Gume iz Lovrenca tokrat na Hrvaško

julij 24, 2014

V nekdanji gramoznici naj bi bilo kar 50 tisoč ton odpadnih gum. Prvi del sanacije je opravilo podjetje Saubermacher, ki je gume izvažalo v Avstrijo, zdajšnji izvajalec, podjetje Sme-tra, gume predaja hrvaškemu kupcu

Potem ko je podjetje Saubermacher Slovenija kot najugodnejši ponudnik iz gramoznice v Lovrencu na Dravskem polju odstranilo 1235 ton izrabljenih celih gum, je Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje letos izpeljal nov postopek javnega naročanja, v katerem je bil izbran nov izvajalec, podjetje Sme-tra iz Slovenske Bistrice. “Predmet javnega naročila je tokrat 850 ton izrabljenih gum, ponudbena cena in s tem pogodbena vrednost je približno 70 tisoč evrov. Izrabljene gume bodo vozili na predelavo na Hrvaško,” sporočajo z ministrstva in dodajajo, da Inšpektorat RS za kmetijstvo in okolje ne razpolaga s podatki o tem, da bi avstrijsko podjetje za predelavo zavračalo sprejem razrezanih gum, kot menjavo izvajalca odvoza gum iz gramoznice razlagajo nekateri domačini. “V enem mesecu smo prevzeli 1235 ton izrabljenih celih gum, kasneje je naročnik izvedel nov razpis za odvoz preostalih, necelih gum. Na slednjega smo se tudi prijavili, vendar zaradi višje cene nismo bili izbrani. V stroških je bilo namreč treba dodatno upoštevali čiščenje gum. Večina preostalih gum je bodisi umazana, pomešana z blatom in kamenjem bodisi kompletno zmleta, kar potrjuje tudi vsebina novega razpisa, objavljenega maja 2014,” razlagajo v Samubermacherju.

Naj spomnimo, da je nekdanjo opuščeno gramoznico pri Lovrencu na Dravskem polju leta 2007 začelo sanirati domače podjetje Albin Promotion, a se je po dveh večjih požarih na odlagališču odpadnih pnevmatik zapletlo, podjetje je ostalo brez vseh dovoljenj, čeprav lastnik Albin Brencl vztraja, da kršitev ni bilo, saj da so za sanacijo divjega odlagališča s projektom predelave odpadnih gum in sanacije opuščene gramoznice kot investitor pridobili vso potrebno dokumentacijo in uradno izdana vsa dovoljenja. Takratna sanacija odlagališča odpadnih gum je predvidevala predelavo gum v uporabno gradbeno surovino, sanacija naj bi bila prispevala k izboljšanju okolja, a se to ni zgodilo.

Po dveh opominih iz Bruslja, ki jih je bila deležna država, je bilo treba ukrepati, in ker lastnik pnevmatik ni odstranil sam, je Inšpektorat za kmetijstvo in okolje lani z javnim razpisom izbral izvajalca del, ki se je lotil prve faze sanacije gramozne jame. V gramoznici je skoraj 50 tisoč ton odpadnih gum, a kot pojasnjujejo v inšpektoratu, je razpis namenjen odstranitvi 3000 ton gum, pač glede na trenutno razpoložljiva finančna sredstva. Zato tudi težko napovedujejo, kdaj bi lahko bila sanacija v celoti končana. Tam tudi pojasnjujejo, da je podjetje Albin Promotion imetnik odpadnih gum, torej je odgovorno za pravilno ravnanje z njimi, a ker to ni poskrbelo za njihovo odstranitev, so se odločili za javne razpise in postopno odstranjevanje odpadnih pnevmatik.

Letos je bil izveden nov postopek javnega naročanja, v katerem je bil izbran novi izvajalec, podjetje Sme-tra. Predmet javnega naročila je tokrat 850 ton izrabljenih gum, ponudbena cena in s tem pogodbena vrednost je približno 70 tisoč evrov. Izrabljene gume se bodo vozile na predelavo na Hrvaško.

