Zdravje v regiji 2018

oktober 31, 2018

Zdravje v regiji 2018: Neenakomerna porazdelitev zdravstvenega osebja po slovenskih regijah

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2016 prvič predstavil projekt »Zdravje v občini«, ki enkrat letno prikazuje zdravstveno stanje prebivalcev za vsako izmed 212 slovenskih občin. S tem se je izboljšala dostopnost in dosegljivost zdravstvenih informacij, hkrati pa je to pomenilo podlago za krepitev zdravja prebivalcev in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo.

V letu 2018 smo naredili še korak naprej in pripravili pregled kazalnikov sistema zdravstvenega varstva za vse slovenske statistične regije, kar zagotavlja temelj za oceno potreb po zdravstvenih storitvah in kadrovskih virih, na podlagi katerih se lahko gradi kakovosten in učinkovit sistem zdravstvenega varstva. Zbrani podatki predstavljajo pomembno osnovo tako za nacionalne kot lokalne strategije na področju krepitve zdravja.

Kratke publikacije »Zdravje v regiji« omogočajo prikaz informacij o zdravstvenem varstvu in zdravju prebivalcev v vseh 12 slovenskih statističnih regijah. Namen publikacij je boljša dostopnost in primerljivost informacij s področja sistema zdravstvenega varstva. Nabor kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v regijah je prikazan v dveh preglednicah – »Kazalniki zdravstvenega varstva v posamezni statistični regiji« in »Kazalniki zdravja v posamezni statistični regiji«.

Kazalniki zdravstvenega varstva

V osrednjem delu publikacij je z grafičnimi prikazi in opisom izpostavljenih nekaj značilnosti sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in razporeditve zdravstvenih delavcev po upravnih enotah. Kazalniki sistema zdravstvenega varstva so oblikovani na podlagi podatkov iz Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), ki ga vodi NIJZ. Seznam vsebuje 28 kazalnikov, ki so razvrščeni v tri kategorije: kazalniki zdravstvenih delavcev, kazalniki zdravstvenega varstva v bolnišnicah in kazalniki zdravstvenega varstva na primarni ravni.

Razporeditev zdravstvenega varstva po regijah je neenakomerna, kar je posledica umeščenosti obeh kliničnih centrov v dve veliki regiji, hkrati pa imajo določene regije navidezno višjo dostopnost do primarne ravni zdravstvenega varstva (do zdravnikov družinske medicine in pediatrov na primarni ravni) zaradi redke poseljenosti in slabe dostopnosti posameznih področij. Dobra preskrbljenost z zdravstvenim varstvom na primarni ravni vodi v nižjo prezgodnjo umrljivost in manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni in astma.

Kazalniki zdravja

Poleg kazalnikov zdravstvenega varstva je na ravni statistične regije prikazan tudi nabor kazalnikov zdravja – prikaz je enak kot v publikacijah Zdravje v občini. Kazalniki, ki se navezujejo na podatke Zdravja v občini, so razvrščeni v pet kategorij: prebivalci in skupnost; dejavniki tveganja; preventiva; zdravstveno stanje in umrljivost. Definicije vseh kazalnikov in podrobnosti izračunov so opisane v Metodoloških pojasnilih kazalnikov za občine in za regije, ki so prav tako objavljena na spletni strani NIJZ.

Z omogočanjem enotnosti in boljše dostopnosti podatkov zdravstvenega varstva na regijski ravni želi NIJZ poudariti pomen racionalne in učinkovite organizacije sistema zdravstvenega varstva, kakovostne zdravstvene oskrbe in razporeditve zdravstvenega kadra. Predstavljene informacije so izhodišče pri načrtovanju in spremljanju mreže javne zdravstvene službe ter oceni potreb po zdravstvenih storitvah tako na lokalni kot nacionalni ravni.

Vse letošnje publikacije so dostopne prek spletne aplikacije obcine.nijz.si v zavihku 2018. Na spletni strani bodo vsako leto posodobljene in dopolnjene z novimi javno-zdravstvenimi vsebinami.

Infografika

Občina Kidričevo

Občina obsega del podravske statistične regije med smrekovimi gozdovi na jugovzhodnem delu Dravskega polja,  Ptujem ter Slovensko Bistrico. Svojstven pečat daje občini naselje Kidričevo s tovarno za predelavo aluminija.

Zdravstveno stanje in umrljivost

– Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 13,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
– Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
– Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,6 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
– Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
– Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 23 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

– Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,0 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
– Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,3 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
– Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,6 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Publikacija v formatu PDF

Občina Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Vsebina.aspx?leto=2018&id=62

Vir: http://obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2018

Advertisements

Občina se je lotila urejanja vrtičkarske anarhije

oktober 9, 2018

Vrtičkarsko anarhijo v Kidričevem namerava občina do spomladanskih mesecev rešiti s pomočjo evropskih sredstev. V ta namen je pripravila projekt, ki predvideva ureditev vrtov v obsegu 2,83 hektarja na parcelah od naselja Njiverce do ceste proti železniški postaji Kidričevo. Kakšno (če sploh) najemnino bo treba plačati, še ni znano.

