogajanje v Kidričevo privabilo številne obiskovalce, odmevna je tudi njihova valuta sternthal, gre za zavezo oživljanja kraja in lokalne zavesti

Dogajanje v Kidričevem lani decembra je preseglo tudi najbolj optimistična pričakovanja. Na občini ocenjujejo, da se je v mesecu dni v Parku pod tisočerimi zvezdami zvrstilo najmanj 7000 obiskovalcev iz vse Slovenije. O tem, da ne gre za naključje, ampak za del prizadevanj za oživljanje občine in lokalne zavesti, priča še en projekt, ki je prav tako močno odmeval že lani. Uvedba vrednostnih bonov sternthal.

Namesto daril izbrali drsališče

Kot pojasnjuje direktor občinske uprave Damjan Napast, so se na občini pred šestimi leti odločili, da namesto za nakup božičnih daril za otroke, kar jih je stalo 7000 evrov letno, denar raje namenijo druženju in rekreaciji tako otrok kot staršev, ki bosta dostopna prav vsem. Začelo se je z drsališčem, ki si ga vsako leto sposodijo od Občine Starše, in gledališkimi igrami za otroke ob koncih tedna. Zgodba je počasi rasla, letos pa, kot pravijo na občini, dosegla pravi razcvet z nakupom še skoraj 50 tisoč evrov vredne 100-metrske drsalne steze, kakršno imajo v bližnji okolici le še Dunaj, Zagreb in Ljubljana. “Prav drsalni stezi pripisujemo, da se je obisk od lani povečal kar za 100 odstotkov. Prva dva tedna so prihajali predvsem domačini, kasneje pa obiskovalci s Ptuja, iz Maribora, Prekmurja, Ormoža, Slovenskih Konjic in od drugod. V Laponski hišici so se tako pri Božičku letos zvrstili obiskovalci iz cele Slovenije,” pojasnjuje programska direktorica Parka pod tisočerimi zvezdami Mojca Meško. Drsališče so cel mesec brezplačno upravljala društva, cene izposoje drsalk in hrane ter pijače so bile simbolične, drsanje brezplačno, prav tako čaj za otroke. “Pomembno pa je tudi, da so bili naši dogodki že šesto leto zapored zanimivi, trudimo se, da bi bili v trendu in kakovostni. Ne prirejamo dogodkov samo zato, da bi zapolnili program.”

Dogajanje si želijo prihodnje leto razširiti še stran od drsališča, na večje območje parka, k čemur naj bi pripomogla tudi dodatna zunanja okrasitev. Napast ob tem poudarja, da imajo srečo, saj jih podpira močno lokalno gospodarstvo. O tesnem sodelovanju z gospodarstvom, še posebno Talumom, govorita tudi letošnja rdeča nit dogajanja, lika Aluminko in Zvezdna vila, in okrasitev, ki je temeljila na aluminiju. Za dogajanje, še dodaja Napast, so zbrali tudi 20 tisoč evrov donatorskih sredstev.

Potreben je premik v miselnosti

Naj gre za decembrsko dogajanje, občinska darila, ki jih občina že osem let kupuje izključno v lokalnem okolju, ali pa lansko odmevno uvedbo lastne valute, izhodišče je oživljanje lokalne zavesti, pravi Napast: “Vsaka obrt, ki odmre na vasi, namreč še bolj siromaši kraj, ki se zaradi tega spreminja v spalno naselje.”

Od aprila do konca leta so prodali za dobrih 6500 evrov vrednostnih bonov sternthal, ki so jih lani uvedli po vzoru nemških občin. “Tudi sicer je to v svetu kar precej razširjeno, od Velike Britanije do avstrijskih vasic sredi Alp z 2000 prebivalci, kjer so uvedli svojo valuto zato, da so ohranili še edino lokalno trgovino.” Občanom za mesečno prejemanje bonov ponujajo petodstotni popust, prejmejo jih v začetku meseca. Ena oseba lahko letno kupi 60 bonov, ob zavezi, da bo vsak mesec dvignila vsaj en bon, s čimer vzpodbujajo k redni lokalni porabi denarja. “Potrebnega bo še ogromno ozaveščanja, da bodo ljudje začeli razmišljati, da pokličejo vodovodarja iz domače občine, ne s Ptuja ali iz Maribora, in avto popravijo pri domačem avtomehaniku. Poudarek je na gradnji lokalne zavesti. Če domači obrtnik dobi neki denar, ta denar ostane v domačem okolju. Ko pridejo društva k njemu decembra prodajat koledarje, pa sam vrača podporo lokalni skupnosti. Naš namen je spodbujanje lokalne potrošnje in domačega krožnega gospodarstva,” pojasnjuje Napast. Tudi starši novorojenčkov lahko od lani izbirajo med izplačilom 200 evrov ali 300 evrov v sternthalih.

