Bo Kidričevo povozilo Ptuj?

avgust 23, 2019

Vzorčni primer, da cesta lahko veliko pripomore k razvoju kraja, je v podravskem okolju Slovenska Bistrica. Medtem ko je v preteklosti v regiji dominiral Ptuj, ki je tudi mestna občina, pa ga Slovenska Bistrica že nekaj časa prekaša tako po številu prebivalcev kot po gospodarski aktivnosti. Trenutno ima Slovenska Bistrica 2.300 prebivalcev več kot 1950 let star očak ob Dravi.

Prav gotovo je v Slovenski Bistrici avtocesta eden izmed ključnih dejavnikov gospodarskega in demografskega razvoja. Da je treba bližino infrastrukture kar se da dobro unovčiti, je prepričan tudi kidričevski župan Anton Leskovar. Le streljaj od avtoceste, a po drugi strani dovolj daleč, da ne bo čutiti njenega vpliva, so Kidričani šest hektarjev gozda s prostorskim planom že prekategorizirali za namen stanovanjske gradnje. Novo naselje bo zraslo ob glavni vpadnici v Kidričevo, na levi strani Tovarniške ceste, kjer je danes gozd. Za lažjo predstavo: za gostiščem Atila, ob novem delu naselja Njiverce. Prvi stanovanjski blok že stoji, stanovanja bodo kmalu na voljo za vselitev. Za tem blokom bosta predvidoma zrasla še dva, v zaledju je območje razparcelirano za individualno stanovanjsko gradnjo z okoli 50 parcelami. Dober hektar in pol zemljišč je še nerazparceliranih, so pa prav tako predvidena za pozidavo. Večina razparceliranih zemljišč je v lasti podjetij (TTSC – skupina GP Projecting, Klima Ptuj, Tames, Komunaprojekt in Agromaksimum).

Župan Kidričevega Anton Leskovar pričakuje in verjame, da bodo podjetja pristopila h gradnji in da bo kmalu zraslo novo stanovanjsko naselje z bloki in hišami.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16994-bo-kidricevo-povozilo-ptuj

Advertisements

Dela v RTP Cirkovce že potekajo

avgust 23, 2019

Aprila je ELES pričel z izgradnjo RTP 400/110 kV Cirkovce, v okviru katere poteka izgradnja novega 400 kV stikališča, izgradnja novega 110 kV stikališča v GIS izvedbi in ureditev razpleta pred RTP Cirkovce.

Slednje obsega izgradnjo dela daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince, rekonstrukcijo daljnovodov 110 kV Maribor–Cirkovce 1, 110 kV Maribor–Cirkovce 2, 2 x 110 kV Cirkovce–Zlatoličje, 110 kV Cirkovce–Kidričevo I, 110 kV Cirkovce–Kidričevo II, 110 kV Cirkovce–Kidričevo III, 110 kV Formin–Cirkovce, 110 kV Cirkovce–Rogaška Slatina, 220 kV Cirkovce–Žerjavinec, 400 kV Maribor–Krško in 400 kV Maribor–Podlog ter odstranitev obstoječega 220 kV ter 110 kV stikališča. Nov objekt bo omogočil postopno nadgradnjo 220 kV prenosnega omrežja v tem delu Slovenije na 400 kV napetostni nivo in vključitev daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince v slovenski elektroenergetski sistem.

Trenutno dela potekajo na pokablitvi 110 kV daljnovodov, ki se v obstoječe stališče vključujejo iz vzhodne smeri, in izgradnji temeljev novega 400 kV stikališča. Zaključek del na območju RTP Cirkovce je predviden konec leta 2021, ob začetku obratovanja daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince.

Vir: https://www.cirkovce-pince.eu/novice/ArticleID/61/Dela-v-RTP-Cirkovce-že-potekajo


Za ceste 333.000 evrov

avgust 2, 2019

V občini Kidričevo nadaljujejo intenzivna vlaganja v cestno infrastrukturo. V drugi polovici junija so odprli štiri nova gradbišča, dela na vseh štirih odsekih bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Skupna vrednost del je okoli 333.000 evrov z DDV.