Objavljeno v Večeru, v četrtek, 24.7.2014

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://nov.vecer.com/clanek/201407246046328

Advertisements

Ekoregija Kidričevo – po avstrijskem vzoru

junij 9, 2014

Po avstrijskem zgledu naj bi v občini Kidričevo začeli razvijati ekoregijo, v kateri bodo ekološko pridelovali hrano, varčevali z energijo in pri odpadkih ter skrbeli za mobilnost

V občini Kidričevo, ki bi jo vsaj člani gibanja Za Kidričevo radi umestili med ekološko degradirana območja, bodo začeli aktivnosti za ustanovitev ekoregije, kar je povezano z odločitvijo občinskih svetnikov in ustanovitvijo nestrankarskega gibanja, ki naj bi povezalo vse sodelujoče v projektu. “Po vzoru avstrijskih partnerjev iz ekoregije Kaindorf, ki so nam pripravljeni pomagati s svojimi sedemletnimi izkušnjami, razmišljamo o ustanovitvi društva. Na nas pa je, da sami prepoznamo področja, na katerih bi bilo treba najprej ukrepati. Zagotovo sta to v našem primeru mobilnost in kmetijstva z izboljšanjem humusne sestave tal. Daleč smo že na področju ravnanja z odpadki, tudi mi lahko veliko naredimo pri izboljšanju zavesti potrošnikov, da začnejo kupovati hrano iz domačega okolja in pri tem uporabljajo okolju prijazne nakupovalne vrečke,” ugotavlja Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ki je na pobudo Aleksandra S. Goljevščka iz fundacije Nazaj na konja, ki deluje v bližnjih Starošincih, te dni skupaj s člani občinskega sveta prisluhnil predstavnikom avstrijske ekoregije Kaindorf.

Splača se delovati okolju prijazno

“Ekoregijo, ki zdaj združuje sedem občin s skupno blizu sedem tisoč prebivalci, smo ustanovili pred sedmimi leti. Prvim dvomom o našem početju je sledila podpora in ta čas delujemo na kar osmih področjih. Smo politično neodvisna organizacija, naš cilj pa je povezati gospodarstvo z lokalno skupnostjo in doseči, da naši ljudje začnejo razmišljati in tudi delovati okolju prijazno. Zato da sodelujejo v projektu, jih tudi nagrajujemo, tako šolarje, ki se v šole vozijo s kolesi, kot tiste, ki uporabljajo ekološke nakupovalne vrečke, in to celo večkrat in se odločajo za nakup domačih proizvodov. Uspelo nam je doseči izredno konkurenčne cene denimo električnih skuterjev, zdaj ga skoraj ni, ki ne bi sodeloval v ukrepih, ki vodijo k zmanjšanju porabe energije, varčujemo pri porabi električne energije, pri ogrevanju, javni razsvetljavi, veliko smo naredili na področju ravnanja z odpadki, še posebno zadovoljni pa smo, ker skupaj s kmetijci izboljšujemo humusno sestavo tal,” pravi Rainer Dunst iz ekoregije Kaindorf na avstrijskem Štajerskem. Razlaga še, da v projektu sodelujoče občine za delovanje društva oziroma izvedbo projektov namenijo 10 evrov na vsakega prebivalca letno, člani društva, posamezniki, pa temu namenijo še dodatnih 10 evrov letne članarine, društvo letno razpolaga z blizu 350 tisoč evri. “V preteklih letih smo izvedli 250 večjih projektov, ki jih je finančno podprlo naše gospodarstvo, seveda pa smo aktivni tudi pri pridobivanju evropskih sredstev. Povezani v društvo in ekoregijo smo na tovrstnih razpisih uspešnejši, kot bi bile posamezne občine,” dodaja Dunst. Člani ožje skupine sodelujočih v ekoregiji Kaindorf dodajajo, da so se, po njihovem vzoru, odločili svojo ekoregijo ustanoviti v Veliki Gorici pri Zagrebu, kjer so pozornost za zdaj namenili predvsem mobilnosti.