Popust za zdaj pokrivajo zbiratelji

Čeprav je občina v proračunu v ta namen rezervirala nekaj tisočakov, ji petih odstotkov razlike med nakupno in dejansko vrednostjo lokalne valute še ni bilo treba kriti. Boni, ki jih kupijo zbiratelji, namreč ne gredo nikoli v obtok, tako da občinsko podjetje iz naslova bonov ustvarja celo dobiček. Bone namreč prodajajo zbirateljem iz vse Slovenije, tudi praksa iz tujine pa po Napastovih besedah kaže, da približno 20 odstotkov vseh komplementarnih valut konča pri zbirateljih. Na seznamu je trenutno 22 podjetij, ki sprejemajo bone, med njimi frizerstva, cvetličarne, vrtnarstvo, kmetije, pekarna, celo zavod in avtohiša. Analiza lanske porabe pa je pokazala, da ljudje kar dve tretjini bonov porabijo v lokalnih gostinskih obratih. A kot dodaja Napast, se zavedajo, da gre za dolgoročen proces. Prav zdaj preučujejo možnosti, da bi valuto v prihodnosti naredili dostopnejšo, tudi z menjavo evrov za bone pri bankomatih. Večjih popustov, kar si želijo nekateri, pa ne gre pričakovati, saj naj bi ti na nemškem trgu dosegali največ tri odstotke. Za primerjavo pa Napast daje uspešnost občinske blagajne, do katere se marsikdo, da bi plačal položnice, pripelje precej daleč. “Najpomembnejši je pač premik v miselnosti, da se ljudje zavejo, da je lokalno pomembno in kakovostno.”

Gostinci zadovoljni, drugi manj

Janko Kac, Pizzerija Jaka: “Ljudje pri nas bone kar veliko uporabljajo. Nobenih težav ni z unovčevanjem. Ko se naberejo, jih odnesemo in denar nam nakažejo še tisti ali naslednji dan.”

Robert Žitnik, Kmetija Žitnik: “Boni ne funkcionirajo tako, kot je bilo zamišljeno. Prejeli smo nekaj deset bonov, uporabljajo pa jih tisti, ki so že tako stalne stranke. Ugodnosti niso ne vem kakšne. Če bi se k nam pripeljali le po kakšno malenkost, bi dali toliko za gorivo. Morda bi bilo treba kakšno leto dati malo večje ugodnosti. Obljubili so tudi, da bodo nekaj naredili za lažji nakup. Za to bo še treba delati.”

Danica Dobnik, Frizerski studio DD: “Ni mi žal, da sem se odločila za sprejemanje bonov. Ni pa to tisto, kar smo pričakovali, čeprav je vseeno neka promocija. Ravno zadnjič mi je neka stranka povedala, da je prišla k meni, ker je imela bon v denarnici.”

Hojka Berlič 

Vir: https://www.vecer.com/kidricevo-ne-zeli-biti-le-spalno-naselje-6384126


Športni turizem velika priložnost za Kidričevo

julij 11, 2017

Ptuj in Kidričevo v sodelovanju že leta na pripravah gostita pomembna športna imena. A zdi se, da Kidričevo zadnja leta prednjači

Naveza Ptuj-Kidričevo, ko gre za priprave športnikov, dobro deluje že vsaj desetletje, vse od zgraditve Grand Hotela Primus v Termah Ptuj. V termah organizirajo priprave najrazličnejših športnikov, največ izkušenj pa imajo s plavalci in nogometaši. Prvi uporabljajo njihovo infrastrukturo; plavalni klubi in reprezentance so začeli prihajati že takoj po majskem odprtju zunanjih bazenov, ko nogometaši še niso začeli priprav. Pri izvedbi nogometnih športnih priprav sodelujejo s Športnim parkom Aluminij v Kidričevem in tamkajšnjim nogometnim klubom.