Dela na lokalni cesti Starošince, ki jo bodo razširili, uredili odvodnjavanje in jo na novo preplastili, so po pogodbi z izvajalcem ovrednotena na 225.000 evrov. Cesto bodo razširili na 6,7 metra. Razširitev bodo izvedli na delih ceste, kjer je to mogoče in smiselno. „Z modernizacijo lokalne ceste bomo povečali stopnjo prometne varnosti, omogočili lažji in varnejši prevoz krajanov in šoloobveznih otrok,“ so pojasnili na občini Kidričevo.

Obnova preostalih treh cestnih odsekov (v Lovrencu, Njivercah in Kidričevem) bo po pogodbi stala 107.000 evrov.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16568-kidricevo-za-ceste-333000-evrov

Mojca Zemljarič


Križišče v Kungoti zelo nevarno, cesta proti ŠRC Pleterje preozka

avgust 2, 2019

Občinska svetnica Zdenka Holc je na julijski seji sveta občine Kidričevo opozorila na neustrezno križišče v naselju Kungota pri Ptuju, kjer se srečata cesti, ki pripeljeta iz Prepolj in Brunšvika. Holčeva je poudarila, da je križišče zelo nepregledno in posledično zelo nevarno.

Župan Anton Leskovar je pojasnil, da se je letos na tem križišču spremenil prometni režim. Cesta proti gramoznici oziroma ŠRC Pleterje je postala državna, s tem pa tudi prednostna. Cesta skozi drevored je občinska in neprednostna. Spremenjen prometni režim voznike iz lokalnega okolja moti, saj so vajeni starega režima. Zato je potrebna velika mera previdnosti. „Se strinjam, da je nastala ena nevarna točka. Skrbeti moramo, da bo trava ob križišču redno pokošena, da bomo zagotavljali preglednost. Postavili smo že tudi cestno ogledalo,“ je dejal župan Leskovar in napovedal, da se v Kungoti mimo cerkve v dolžini okoli 400 metrov ob državni cesti načrtuje gradnja pločnika.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/16722-kidricevo-krizisce-v-kungoti-zelo-nevarno-cesta-proti-src-pleterje-preozka

Mojca Zemljarič


Območje že degradirano, v prihodnje bo še bolj

avgust 2, 2019

Kidričevo se je v minulih 60 letih, odkar je v kraju vrata odprla tovarna glinice in aluminija, danes Talum, razvijalo kot industrijsko območje. Tovarna je skozi desetletja dajala kruh več generacijam delavcev.

Po eni strani je zaposlovala in bila generator razvoja, po drugi strani pa je industrijska dejavnost terjala tudi ekološki davek. V zaledju tovarne sta se ustvarili dve odlagališči: rdečega blata in pepela. Obe odlagališči sta v neposredni bližini vasice Strnišče, kraja z okoli sto prebivalci. Žal pa je življenje v tem kraju vse prej kot idilično. Krajani že sedaj čutijo negativne vplive iz okolja, ki so posledica industrializacije. Na severnem delu vasi je železnica, na zahodnem odlagališče rdečega blata in na južnem odlagališče pepela. V prihodnje bo njihovo bivanjsko okolje še bolj obremenjeno, saj bo vzhodno od vasi tekla nova kidričevska obvoznica, ob kateri se bo širila industrijska cona Talum. Na drugi strani obvoznice in južno od Strnišča bo na dobrih 25 hektarjih zrasla še ena poslovna cona, za katero občina v sodelovanju z državo ta čas izvaja postopke za sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN). Cono bodo urejali na zemljiščih, kjer danes raste gozd. Krajani Strnišča so upravičeno zaskrbljeni, kako bosta nova cesta in širitev poslovnih dejavnosti vplivali na bivanje. Skrbijo jih hrup, onesnaženje zraka, tal … Območje je zaradi posledic intenzivne industrije že sedaj degradirano, ponekod tudi kontaminirano.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/16536-kidricevo-strnisce-obmocje-ze-degradirano-v-prihodnje-bo-se-bolj