Za vrtove v Kidričevem (za trgovskim centrom proti železniški postaji) je značilno, da so nenačrtovani, neoblikovani in brez kakršnihkoli omejitev. Oblikujejo jih zelenjavne gredice; majhne počitniške hiške ali lope, sestavljene iz različnih materialov in odpadkov; ograje; zatočišča; ter drugi nenačrtovani elementi za zbiranje vode, odpadkov in skladiščenje. Takšna (ne)urejenost vrtov predstavlja izrazito prostorsko (so brez vsakršne prostorske kakovosti) in ekološko problematiko, ob enem pa so v ozadju teh prostorov močne skupnosti uporabnikov vrtov, ki jih na vrtičke veže močna navezanost in izrazita osebna nota, so v opisu projekta Urbani vrtički Kidričevo zapisali na občini.

Kot so še ugotovili, obstoječe vrtičke obdeluje raznolika skupina vrtičkarjev z nižjimi dohodki in socialno ogroženi, mlade družine in upokojenci, ki z vrtički ne le pridelujejo zelenjavo za lastne potrebe, temveč se tudi povezujejo in družijo. In ohranjanje teh dveh poslanstev na urejeni in zaokroženi površini je tudi namen projekta. Na občini so prepričani, da bodo s projektom dosegli, da vrtovi ne bodo samo prostor, kjer si bodo vrtičkarji pridelali okolju prijazno zdravo hrano z nizkim ogljičnim odtisom, ampak prostor za druženje, kjer se tkejo nova poznanstva in prijateljstva.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/12723-kidricevo-obcina-se-je-lotila-urejanja-vrtickarske-anarhije

 


V Lovrencu prenavljajo cesto

avgust 20, 2018

V Poročilih TV Slovenija so pripravili prispevek o prenavljanju ceste v Lovrencu na Dravskem polju.

Posnetek na: https://4d.rtvslo.si/arhiv/porocila/174557382


Za rakom so umrli. Tudi kuharica v podjetju

avgust 20, 2018
S tremi prebivalci Rač smo v krajinskem parku med labodi in čapljami govorili o življenju zraven tovarne, ki proizvaja izdelke na osnovi glifosata

Pogovarjamo se, ko spet velja, da v podjetju Albaugh ne bodo izdelovali, sintetizirali glifosata. Nekateri to napačno interpretirajo, da ga ne bodo uporabljali. Kako velik problem je nepopolna obveščenost ali zavedenost ljudi?

Tomaž Seliškar: “Ko je podjetje Albaugh spomladi 2015 prišlo v Rače in kupilo tovarno Pinus, je bil župan Branko Ledinek navdušen. Vse, ki smo imeli pomisleke, je označil za nenormalne dvomljivce. To je bilo prvo, kar nas je zaskrbelo. Šlo je za prihod multinacionalke, ki se ukvarja s kemijo. Sami smo stopili v kontakt z njimi, povabili so nas na sestanek, nato smo jim posredovali naših pet pričakovanj. Težko rečemo, da je šlo za zahteve, saj nad podjetjem nimamo moči, razen da smo krajani, ki pričakujemo, da bodo okoljsko odgovorni.

Že na prvem sestanku so nam povedali, da ne načrtujejo nadaljevanja sinteze glifosata. To je bila razveseljiva novica, saj je prav sinteza okoljsko najbolj problematična in tvegana. A med postopki za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja na agenciji za okolje, Arso, za povečanje proizvodnje se je v končni vlogi spet pojavila sinteza glifosata. Na zadnjem sestanku, februarja, smo izrazili začudenje. Odgovorili so, da sintezo ohranjajo kot ‘strateško prednost’, ki je ne bodo koristili, saj ni ekonomsko upravičena. A ne vedo, kam bo šel razvoj na Kitajskem, zato želijo možnost ohraniti, saj gre za eno redkih podjetij, če ne edino v Evropi, ki še ima tako dovoljenje. Junija smo nato videli, da so sintezo iz vloge vendarle umaknili. Če bo Arso izdal soglasje, bo to pomenilo, da bo v prihodnje precej težje, če bo sploh mogoče, obnoviti sintezo glifosata.”

Obljubljajo tudi spremembe pri ravnanju z odpadnimi vodami.

