Lokalni UTD v Sloveniji

november 19, 2018

Povzetek

V prispevku je opisana možna izvedba lokalnega UTD v Sloveniji na ravni občine, v skladu z zakonsko določenimi nalogami občine. Primarne naloge občine so zagotavljanje infrastrukturnih, komunalnih, energetskih, kulturnih, športnih, zdravstvenih in socialnih storitev. Na ravni občine je zato mogoče uvesti UTD na način, da se te storitve delijo v skladu z UTD paradigmo. Sledeč zgodovini UTD, paradigma UTD predpostavlja, da se vse javne dobrine med člani skupnost najprej delijo na univerzalni ravni: na univerzalen in uniformen (enoten) način ter (vsaj) na minimalni ravni. Upravičenost vsakega posameznika do ‘minimuma’ je utemeljena z izhodiščno tezo, da ima vsako živorojeno bitje univerzalne temeljne pravice, ki so enake pravicam vseh ostalih; te pravice pa izhajajo iz skupne lastnine. Pravica do Univerzalnih temeljnih dobrin občine temelji na skupni lastnini oz. skupnostnem financiranju teh storitev. Ta del javnih storitev se zato imenuje: Univerzalne temeljne dobrine (UTD). V nadaljevanju nato pokažemo , kako bi upoštevajoč UTD paradigmo, lahko  vpeljali občinski UTD (npr. v Ljubljani) v obliki: avtobusnega, muzejskega, parkirnega, gondolskega, knjižničnega, vrtčevskega UTD itd. Razmišljanje o lokalnem UTD v tem trenutku zasleduje več ciljev: 1) aplikacija UTD paradigme na lokalnem nivoju, ki je uporabna sama po sebi; 2) kot napotilo pri izbiri med različnimi programi strank ali kandidatov 3) kot primer, kako jo je mogoče UTD paradigmo aplicirati na različnih področjih in na različne načine; 4) koristi tudi razmišljanju o UTD na državni ravni v smeri večje kreativnosti in fleksibilnost v izvedbi; 5) na splošno uči razmišljati v okviru UTD paradigme in seznanja javnost z UTD idejo; 6) nastajanje tretjega UTD zbornika: UTD v praksi (UTD praxis) pri založbi Krtina.

Nadaljevanje na: http://utd.zofijini.net/2018/11/12/lokalni-utd-v-sloveniji/

Dr. Valerija KOROŠEC
valerija_korosec@yahoo.com
@valerijaSlo

Advertisements

Zdravje v regiji 2018

oktober 31, 2018

Zdravje v regiji 2018: Neenakomerna porazdelitev zdravstvenega osebja po slovenskih regijah

Nacionalni inštitut za javno zdravje je v letu 2016 prvič predstavil projekt »Zdravje v občini«, ki enkrat letno prikazuje zdravstveno stanje prebivalcev za vsako izmed 212 slovenskih občin. S tem se je izboljšala dostopnost in dosegljivost zdravstvenih informacij, hkrati pa je to pomenilo podlago za krepitev zdravja prebivalcev in preprečevanje bolezni v lokalnem okolju, kjer ljudje živijo in delajo.

V letu 2018 smo naredili še korak naprej in pripravili pregled kazalnikov sistema zdravstvenega varstva za vse slovenske statistične regije, kar zagotavlja temelj za oceno potreb po zdravstvenih storitvah in kadrovskih virih, na podlagi katerih se lahko gradi kakovosten in učinkovit sistem zdravstvenega varstva. Zbrani podatki predstavljajo pomembno osnovo tako za nacionalne kot lokalne strategije na področju krepitve zdravja.

Kratke publikacije »Zdravje v regiji« omogočajo prikaz informacij o zdravstvenem varstvu in zdravju prebivalcev v vseh 12 slovenskih statističnih regijah. Namen publikacij je boljša dostopnost in primerljivost informacij s področja sistema zdravstvenega varstva. Nabor kazalnikov zdravja in zdravstvenega varstva v regijah je prikazan v dveh preglednicah – »Kazalniki zdravstvenega varstva v posamezni statistični regiji« in »Kazalniki zdravja v posamezni statistični regiji«.

Kazalniki zdravstvenega varstva

V osrednjem delu publikacij je z grafičnimi prikazi in opisom izpostavljenih nekaj značilnosti sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji in razporeditve zdravstvenih delavcev po upravnih enotah. Kazalniki sistema zdravstvenega varstva so oblikovani na podlagi podatkov iz Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ), ki ga vodi NIJZ. Seznam vsebuje 28 kazalnikov, ki so razvrščeni v tri kategorije: kazalniki zdravstvenih delavcev, kazalniki zdravstvenega varstva v bolnišnicah in kazalniki zdravstvenega varstva na primarni ravni.

Razporeditev zdravstvenega varstva po regijah je neenakomerna, kar je posledica umeščenosti obeh kliničnih centrov v dve veliki regiji, hkrati pa imajo določene regije navidezno višjo dostopnost do primarne ravni zdravstvenega varstva (do zdravnikov družinske medicine in pediatrov na primarni ravni) zaradi redke poseljenosti in slabe dostopnosti posameznih področij. Dobra preskrbljenost z zdravstvenim varstvom na primarni ravni vodi v nižjo prezgodnjo umrljivost in manjšo pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so diabetes, srčno-žilne bolezni in astma.

Kazalniki zdravja

Poleg kazalnikov zdravstvenega varstva je na ravni statistične regije prikazan tudi nabor kazalnikov zdravja – prikaz je enak kot v publikacijah Zdravje v občini. Kazalniki, ki se navezujejo na podatke Zdravja v občini, so razvrščeni v pet kategorij: prebivalci in skupnost; dejavniki tveganja; preventiva; zdravstveno stanje in umrljivost. Definicije vseh kazalnikov in podrobnosti izračunov so opisane v Metodoloških pojasnilih kazalnikov za občine in za regije, ki so prav tako objavljena na spletni strani NIJZ.