Kidričevo prehiteva Ptuj

Kot je povedal Gorazd Gider, odgovoren za športni produkt v podjetju Sava Turizem, sta v termah trenutno nastanjena ukrajinski prvoligaš Zarya Lugansk in romunski prvak Viitorul, o imenih klubov, ki bodo pri njih še bivali to poletje, pa zaradi konkurence neradi govorijo, a bi do jeseni radi pripeljali še katerega.

Oba kluba in tudi srbski Dinamo Vranje te dni za trening uporabljajo nogometna igrišča, ki so v lasti podjetja Talum. Prav športni turizem je po besedah direktorja občinske uprave Damjana Napasta ena od prioritet občine: “Ne moremo se iti kmečkega turizma, nimamo niti vinotočev, lahko pa se gremo zgodovinskega in športnega. Imamo izjemno športno infrastrukturo in močno tradicijo nogometa. V navezavi z drugimi športi je to neka osnova.”

V njihovi občini ležijo tudi strelišča Strelskega centra Gaj Pragersko, z zgraditvijo wake parka v gramoznici pa gredo počasi tudi proti zgraditvi hotela, katerega idejna zasnova je stara že leta, stal pa naj bi na zemljiščih Taluma. Večji klubi si namreč želijo imeti vse pri roki. Da je športni turizem v občini v zadnjih letih dobil pomembno mesto, je v razcvetu in napreduje veliko hitreje kot Ptuj, je prepričana tudi Simona Gaiser, predsednica Športne zveze občine Kidričevo. V prihodnjih letih si želijo urediti še fitnes na prostem in gozdno pot, ki je sedaj prepuščena rekreativcem. Čez nekaj let, ko bo urejena še gramoznica, si želijo organizirati tudi triatlon. “Vesela sem, da so pri gradnji športne dvorane v Kidričevem gledali dovolj široko, tako da lahko danes gostimo množico različnih športov.”

Prav zaradi dobre infrastrukture, ki je dostopna vsem, gostijo številne mednarodne tekme, od dvoranskega nogometa do turnirja košarke na vozičkih. Tudi agencije za organizacijo priprav športnikov, ki se ustanavljajo po Sloveniji, se po njenih besedah prav zaradi infrastrukture najprej obrnejo prav na njih. Kot največjo težavo pa tudi sama vidi pomanjkanje nastanitev. Prav bližina objektov, poleg kakovosti, po njenih besedah igra ključno vlogo pri odločitvah večjih klubov.

Igrišč za zdaj ne bo

Kar je glavni adut Kidričevega, eno glavno igrišče in pet pomožnih ter bližnja dobro opremljena dvorana, na drugi strani manjka Ptuju. Ptujski župan Miran Senčar je prepričan, da je bil izvirni greh narejen, ko je šla občina v obnovo stadiona, namesto da bi ga preselila, saj je prostor sedaj omejen. Zato podpira gradnjo novih igrišč.

Matija Brodnjak, destinacijski menedžer pri ZRS Bistra Ptuj, je že pred leti sodeloval pri idejnih zasnovah za zgraditev igrišč pri Grand Hotelu Primus in je prepričan, da bi bila njihova prednost predvsem v možnosti ogrevanja s termalno vodo iz bazenov, kar v Termah Vivat in Čatež že s pridom izkoriščajo. Igrišča bi tako lahko uporabljali še za zimske priprave od januarja do marca, ko je slabša tudi sezona za ptujske hotele.

Tako nov hotel kot igrišča pa bi bila pridobitev za celotno destinacijo Ptuj – Kidričevo – Maribor, saj ekipe vedno iščejo destinacije, na katerih lahko igrajo medsebojna srečanja. “Povpraševanje je nekajkrat večje od ponudbe.”

A kot pravi Gider, v naslednjih dveh letih za Ptuj nimajo tovrstnih načrtov. Za zdaj so zadovoljni s sodelovanjem s Kidričevim, zapolnjene so tudi njihove namestitvene kapacitete. Čeprav o natančnih številkah ne želi nihče govoriti, pa Gider priznava, da jim organizacija priprav športnikov prinaša lep dohodek in bi bili, če bi ostali brez športne infrastrukture, v težavah.