Mojca Zemljarič


Lovrenčani bodo dobili še vrtec

avgust 2, 2019

V občini Kidričevo imajo vrteško varstvo organizirano v dveh vrtcih: v Kidričevem in Cirkovcah. Oba delujeta v sklopu osnovnih šol. Zaradi prostorske stiske župan Anton Leskovar napoveduje širitev kapacitet.

A vrtca ne bodo širili ne na eni in ne na drugi lokaciji, temveč ga bodo na novo organizirali v Lovrencu na Dravskem polju pri podružnični osnovni šoli. Ta deluje pod okriljem OŠ Kidričevo.

„Za novogradnjo vrtca v Lovrencu smo se odločili zaradi težnje po enakomernem razvoju občine. Lažje bo tudi staršem, ki imajo otroke v šoli in vrtcu, da jih bodo lahko odložili na isti lokaciji. Zamislili smo si gradnjo prizidka – montažnega objekta, ki se bo skladal z obstoječim šolskim poslopjem. V vrtcu bo prostor za tri oddelke otrok. Lokacija ob šoli v Lovrencu je za gradnjo vrtca primerna. Zemljišče je občinsko in zazidljivo, prostora za prizidek je dovolj. Uredili bomo igrišče in zelenico ter prostor ogradili. V vrtcih Kidričevo in Cirkovce se bo potem nekaj mest sprostilo in bo prostora dovolj za vse prosilce – tudi za otroke iz drugih krajev, denimo tiste, katerih starši hodijo v Kidričevo v službo in bi otroke želeli predati v varstvo spotoma in bližje svoji službi. Načrtujemo, da bi proračunsko postavko za gradnjo prizidka pri OŠ Lovrenc v proračun uvrstili septembra z rebalansom proračuna. Pričeli bi izdelavo dokumentacije, gradnjo pa izvedli v letu 2020. Če bi nam šlo vse po načrtu, bi lahko otroke v vrtec Lovrenc vpisali septembra prihodnje leto,“ je pojasnil župan Anton Leskovar, ki ocenjuje, da bi gradnja prizidka v Lovrencu stala med 600 in 700 tisoč evri.

Več v Štajerskem Tedniku

Vir: https://www.tednik.si/politika/16481-kidricevo-lovrencani-bodo-dobili-se-vrtec

Mojca Zemljarič


Petdeset milijonov evrov za obnovo

julij 18, 2019

Skoraj četrtina načrpane pitne vode se izgubi, ogrožajo jo nitrati in pesticidi, zato je obnova ptujskega vodovodnega sistema nujna. Ostaja vprašanje, kako jo financirati.

Uresničitev projekta celovite obnove vodovodnega sistema v spodnjem Podravju je še kako odvisna od evropskega proračuna, in kot so ugotavljali župani na svojem zadnjem kolegiju, tudi integralnega državnega. Sami kar 50 milijonov vredne investicije ne bodo zmogli, ustavlja se že pri sofinanciranju izdelave potrebne projektne dokumentacije. Naj to financirajo vse občine, v kolikšnem deležu oziroma po kakšnem ključu? Po burni razpravi, ko je Anton Leskovar, župan občine Kidričevo, ponovno poudaril, da “tega ključa, pa kakršenkoli že bo, ne bom podprl” in da bo njegova občina zavračala vse račune ptujskega komunalnega podjetja, so njegovi kolegi in kolegice vendarle odločili, da bodo izdelavo projektne dokumentacije sofinancirali po porabi pitne vode.