Tomaž Seliškar: “V dopisu, ki smo ga kot Ekološka iniciativa Rače poslali na Arso, smo opozorili na obremenjenost potoka Žabnika z živim srebrom. Na to so najprej opozorili prav novinarji Večera. Ko smo pridobili javno dostopne podatke, smo videli, da gre za resnično velik problem. Vseskozi smo opozarjali na problem odpadnih vod iz sežigalnice, ki je znotraj kompleksa nekdanjega podjetja Pinus, a meritev nismo imeli. Upravljavec čistilne naprave meritev javno ne objavlja niti ne izvaja meritev onesnaževal iz proizvodnje, ampak le tiste, ki so pomembne za delovanje naprave. Ko smo analizirali podatke o onesnaženosti Žabnika, smo ugotovili, da je ta potok najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji. Druge vire živega srebra poleg sežigalnice in podjetja Albaugh v takšnem obsegu v okolici težko najdemo. Tega so se zavedeli tudi v podjetju. Z vključitvijo občine v postopke in s širšim problematiziranjem biološke čistilne naprave za obdelavo industrijskih odpadnih vod je prišlo do odločitve, da teh ne bodo več odvajali tja, ampak bodo poskrbeli za zaprti sistem. To je zelo dobrodošlo. Tudi zaradi manjšega črpanja podtalnice, ki jo Albaugh zajema iz lastnega črpališča za osnovno šolo Rače. Gre torej za dva vidika: zmanjša se onesnaženje z živim srebrom in drugimi onesnaževali ter zmanjša se poraba podtalnice, ki je edini vir pitne vode na Dravskem polju.”

Kam segajo začetki Ekološke iniciative Rače?

Boris Vezjak: “Civilna iniciativa je nastala med letoma 2009 in 2010. Od samega začetka so opozarjali predvsem na dogajanje v nekdanji tovarni Pinus. Rače so močno obremenjene: problem sega od onesnažene podtalnice do problematičnega zraka. Velik problem, ki ostaja nesaniran, so divja odlagališča, kjer so zakopani nevarni odpadki – glede na objavljene vire domnevno predvsem iz Pinusa. Gre za lokacije, kamor naj bi podjetje zakopavalo fitofarmacevtske, tudi rakotvorne odpadke. Mateja Pigner Perko in Marjan Lah sta začela opozarjati tudi na sežigalnico. Podjetje je namreč ugotovilo, da se mu splača na svojem zemljišču, ki tako rekoč meji na krajinski park, zgraditi sežigalnico nevarnih odpadkov, ki je v Sloveniji zaradi blage ureditve in nadzora lahko dobičkonosen posel. Pinus je imel interes, da je tam poleg lastnih odpadkov sežigal tudi druge odpadke.”

Tomaž Seliškar: “Pred tem je bil nadzor nad zakopavanjem in divjim odlaganjem slabši, a zakonodaja se je začela zaostrovati še v času Jugoslavije.”

Boris Vezjak: “Leta 2005 in 2010 je prišlo do požarov. Šlo je za niz problemov, ki so bili posledica pomanjkljivega vzdrževanja. Zgodba okoli Albaugha je le zadnja faza. Ko so prišli, so napovedali, da bodo evropska podružnica za proizvodnjo glifosata.”

Tomaž Seliškar: “To nas je zaskrbelo. Napovedali so šestkratno povečanje proizvodnje. Nismo vedeli, da gre za obseg pripravkov na osnovi glifosata. Sinteza, proizvodnja glifosata je bila še pred prevzemom ustavljena. Pinus je zašel v težave in med letoma 2011 in 2016 je tovarna komaj obratovala. Razen sežigalnice prebivalci nismo zares zaznavali njihove prisotnosti. Zato mnogi v zadnjih letih nimajo občutka, da gre za kemično tovarno, ki je prispevala k onesnaženju okolja.”

Govorimo torej o tovarni, ki naj bi uporabljala glifosat, ne pa ga izdelovala?

Boris Vezjak: “Trenutno glifosat uvažajo iz Kitajske, tu ga mešajo in pakirajo v končne proizvode. Tako je menda najceneje. Njihova logika je bila: če nam zakonodaja omogoča, zakaj bi se možnosti proizvodnje glifosata odpovedali. S tem v Iniciativi seveda nismo bili zadovoljni.”

Tomaž Seliškar: “Dovoljenje bi pomenilo, da lahko proizvodnjo kadarkoli začnejo in jo tudi lažje povečajo v obsegu. Želeli smo varovalko, da proizvodnje glifosata tu ne bo. V mešanju glifosata za končne izdelke ne vidimo tako velikega tveganja. Zato smo veseli, da so na koncu sintezo umaknili iz vloge. K temu je nedvomno prispevalo tudi spremenjeno javno mnenje v Evropi in ZDA. Tudi v Račah je ljudi začelo skrbeti. Vsaj malo. Želimo pa opozoriti, da po nam dostopnih informacijah prave alternative glifosatu, ki bi bila manj škodljiva glede uporabe in proizvodnje, ni.”

i bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno v njej prisoten atrazin.”

Obstajajo pene in toplotne obdelave pod višjim pritiskom, ki uničijo plevel.

Tomaž Seliškar: “V Sloveniji, kjer večino glifosata porabijo na železnici, je to res alternativa. Drugače je pri kmetijskih površinah, kjer je to ob intenzivnem kmetijstvu neuporabno in tudi mi ne vidimo alternativ. Glifosat je od vseh sredstev, ki se uporabljajo, eden manj problematičnih.”

Kljub temu da je rakotvoren?

Tomaž Seliškar: “To ste vi rekli.”

Da. O tem govorijo raziskave. O tem je presojalo sodišče ZDA, ki je dosodilo, da mora Monsanto plačati milijonsko odškodnino obolelemu za rakom, ki je uporabljal njihovo škropivo na osnovi glifosata.