Hojka Berlič

Vir: http://www.vecer.com/sportni-turizem-velika-priloznost-za-kidricevo-6278075


Osvežitve v gramoznici še ne bo

junij 20, 2017

Na Ptuju skok v vodo v termah, v ormoškem kopališču prvič počitnice za otroke

Gramozno jamo Pleterje ob vročih koncih tedna, ko se ustavijo stroji, ki tam še vedno kopljejo, za osvežitev izkoristi kakih 500 kopalcev. Znano je, da se zaradi dolgotrajnega pridobivanja dovoljenj niso uresničile lanske napovedi kidričevske občine, da bo to poletje obiskovalce pričakal wake park in urejena infrastruktura. A so v ponedeljek le dobili tudi okoljevarstveno soglasje, danes pa naj bi oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. Wake park bo gradil konzorcij treh podjetij CP Ptuj, Betonarna Kuhar in hrvaški CWS Cable Wake Systems. Otvoritev zdaj napovedujejo za prihodnje poletje.

Vode v gramoznici sicer še niso analizirali, a je, kot zatrjuje Napast, podtalnica, zato zdravje kopalcev, ki se sicer tam še vedno kopajo na lastno odgovornost, naj ne bi bilo ogroženo. Uradno pa v gramoznici kopanje tudi prihodnjem letu še ne bo mogoče, saj se bodo zaradi zahtevnosti šele zdaj lotili postopka za urejanje kopalnih vod. Za obiskovalce pa bodo uredili brežine. Občina Starše, s katero si delijo projekt urejanja gramoznice, se je sicer dolgotrajnega postopka urejanja kopalnih voda lotila že pred časom.

Za prebivalce Ptuja in okolice, ki se želijo osvežiti v urejenih kopalnih vodah, so tako edina možnost Terme Ptuj, ki so sezono pričele že prvi junijski konec tedna. Poleg šestih zunanjih bazenov, počasne reke in številnih toboganov obiskovalci lahko letos privoščili še energijske masaže ob zunanjih bazenih, v termah pa vse do jeseni pripravljajo različne animacije in dogodke. To nedeljo bo družinski dan, ko bodo za družine na voljo ugodnejše vstopnice.Pretekli teden pa je zaživelo tudi letno kopališče Ormož, ki poleg kopanja v dveh bazenih v sodelovanju s knjižnico ponuja tudi zanimiv kotiček za izposojo knjig.

Kot je povedala vodja kopališča Bogdana Kolbl, pa nameravajo to poletje v sodelovanju s Klubom ormoških študentov prvič organizirati celodnevne poletne aktivnosti za otroke, stare od 5 do 14 let, ki naj bi se začele v juliju. Zvrstile pa se bodo v različnih terminih.

Hojka Berlič

Vir: http://www.vecer.com/podravje-osvezitve-v-gramoznici-se-ne-bo-6271269


Kopališče bo v gramoznici

julij 1, 2016

Na ptujskem območju že več kot desetletje ni javnega kopališča. Ohladitev tako ponujajo le terme. Ob visokih cenah vse več kopalcev tudi na divjih kopališčih

Številni Kidričani izgubljajo upanje, da bo njihovo kopališče, ki že več kot deset let sredi naselja propada, kdaj znova zaživelo. “To bi lahko bilo ure­jeno že davno. Vedno znova se govori, da bodo bazen dali nekomu v najem. Lepo bi bilo, če bi bilo tukaj kopališče kot nekoč. A meni se zdi, da bazena tu ne bo nikoli več,” je prepričan upoko­jenec Ivan Kmetec. Z družino se poleti kopa v Termah Ptuj in Biotermah Mala Nedelja. “Pa na morje gremo za nekaj dni,” še dodaja.

Javno kopališče je preteklost

Z njegovo bojaznijo, da kopališča, kot je bilo, v Kidričevem verjetno več ne bo, se strinja tudi direktor občin­ske uprave Damjan Napast. Študije namreč kažejo, pravi, da bi bilo tako kopališče nerentabilno. Zato so s pod­jetjem Talum, ki je lastnik kopališča, pristopili k projektu izgradnje špor­tnega hotela na tem območju.

Hotel naj bi izkoristil nogometna igrišča NK Aluminij, ki so do zdaj že gostila številne nogometne repre­zentance, in vse povezal v objekt za priprave športnikov. Kot pojasnju­je Napast, iščejo investitorja, bančno okolje pa žal trenutno pri nas ni na­klonjeno gradnji turistične infrastruk­ture.