Po vzoru avstrijskih izkušenj

“Morda se sliši čudno, a avstrijski partnerji so pripravljeni svojo izkušnje deliti z nami in za to ne pričakujejo kakega plačila, temveč stavijo na regionalno povezovanje. Nekaj domačih izkušenj že imamo, zagotovo pa je zgovoren podatek, da jim je v petih letih uspelo zmanjšati porabo goriva pri obdelovanju kmetijskih površin, pri pridelavi žit so popolnoma opustili uporabo pesticidov in dosegli celo večji pridelek, povečujejo vsebnost humusa v zemlji, vse te spremembe pa temeljijo na dodatnem usposabljanju kmetijskih pridelovalcev. Zanimiv je tudi njihov pogled na mobilnost, kjer širijo mrežo polnilnic za e-vozila, ki jih je mogoče kupiti po subvencionirani ceni, tovrstnih, ljudem prijaznih projektov pa je še kar nekaj. Odmevna je denimo njihova 24-urna kolesarska dirka, ki se je zadnja leta udeležujejo tudi kolesarji iz Slovenije, še pomembnejše pa je, da postaja kolesarjenje vse bolj priljubljeno med mladimi in je, prav zaradi večje uporabe koles, v ekoregiji začelo delati kar nekaj kolesarskih servisov, kar pomeni nova delovna mesta,” razlaga Goljevšček in dodaja, da je med ljudmi priljubljeno tudi simbolično nagrajevanje za sodelovanje v posameznih projektih.

Da gre za zanimiv trajnostno naravnan razvojni projekt, ki bi ga kazalo razvijati tudi v domačem okolju, so menili kidričevski svetniki in predlagali, da se predstavi tudi v širši lokalni skupnosti, potem pa bodo oblikovali posebno projektno skupino, ki bo začela aktivnosti za ustanovitev ekoregije na območju Kidričevega. Morda celo s širšim okoljem.

Objavljeno v Večeru, v soboto, 7.6.2014

Slavica Pičerko Peklar


Projekt »Mladi v skupnosti brez ovir« – obisk Crikvenice

november 21, 2013

V mesecu novembru se je pričel izvajati evropski projekt Mladi v skupnosti brez ovir, v katerega so se vključile štiri občine – dve iz Hrvaške (Opatija in Crikvenica) in dve iz Slovenije (Kidričevo, Ajdovščina).

6 mladih iz občine Kidričevo in 3 občinske funkcionarke smo se tako v četrtek, dne 14.11.2013 z gasilskim vozilom last PGD Lovrenc odpeljali proti Crikvenici, kjer je potekal prvi modul oz. delavnica z naslovom Proračun za mlade. Polni pričakovanj smo v popoldanskih urah prispeli v Crikvenico, kjer smo se nastanili v hotelu Kaštel. Pogled na morje v hladnih jesenskih dneh je bil prečudovit. Sledil je sprejem gostov, pozdrav predsednika občinskega sveta Mesta Crikvenice, seznanitev s projektom ter spoznavanje sodelujočih. Zanimivo je bilo, da so nas v hotelske sobe razvrstili mešano – iz različnih občin skupaj. Razvrstili so nas tudi v delovne skupine. Po zanimivem sprejemu je sledila svečana večerja. Zvečer so nas domačini iz Crikvenice odpeljali v enega izmed tamkajšnjih klubov, kjer smo se bolje spoznali in klepetali do poznih ur.

Naslednji dan smo se zbudili ob valovanju morja in v zgodnjih urah pričeli z delavnicami. Moderatorji  so nam predstavili pojem proračuna, seznanili so nas s postopkom sprejema proračuna, zakaj je proračun sploh potreben, itd… Razdelili smo se po skupinah in se lotili prve samostojne naloge, v kateri smo izbrali nek problem mladih, ter v obliki projekta, naredili njegovo zasnovo, opredelili vzroke, zakaj tak projekt potrebujemo v naši občini, zakaj bo koristil mladim, kako ga mislimo uresničiti in ga potem tudi predstavili sodelujočim. Naša skupina se je odločila za predstavitev projekta »Rekreacijsko – učna pot za mlade«, kjer bi mlade združevala rekreacija, veselje do okolja, narave in izobraževanje o lokalnih rastlinskih in živalskih vrstah. Naslednja naloga je bila izziv, saj smo morali predstaviti proračun na zanimiv način, ki bi pritegnil mlade ljudi, da bi se o njem poučili. Predstavitev smo pripravili v sliki in besedi. Po pestrih in zanimivih delavnicah, ki so trajale kar celi dan, smo odšli na zasluženo večerjo. Zvečer smo ostali v hotelu in se zabavali ob družabnih igrah in pijači.