Tomaž Seliškar: “A niso razsodili, da je glifosat rakotvoren. Problematična je množična uporaba. Ta je problem povsod, kjer je dovoljeno pridelovanje gensko spremenjenih poljščin. A v Evropi se porabi bistveno manj glifosata, sploh v Sloveniji – letno naj bi šlo za 60 ton aktivne snovi.”

Boris Vezjak: “Rakotvornost glifosata je odprta dilema. Lokalni prebivalci tu smo pahnjeni v okoljevarstveno skrb in smo ekologi po svojih najboljših močeh. Nismo profesionalci. Ob tem smo tudi kritični do romantizacije. Slika ni črno-bela in ne gre nujno za borbo Davida proti Goljatu, šibke lokalne skupnosti proti močni multinacionalki. Mnogi želijo videti v glifosatu zlo, a sam ne morem trditi, da je glifosat rakotvoren. Študije obstajajo, ki podpirajo obe stališči – da je in da ni. Smiselno se mi zdi, da sledimo načelu previdnosti in preventive: da se obnašamo, kot da je rakotvoren, dokler se nedvomno ne dokaže nasprotno.”

To je načelo EU, ki v primeru glifosata ne velja.

Boris Vezjak: “A ne moremo domišljavo trditi, da je glifosat rakotvoren. Tega ne vemo. Večina slovenske okoljevarstvene stroke je na stališču, da je in da so herbicidi škodljivi. A ne želimo zapasti v širjenje in krepitve teorij zarot, kar se zgodi zelo hitro.”

Tomaž Seliškar: “V Iniciativi nimamo ambicij reševati svetovne probleme. Želimo pa z lokalnim delovanjem prispevati h globalnim spremembam. Nas bi najbolj zadevalo, če bi se glifosat tu sintetiziral. Vemo, da bo Albaugh glifosat proizvajal ne glede na situacijo v Sloveniji. V vlogi zaprošajo za proizvodnjo 150-krat več izdelkov iz glifosata, kot se jih porabi v Sloveniji, Albaugh trenutno proda na slovenski trg le okoli šest odstotkov proizvodnje. Nas v Račah zadeva predvsem proizvodnja. Poraba je drug problem, že dolgo prisoten na Dravskem polju, a se z njim ne ukvarjamo toliko – zmanjkata nam in znanje in čas.”

Je onesnaženost zaradi kmetijstva tako velik, prevelik problem?

Tomaž Seliškar: “Da, kmetijstvo je še vedno velika težava. To kažejo tudi analize kakovosti pitne vode. Pred tremi leti sem naročil analizo pitne vode iz domače pipe. Vodo zajemamo iz zajetja, kjer naj bi bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno prisoten najbolj problematičen pesticid Dravskega polja, atrazin. Skupaj z derivatom je presegal dovoljeno raven.”

Kaj ste naredili s temi rezultati?

Tomaž Seliškar: “Nanje smo opozorili, ko smo pisali Arsu. Želeli smo opozoriti na divja odlagališča, ki so lahko eden od virov. Atrazin je v Sloveniji prepovedan od leta 2004. A pripravke na njegovi osnovi se da brez težav kupiti na Madžarskem ali Hrvaškem. Tu trčimo ob problem ozaveščenosti potrošnikov. In ta problem imamo tudi pri glifosatu.”

Boris Vezjak: “Ko denimo sosedi poškropijo celo zelenico s herbicidom, ker je to najučinkoviteje, saj želijo posejati novo angleško trato. Na to opozarjajo tudi v podjetju Albaugh: naj se raje ukvarjamo s potrošniki in s kurišči, ki prispevajo k onesnaženosti zraka. V EU je nadzor nad večjimi podjetji relativno strog in tega se zavedajo. Posamezniki pa se pogostokrat do okolja obnašamo precej mačehovsko.”

Je slaba obveščenost o posledicah industrije in proizvodnje kemikalij tu že zgodovinsko problem?

Miran Rajšp: “Spomnim se, ko sem bil še majhen: gledali smo, kako so odvažali cisterne odpadkov do gramoznice, kako je marsikaj steklo iz tovarne Pinus. Pred tovarno je bil nekoč majhen ribnik. Romantično lep. Najprej so izginile ribice. Nekaj časa so bile v njem žabe, nato je zginilo vse. Prebivalcem v sosednji hiši ob tovarni so rekli, da ne smejo več uporabljati studenca za hišo. Ne, nismo bili obveščeni. A posledice so bile. Ogromno delavcev, ki so imeli službo v Pinusu, je umrlo. Ko se ozrem po ulici, so nekoč tam živeli skladiščniki, tudi kuharica v tovarni je zbolela in umrla. Neka povezava obstaja.