(Pre)drage terme in morje

Ne bazenov ne morja si s 500 evri plače ne more privoščiti Anka Horvat s Ptuja. “Karte za terme so predra­ge. Sicer pa me bazeni tako ne zani­majo, saj imam občutek, da se v isti kadi kopa sto ljudi. Tudi če rečejo, da je čisto in razkuženo. Jaz sem za morje, to je čudovito, to si želim, ampak ne gre,” razlaga Horvatova.

Na morju niso bili že več let. Vse več je tistih, ki si kart za kopanje v termah ali počitnic na morju ne morejo pri­voščiti. In ker javnih bazenov na Ptujskem že dolgo ni, iščejo možnost za brezplačno kopanje na divjih ko­pališčih v gramoznicah, v jezerih in v rekah. V zadnjih letih je ena bolj obiskanih še vedno delno delujoča gramoznica Pleterje na meji med obči­nama Kidričevo in Starše. Kljub opozorilom, da je kopanje prepovedano, se tam v vročih dneh v na pogled kri­stalno čisti vodi hladi tudi petsto ko­palcev.

“Strah nas je, da se bo zgodila kakšna nesreča. Vidljivost v vodi je precej slaba. Saj smo jih poskušali pre­ganjati, a je to na 30 hektarjih vodne površine skoraj nemogoče. Zato smo se raje odločili, da gremo v drugo smer, v spremembo namembnosti v turistično dejavnost,” začetek priza­devanj za ureditev športno-rekreacij­skega centra na tem območju opisuje Napast.

Gramoznico bodo uredili

Pri projektu so se zgledovali po lepo urejenem centru Schwarzlsee pri Gradcu v Avstriji, ki je tudi vedno bolj priljubljen počitniški cilj Štajercev s slovenske strani meje. Kot pojasnjuje Napast, je bilo zbiranje potrebne do­kumentacije dolgotrajno in naporno – tudi zato, ker gre za prvi tak projekt pri nas.

Na severnem delu gramoznice naj bi tako zgradili “wake park” s krožno vlečnico, prvo pri nas. Postaviti name­ravajo še pomole, zagotoviti gostinsko ponudbo in odpreti manjši kamp. Tre­nutno iščejo investitorje za ta 700.000 evrov vredni projekt, ki naj bi ga izpe­ljali v javno-zasebnem partnerstvu.

Občina tako namerava podeliti kon­cesijo za upravljanje gramoznice za 20 let. Do jeseni naj bi pridobili grad­beno dovoljenje. Interes investitorjev, tako na domačem kot na tujem trgu, pa po besedah Napasta nedvomno ob­staja. »99-odstotno sem prepričan, da bomo naslednje poletje v Kidričevem smučali na vodi,« je odločen direktor občinske uprave.

K projektu so pritegnili tudi občino Starše, ki namerava na seve­rozahodnem delu gramoznice urediti še kopališče. In kot pravi župan Bojan Kirbiš, računajo, da bodo lahko jeseni tudi oni začeli iskati vlagatelje, ki jih zanima ta del projekta. Ureditev gra­moznice pa v veliki meri pozdravlja­jo tudi prebivalci Kidričevega. “Če bi uredili gramoznico, bi se šli zagotovo kopat. Verjetno še raje kot v toplice, saj ga ni čez naravno kopališče,” zatrjujeta Danica in Miran Kureš iz Njiverc.

Terme od 30 do 40 evrov

Družinska vstopnica v Termah Ptuj, ki vključuje kopanje za dva odrasla in dva otroka, stane okroglih 40 evrov. Za popoldansko karto morajo od­rasli odšteti 11 evrov, otroci pa 7. Najceneje se lahko v zunanjih bazenih kopamo po 18. uri, in sicer odrasli za 8 evrov ter otroci za 5,50. Bioterme Mala Nedelja družinske vstopnice nimajo. Celodnevno kopanje družino z dvema otrokoma stane 33,50 evra. Popoldanska karta za odrasle stane 7,50 evra in za otroke 5,50. Najceneje se lahko kopamo po 19. uri, ko velja enotna cena 4,80 evra.

Hojka Berlič

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 30.6.2016

Vir: http://www.vecer.com