Za idejno zasnovo 180 tisočakov

Komunalno podjetje Ptuj, ki skrbi za oskrbo s pitno vodo v 23 občinah na širšem ptujskem območju, je doslej za idejno zasnovo projekta in potreben hidravlični izračun plačalo 180 tisoč evrov. Kot pravi Janko Širec, direktor komunalnega podjetja, bo izdelava vse potrebne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja stala vsaj milijon evrov. “Projekt obsega posodobitev vodovodnega omrežja v dolžini 250 kilometrov, zgraditi bo treba še dva globinska vodnjaka in še kar nekaj objektov, kot so vodohrani, da bo oskrba z zdravo pitno vodo tudi zares zagotovljena vsem,” pravi Širec. Idejno zasnovo so pripravili v podjetju Lineal, ki pa mu zdaj župani očitajo, da razmer na terenu ni dovolj dobro preverilo. Ker je vodovodna gradnja v preteklem finančnem obdobju izpadla, v spodnjem Podravju upajo, da bo projekt vendarle sprejet kot tisti, ki ga kaže podpreti z evropskimi kohezijskimi sredstvi. “Mi bomo naredili vse, da bo projekt celovite obnove vodovodnega omrežja v spodnjem Podravju tak, da z njim uspemo, vendar pogajanja, ki potekajo na politični ravni, še niso niti stekla,” opozarja Mojca Šibila Drobnič iz Znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj. Da bi na pogajanja v Bruselj morali tudi predstavniki spodnjepodravskih občin in ne zgolj državni pogajalci, meni direktor Bistre Štefan Čelan.

Razlike tudi znotraj regije

“Skrajni čas je, da ukrepamo, po zadnjem onesnaženju na Primorskem je jasno, da se bo tudi Rižanski vodovod, oziroma občine, ki jih ta oskrbuje s pitno vodo, potegoval za evropska in državna sredstva. Glede na izkušnje, ki kažejo, da je zahodna regija uspešnejša pri črpanju denarja in s tem povezanem razvoju, pa je na nas, da skupaj zahtevamo, kar nam gre,” poziva Branko Marinič, župan občine Videm. Franc Pukšič, župan Destrnika, je opozoril na razlike, ki se pojavljajo tudi znotraj regije. Da je treba izpeljati projekt vodovodne modernizacije, meni tudi županja Cirkulan Antonija Žumbar, ki opozarja, da financiranje po številu priključkov ne bi bilo pošteno, saj je delež teh v njihovi občini zaradi velikega števila počitniških hišic velik. Da so morali najeti milijon evrov kredita za izgradnjo in posodobitev vodovodnega omrežja na svojem območju, je kolege spomnil Anton Butolen, župan Žetal, in obenem dodal: “Pa niti ne pomislim, da zdaj ne bi skupaj financirali projekta, ki je v dobro vseh nas.”

Z modernizacijo vodovodnega sistema želijo v spodnjem Podravju izboljšati kakovost pitne vode. Ta namreč ponekod še vedno teče po azbestno-cementnih ceveh. Poleg tega bi z obnovo bistveno zmanjšali izgube na vodovodnem omrežju in tako dosegli večjo ekonomičnost, zagotovili pa tudi večjo kvaliteto vode.

Stroški večji od cene vode

V Komunalnem podjetju Ptuj so to pomlad predlagali zvišanje cen oskrbe s pitno vodo, saj s trenutnimi cenami stroškov ne morejo več pokrivati. Večina občin se je s tem strinjala, le v občinah Kidričevo in Starše novih cen doslej še niso potrdili. Te naj bi začele veljati z julijem, a to zdaj ne bo mogoče. Zdajšnja cena za kubični meter vode znaša 0,7151 evra, po novem naj bi 0,7931 evra. Omrežnina za vodovodni priključek je zdaj 3,9 evra, po novem bi bila 5,3 evra. Gospodinjstva ta čas za deset kubičnih metrov porabljene vode plačujejo 12,14 evra, po novem naj bi 14,58 evra.

Vir: https://www.vecer.com/petdeset-milijonov-evrov-za-obnovo-10039767

Slavica Pičerko Peklar