A v preteklosti je Pinus vedno dal denar: ko se je gradila cesta ali se je asfaltiralo cestišče. Prispevali so oni, nekaj je prispeval Petrol, občini je bilo treba dodati le še majhen del. In smo imeli novo cesto. Danes gre po njej skozi Rače ogromno tovornjakov iz gramoznice. Tudi ti onesnažujejo zrak. Koncesnina, ki jo za gramoznico dobi občina, je minimalna. Tudi letališče vpliva na kakovost zraka. Sploh se bo ta vpliv povečal, če bo prišlo do napovedane širitve. Vemo, da individualna kurišča prispevajo pomemben delež delcev PM10, a bolj strupene snovi pridejo v zrak vendarle iz sežigalnice nevarnih odpadkov. Edina merilna točka je v sosednji občini, v Miklavžu, in tam so mejne vrednosti redno prekoračene. Dolžnost občine bi morali biti skrb za lokalno prebivalstvo in njegova zaščita. A tega ni.

Pred časom smo imeli problem, ker je iz pipe tekla kalna, umazana voda. Naročeno nam je, da če se to zgodi, moramo vodo pustiti teči. Problem je, če minejo ure, noč in je voda še kar kalna.”

Kaj naredite?

Miran Rajšp: “Nič. Pustimo teči in čakamo, da bo bolje. Če smo obveščeni vnaprej, damo nekaj vode na stran. Večji problem imajo kmetje, ki morajo napojiti živino.”

Tomaž Seliškar: “Šli smo preverit k upravljavcu vodovoda, kjer so nam povedali, da je razlog, sploh poleti, da se na hitro in v velikih količinah izčrpa voda, denimo za polnjenje bazenov. Pokaže se, da smo spet glavni problem porabniki.”

Ste prepričani, da ti argumenti držijo?

Tomaž Seliškar: “Praviloma držijo. Kaj pa naj, kot da verjamemo? Zakaj bi nas upravljavec vodovoda zavajal?”

Boris Vezjak: “Rače so vse bolj obremenjen okoliš, ker se problemi nalagajo drug na drugega. Zato smo se vključili tudi v postopke gradnje tovarne Magna v Hočah. V zračni liniji je oddaljena manj kot kilometer. Ko živiš v takem okolju, se ti nehote vzbudijo sumi, da obstajajo v Sloveniji kraji, kjer okoljska preobremenjenost z onesnažili že obstaja, in se zato država, namesto da bi ta okolja sanirala, spomni, da bo tja dodala še novo, okoljsko problematično infrastrukturo. Zakaj? Ker je lokalna skupnost že tako anemična, pasivna in apatična, da je najlažje priti z umazano industrijo k njim?”

Tomaž Seliškar: “Hkrati so to gospodarsko ošibela okolja, ki so pripravljena sprejeti vse, če so obljubljena nova delovna mesta.”

Boris Vezjak: “Ta argument smo slišali tudi mi. Kmalu smo bili obtoženi, da sebično ogrožamo 20 ali 30 delovnih mest v Albaughu. Nesramni in škodljivi da smo.”

Tomaž Seliškar: “A situacija je v zadnjih treh letih boljša, sploh če primerjamo z dogodki med letoma 2007 in 2014, ko je tedanje vodstvo zanimalo le, kako čim več še iztržiti. Našim predlogom so prisluhnili. Občina ni hotela naročiti študije o obolelosti za rakom v Račah in okoliških naseljih, Albaugh je ob naših prizadevanjih na koncu raziskavo pri onkološkem inštitutu naročil. Vemo, da je Magna bistveno bolj tvegan projekt in bo večji onesnaževalec. Širše gledano, pogrešamo konsistentno in verodostojno zeleno politiko – na ravni države, a tudi na ravni civilne družbe in nevladnih organizacij. Verjamemo v argumente in dialog – tudi s podjetji, ki navsezadnje ocenijo, da je zanje dolgoročno boljše, če spoštujejo okoljske standarde.”

Miran Rajšp: “Četudi se vse okoljske organizacije in iniciative borimo na lokalni ravni s specifičnimi problemi, vidimo, da prihaja do zakonskih sprememb na slabše. Politika ne upošteva lastnih predpisov, ko pride do varovanja okolja. Redko kateri prebivalec pa se je pripravljen osebno izpostaviti in tvegati vse. Manjka pa nam tudi pravnega znanja.”

Omenili ste, da so sosedi, ki so delali v Pinusu, zboleli in umrli za rakom. Na vaši strani pišete o visoki obolelosti delavcev na šoli. Vam je kdaj žal, da niste bili bolje obveščeni že prej, da so bile prioritete v preteklosti napačne?

Miran Rajšp: “Da, žal mi je. A ni bilo zavedanja, znanja. Pinus je bil na neki način naš boter – kdo bo šel proti njemu? Kdo je sploh vedel, da so te snovi tako škodljive? Delavci so vzeli koncentrate surovin in jih raztrosili po dvoriščih. Grozno je.”