Naslednji dan smo uprizorili simulacijo postopka odločanja županov občin o naših projektih. Župani, iz vsake občina eden izmed mladih udeležencev, so se seznanili z našimi projekti in se odločili za projekt, ki bi ga v njihovi občini podprli. Sledilo je glasovanje občinskega sveta o projektih. Občinski svet smo predstavljali vsi udeleženci. Za konec smo se poslovili, pojedli kosilo in se počasi odpravili proti domu.

Prvi modul za mlade v okviru evropskega projekta, se mi je zdel zanimiv, izviren in zelo poučen. Pojem proračuna, ki se mladim zdi kompleksen in nezanimiv, smo se na delavnicah lotili na način, ki razkrije, da gre za pojem, ki niti ni tako zahteven in je po svoje tudi zanimiv ter seveda nujno potreben tudi za mlade ljudi. Mladi smo prevečkrat pasivni in ne pokažemo zanimanja za stvari, ki se dogajajo na lokalni ravni. Mladi bi morali imeti svoje ideje in te ideje predstaviti tudi občinskim funkcionarjem. Sodelovanje med mladimi in občino je ključnega pomena, ki bo mladim omogočila, da bo njihov glas imel podporo v občini. Na delavnici smo pridobili nova prijateljstva, se zabavali, se seznanili tudi s problemi mladih iz drugih občin ter poiskali skupne rešitve, ki nam bodo pomagale pri vključevanju v zadeve občine.  Po končanem zanimivem prvem modulu tako sodelujoči že nestrpno pričakujemo drugo srečanje, ki se bo odvijalo v Ajdovščini.

Eva Žunkovič

Vir: http://www.kidricevo.si


Kako do evropskega denarja?

maj 17, 2013

Skrinjica kulturnih zakladov, evropski projekt, ki je povezal že tako pobrateni občini Kidričevo in Crikvenica

Blizu sto občanov Kidričevega je pretekle dni aktivno sodelovalo v projektu Skrinjica kulturnih zakladov, ki je bil izbran v okviru programa Evropa za državljane, občina Kidričevo pa v njem sodeluje kot partnersko mesto s pobrateno hrvaško Crikvenico. “V Crikvenco je v začetku maja odpotovalo za dva avtobusa naših občanov, ki so se tam predstavili s pripravo naših starih jedi, nekaj receptov iz naše avtohtone kulinarike pa so natisnili tudi v posebni knjižici, ki sojo v pobrateni Crikvenici izdali ob 120-letnici tamkajšnjega turizma,” pravi Anton Le­skovar, župan občine Kidričevo, in dodaja, da so Kidričani v Crikvenici preživeli kar več dni, saj so sodelovali tudi pri številnih delavnicah in okro­glih mizah. Tako so gostitelje zelo zanimale slovenske izkušnje na po­dročju pridobivanja evropskih sred­stev, skupaj so udeleženci razmišljali priložnostih in prednostih za inva­lide, narodnih manjšinah in socialno marginaliziranih posameznikih. Cri­kvenčani so obiskovalcem predsta­vili staro hrvaško pisavo glagolico in področje eksperimentalne arheologi­je na arheološkem najdišču ter okra­sitev keramike na starodaven način, s čimer želijo oživiti kulturno dedi­ščino iz obdobja 1. stoletja pred našim štetjem. “Občini sta se na majskem večdnevnem druženju predstavili tudi s svojim folklornim izročilom in kul­turno dediščino,” še dodaja Leskovar, ki je prepričan, da sta bila tokratna izmenjava in sodelovanje v skupnem mednarodnem projektu, ki ga je pod­prla tudi Evropa, vsekakor dobrodošla izkušnja.

Objavljeno v Večeru, v torek, 14.5.2013,

Slavica Pičerko Peklar

Vir: http://www.vecer.com/clanekpod2013051405915513