Tomaž Seliškar: “Šele pred leti smo od ravnatelja OŠ Rače, ki stoji nasproti tovarne Albaugh, izvedeli, kako visoka je obolelost za rakom med zaposlenimi. Govorimo o okoli desetkrat pogostejši pojavnosti rakavih obolenj kot v sosednjih šolah. Ko se začneš pogovarjati z lokalnimi prebivalci, je skoraj pri vsaki hiši kdo, ki je zbolel in umrl za rakom. Kot priseljenec nisem vedel, kaj s temi informacijami. Dejstvo je tudi, da so ljudje te snovi uporabljali neodgovorno.”

A proizvajalci običajno vedo, kaj proizvajajo. Direktorji redkokdaj sami uporabljajo te izdelke.

Tomaž Seliškar: “Seveda. A bil je tudi interes, da so ti izdelki splošno dostopni. Tožba v ZDA je uspela, ker je sodišče ugotovilo, da ljudi niso primerno obvestili o nevarnostih. Danes se jih bolje zavedamo. Četudi mnogi še vedno raje pogledajo stran.”

Veste, da živite v okolju, ki je zelo obremenjeno z onesnažili. Kakšnih ukrepov bi si želeli?

Miran Rajšp: “V državi imamo institucije, ki bi morale ščititi okolje in ljudi. Delati, kar počnemo mi v okoljskih iniciativah. To nam kaže, da ne opravljajo svojega dela in da je nekaj hudo narobe. Zakaj moram biti jaz tisti zoprni sosed? V Miklavžu je jasno, da je treba obremenitve zmanjšati, saj je že zdaj okolje preobremenjeno. Le tako se lahko doseže vsaj določeno izboljšanje. Na vseh področjih bi se morali tega zavedati, tudi v kmetijstvu: bolje bi bilo imeti več delavk in delavcev, morda nekoliko dražje postopke. To, da imamo onesnaženo okolje, je najslabše. Pred časom je nekdo rekel, da je rak edini, ki ubije svojega gostitelja. Vsi paraziti so bolj previdni. Ljudje smo pri našem sedanjem razvoju na neki način rak. Človeški rak, ki uničuje okolje.”

Umiriti nori razvoj

V ZDA je hišnik na šoli uporabljal škropivo na osnovi glifosata. Zbolel je za rakom. Pred dobrima dvema tednoma je sodišče razsodilo, da mu mora Monsanto, proizvajalec škropiva, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine. Je ta sodba odmevala v Račah?

Tomaž Seliškar: “Ne. V resnici so nas prvi za odziv poklicali novinarji.”

Boris Vezjak: “Stališče lokalne skupnosti je, da če ti kaj ne paše, spokaj. Za okoljsko problematiko tu se ni nikoli zanimala nobena politična stranka. Edini, ki je prišel lani v Rače, je bil evropski poslanec Igor Šoltes. Slišali smo še dvoumno izjavo Dejana Židana, da se bo Slovenija odpovedala rabi glifosata. A pojasnila, kaj natančno to pomeni, nismo dobili. Dva dni zatem je Slovenija glasovala, naj se glifosat v EU ohrani v rabi.”
Miran Rajšp: “Če si danes vsaj malo okoljsko zaveden, veš, da je nori razvoj treba vsaj malo umiriti. Se omejiti. Zato smo moteči za okolico. Sprašujejo me, ali želim, da se razvoj ustavi. Želim si drugačen, počasnejši, bolj zdrav razvoj. A mnogi nočejo niti pomisliti, kje bomo čez deset let.”

Vir: https://www.vecer.com/za-rakom-so-umrli-tudi-kuharica-v-podjetju-6546378


Vodni park znova padel v vodo

avgust 13, 2018

Kljub temu da je koncesionar v gramoznici Pleterje dela pričel spomladi, letos ne načrtuje odprtja športnega parka. Kje se zatika?

V teh vročih dneh se v gramoznici Pleterje v Kidričevem ob popoldnevih, ko se ustavijo stroji, ki tamkaj še izkopavajo gramoz, hladi lepo število kopalcev. Ob našem obisku, ko se je dan že prevešal v večer, smo jih našteli kakšnih sto, raztresenih po številnih zalivčkih obrežja kar dobrih 30 hektarjev velike vodne površine – parov, skupin mladeničev in mladenk pa tudi številnih družin z majhnimi otroki. Ob koncu tedna jih je nekajkrat toliko, številni si tam privoščijo tudi piknik. Videti je prav vse, od napihljivih blazin do kanujev, zdaj modnih supov in celo skuterjev.

“Zdaj ko smo doma, smo vsak dan tukaj. Všeč mi je, da se kopamo v naravi, pa še za toplice ti ni treba plačati 15 evrov vstopnine. Tudi otroci tu uživajo. Večina nas tako reče, da gremo na domače morje,” pravi Dejan Zorec iz Kidričevega, ki z družino zahaja k bližnji gramoznici že šest poletij. “Zastonj je, ohladiš se pa tudi manj gneče je kot na bazenu,” je razloge za obisk gramoznice strnil mlad par z Destrnika. Franc Zupanič pa se je, preden odrine na oddih, odločil v gramoznici preizkusiti skuter. Pa tudi sicer Zupaničevi tja zadnja tri leta, odkar je gramoznica postala nekoliko bolj znan kraj za kopanje, zahajajo precej pogosto: “Ob večerih za kakšno urico. Za tako malo časa se ne splača iti v toplice, sem pa zaviješ na hitro in malo zaplavaš.”

Delno urejena parkirišče in cesta

In tako, brezplačno in brez večje gneče, bo zagotovo še to poletje. Občini Kidričevo so namreč že drugo leto zapovrstjo v vodo padli načrti za odprtje dolgo načrtovanega wake parka oziroma parka za deskanje in smučanje na vodi. Še lani so se borili z birokracijo, letošnjo pomlad, po sedmih letih načrtovanja, pa so končno zabrneli stroji koncesionarja, podjetja Športno-rekreacijski center Pleterje, ki ga je ustanovil konzorcij treh podjetij – Cestnega podjetja Ptuj, Betonarne Kuhar in hrvaškega podjetja CWS Cable Wake System – in ima koncesijo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje površin za šport, rekreacijo in turizem za obdobje 25 let.

Do danes je občina uredila komunalno infrastrukturo – vodovod in kanalizacijo, koncesionar pa je uredil parkirišče in dovozno cesto, ki sta pripravljena za asfaltiranje. “V naslednjem tednu naj bi postavili še tribune iz betonskih blokov nad odrom na brežini gramoznice. Obljubljeno je tudi, da naj bi do 15. avgusta končno prispela še vlečnica,” trenutno stanje opisuje direktor uprave Občine Kidričevo Damjan Napast.

Koncesionarju se ne mudi

Kot pojasnjuje Napast, je nastala zamuda pri dobavi vlečnice zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja dokumentacije za ureditev gramoznice, hkrati pa tudi dobavitelj vlečnice, podjetje CWS Cable Wake System, hkrati postavlja še pet vlečnic na Hrvaškem. Po Napastovih besedah so bila potrebna tudi številna usklajevanja na terenu, ponagajala je še sprememba gradbene zakonodaje, ki je začela veljati z junijem in zaradi katere je bilo treba dopolniti gradbeno dovoljenje za predvidene montažne objekte. Po pogodbi mora koncesionar sicer septembra pridobiti uporabno dovoljenje na upravni enoti, a so bili na občini prepričani, da bodo stvari potekale hitreje. “Koncesionar mora pridobiti uporabno dovoljenje, drugih aktivnosti pa letos nima v planu ali pa za to očitno nima interesa. Septembra pa je tako konec sezone,” še dodaja Napast.

Ob tem je jasno, da je urejanje in vodenje športno-rekreacijskega centra popolnoma nova dejavnost za dve od podjetij konzorcija. Direktor novoustanovljenega podjetja pa je še vedno tudi kar Martin Turk, sicer direktor Cestnega podjetja Ptuj. Poleg tega naj bi bila težava veliko povpraševanje v gradbeništvu, zaradi česar naj bi manjkalo delavcev za projekt, ki naj bi zato počasneje napredoval. O razlogih, da wake park ne bo zaživel še to poletje, smo želeli povprašati tudi Turka, a nam žal to včeraj do zaključka redakcije ni uspelo.

Kot še pojasnjuje Napast, pa mora wake park zaživeti prihodnje leto, sicer lahko občina začne postopke za odvzem koncesije. V pogodbi je sicer opredeljeno, da lahko občina koncesijsko pogodbo prekine brez obveznosti, če koncesionar dejavnosti ne izvaja dve sezoni.

Kakovost vode primerljiva s Sočo

Na Občini Kidričevo so nedavno začeli postopke za pridobivanje statusa kopalnih vod. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), ki podeljuje status, namreč pred podelitvijo zahteva dvoletni nadzor kakovosti voda. Na občini so nad rezultati prvega vzorčenja navdušeni, saj so izmerjene vrednosti primerljive s stanjem na reki Soči. Napast pri tem opozarja, da se vrednosti, kot je jasno vidno pri drugih kopalnih vodah, od merjenja do merjenja lahko precej spreminjajo. So pa že pred merjenji pričakovali dobro kakovost vode, saj gre za podtalnico.

Urejanje naravovarstvenega območja

Na Občini Kidričevo zdaj čakajo še sklep Agencije za kmetijske trge o odobritvi evropskih sredstev za ureditev naravovarstvenega območja na severovzhodnem delu jezera. S 40 tisoč evri nameravajo takoj po pridobitvi sklepa začeti urejati učno pot, v sklopu katere bodo uredili pešpoti ter postavili klopi in informativne table o živalih in rastlinah, ki so v gramoznici. Območje bodo uredili v sodelovanju z mariborsko enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Hojka Berlič

Vir: https://www.vecer.com/vodni-park-znova-padel-v-vodo-6538318


Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, na 27. redni seji občinskega sveta

julij 27, 2018

Gospod Slavko Krajnc  je predlagal, da bi v bodoče, ko se bo planirala čistilna akcija, le ta uskladila z morebitnimi drugimi dogodki. Letos je bila ta planirana na isti dan, kot je bilo praznovanje Osnovne šole Kidričevo in je zaradi tega bila udeležba nizka.

Odgovor: V prihodnje bomo naredili več na koordinaciji posameznih inštitucij.

Drugo, ali je občina pristopila k podpisu pogodbe  obrambe proti toči.

Odgovor: Občina vsako leto sodeluje v sistemu obrambe proti toči.

Tretje, glede na to, da smo se že pogovarjali o novi celostni podobi plakatnih mest ob dejstvu, da se približujejo volitve ga zanima, ali je celostna pogodba narejena in kako je z realizacijo novih plakatnih mest.

Odgovor: Nova plakatna mesta so že bila nameščena v Pleterjah in Jablanah.

Četrtič, predlagal je, da se pristopi h košnji trave ob cestah.

Odgovor: Košnja je bila v skladu s terminskih planom opravljena. Zaradi velikosti občine se v roku 10 dni pokosi celotno območje.

Gospod  Branko Valentan: je vprašal ali je bila občina obveščena s strani Ministrstva za obrambo, da se bo ponovno pričelo s streljanjem na strelišču v Apačah.

Odgovor: Obvestila občina ni prejela.

Drugo Predlagal je, da Ministrstvo za obrambo sofinanciranja preplastitev ceste v Apačah, saj jo tudi souporablja.

Odgovor: Žal vojska ne razpolaga s sredstvi za sofinanciranje infrastrukture.

Gospod Danilo Lendero je opozoril, da se je začel okoli  kanalizacijskih jaškov odpirat asfalt.

Odgovor: Bil je opravljen terenski ogled in problematični jaški bodo sanirani.

Gospa Anja Rajher  je podala pobudo, da bi se podhod v Kidričevem uredi tako, da bi se odstranili grafiti. Prav tako je z grafiti pobarvana fasada športne dvorane. Pregledajo pa se naj tudi drugi javni objekti, in se grafiti odstranijo.

Odgovor: Grafiti bodo odstranjeni.

Gospod Srečko Lah je vprašal, ali je občinska uprava poslala pripombo glede namena zapiranja pogodbene pošte v Cirkovcah in ali je prejela kakšen odgovor. Bliža se namreč 1. 6., ko bi naj pogodbeno pošto v Cirkovcah ukinili.

Odgovor: Občina je v skladu s sprejetim sklepom občinskega sveta podala negativno mnenje, ki ne zadrži zapiranja pošte. S 1. 8. se uvaja t.i. pismonoška pošta.

Drugo, zanima ga tudi glede sanacije muzeja v Starošincah.

Odgovor: Pridobili smo predračun za sanacijo v višini 27.328 EUR, kar presega razpoložljiva sredstva.

Gospod Milan Strmšek  že na nekaj sejah je povedal, da je v Šikolah na zemljišču KZ Sloga odprtina in prosi, da se to asfaltira.

Odgovor: Sanacija bo v kratkem opravljena.

Gospod Slavko Krajnc  je predlagal, da se od Mercatorja do Taluma uredi kolesarska pot, s talnimi označbami in prometno signalizacijo.

Odgovor: Občina se skupaj z ostalimi občinami v Sp. Podravju pripravlja na razpis za izbiro projektanta, ki bo predpisal ukrepe na celotni trasi Ptuj-Hajdina-Kidričevo-Majšperk. V naslednjem letu bomo lahko generalno pristopili k urejanju kolesarskih poti.

Vir: http://www.kidricevo.si


28. redna seja občinskega sveta Občine Kidričevo

julij 27, 2018

5. julij 2018

Dnevni red:

  1. Informacija o varnostnih pojavih na območju Občine Kidričevo v letu 2017
  2. Rebalans 2 proračuna Občine Kidričevo za leto 2018
    1. Načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2018
    2. Sklep o nepredvidenih pravnih poslov, ki niso zajeti v Načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kidričevo za leto 2018
    3. Spremembe kadrovskega načrta Občine Kidričevo za leto 2018
  3. Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju, druga obravnava
  4. Odlok o turistični in promocijski taksi v Občini Kidričevo, druga obravnava
  5. Odlok o spremembi Odloka o razglasitvi gozdov s posebnim namenom v Občini Kidričevo, skrajšani postopek
  6. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj, skrajšani postopek
  7. Normativi in vrste oddelkov v enoti vrtca pri

–          Osnovni šoli Kidričevo
–          Osnovni šoli Cirkovce
8. Soglasje k sistemizaciji delovnih mest v enoti vrtca pri
–          Osnovni šoli Kidričevo
–          Osnovni šoli Cirkovce
9. Odpiralni in zapiralni čas enote vrtca
–          Osnovne šole Kidričevo
–          Osnovne šole Cirkovce
10. Predlog za izbris zaznambe prepovedi odtujite in obremenitve premoženja
11. Predlog sklepa, da se v zapuščinski zadevi ne odpove pravici do povračila pomoči oz. omejitvi dedovanja
12. Poročilo nadzornega odbora
13. Vprašanja in pobude

Vir: http://www.kidricevo.si