Z omogočanjem enotnosti in boljše dostopnosti podatkov zdravstvenega varstva na regijski ravni želi NIJZ poudariti pomen racionalne in učinkovite organizacije sistema zdravstvenega varstva, kakovostne zdravstvene oskrbe in razporeditve zdravstvenega kadra. Predstavljene informacije so izhodišče pri načrtovanju in spremljanju mreže javne zdravstvene službe ter oceni potreb po zdravstvenih storitvah tako na lokalni kot nacionalni ravni.

Vse letošnje publikacije so dostopne prek spletne aplikacije obcine.nijz.si v zavihku 2018. Na spletni strani bodo vsako leto posodobljene in dopolnjene z novimi javno-zdravstvenimi vsebinami.

Infografika

Občina Kidričevo

Občina obsega del podravske statistične regije med smrekovimi gozdovi na jugovzhodnem delu Dravskega polja,  Ptujem ter Slovensko Bistrico. Svojstven pečat daje občini naselje Kidričevo s tovarno za predelavo aluminija.

Zdravstveno stanje in umrljivost

– Bolniška odsotnost delovno aktivnih prebivalcev je trajala povprečno 13,0 koledarskih dni na leto, v Sloveniji pa 14,4 dni.
– Delež oseb, ki prejemajo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka, je bil višji od slovenskega povprečja, za sladkorno bolezen blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi srčne kapi je bila 1,7 na 1000 prebivalcev, starih 35 do 74 let, v Sloveniji pa 2,1.
– Pri starejših prebivalcih občine je bila stopnja bolnišničnih obravnav zaradi zlomov kolka 3,6 na 1000, v Sloveniji pa 6,2.
– Delež uporabnikov pomoči na domu je bil nižji od slovenskega povprečja.
– Stopnja umrljivosti zaradi samomora je bila 23 na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji pa 20.

Dejavniki tveganja za zdravje in preventiva

– Telesni fitnes otrok je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Stopnja bolnišničnih obravnav zaradi poškodb v transportnih nezgodah je bila 1,0 na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa 1,6.
– Delež prometnih nezgod z alkoholiziranimi povzročitelji je bil blizu slovenskemu povprečju.
– Odzivnost v Program Svit – presejanju za raka debelega črevesa in danke je bila 65,3 %, v Sloveniji pa 64,3 %.
– Presejanost v Programu Zora – presejanju za raka materničnega vratu je bila 73,6 %, v Sloveniji pa 71,8 %.

Publikacija v formatu PDF

Občina Kidričevo: http://obcine.nijz.si/Vsebina.aspx?leto=2018&id=62

Vir: http://obcine.nijz.si/Default.aspx?leto=2018


Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta, na 28. redni seji občinskega sveta

september 24, 2018

Gospod Slavko Krajnc je glede na poročilo nadzornega odbora, glede izdaje vrednosti bonov Sternthal vprašal ali je problem, da se to vrši v podjetju. Poraba bonov se mu zdi  zelo mala. Zanima ga, ali je to zakonsko sporno. Nadzorni obor je sprejel sklep, da se izdaja bonov preda skupni notranji revizijski službi in računskemu sodišču. Zanima ga, ali je bilo to izvedeno in kakšen je bil odgovor.

Odgovor: Prodaja bonov konstantno raste. K dodatni rasti bodo pripomogla tudi izplačila žepnin. Dokumentacijo smo predali notranji revizijski službi SOU Ptuj. Odgovora še nismo prejeli.

Prodaja bonov

Glede na podana vprašanja na prejšnji seji občinskega sveta z odgovori ni zadovoljen. Daj je pobude, da se pot od Taluma do Mercatorja označi še kot kolesarska pot. Ni res, da se to ne moremo označiti kot kolesarska pot.

Odgovor: V prihodnjem mandatu se bo gradilo precej kolesarskih stez, ki bodo urejena v skladu z zakonodajo. Prav tako bo se bo ustrezno nadgradila omenjena steza.

Zanima ga, katere spomenike bomo postavili v Spominskem parku, glede na to, da so predstavniki Rusije odstopili od postavitve spomenika. Zanima ga, ali bomo postavili druge spomenike in ali bomo postavili podstavek prejšnjega spomenika.

Odgovor: V parku so pripravljeni namenski prostori, ki bodo namenjeni postavitvah spomenikov v prihodnosti. Postavljat podstavek brez glavnega bistva spomenika se nam ne zdi smiselno.

Vprašanje je imel glede obrambe proti toči. Odgovor je dobil, da je občina k obrambi proti toči pristopimo, moti ga, da se  vse ureja prepočasi.

Odgovor: Občina Kidričevo že vrsto let aktivno sodeluje  pri obrambi proti toči. Do letošnjega leta je bila vsako leto pravočasno podpisana pogodba med Letalskim centrom Maribor in Občino Kidričevo v spomladanskih mesecih.
V letošnjem letu oz. za obrambo proti toči v letu 2018, pa  je aktivno pristopila tudi država in nas pozvala, da pristopimo k sodelovanju, kjer bi država izbirala izvajalca za vse občine in obenem tudi sofinancirala dejavnost.
Ministrstvo je tako pričelo s postopki izbire skupnega izvajalca za obrambo pred točo, zato se je zaradi postopkov,  na katere občina ni imela vpliva, izvira izvajalca zavlekla in s tem posledično tudi ukrepi  pred točo.

Tretje, glede na to, da so počitnice in da otroci se ukvarjajo z različnimi športnimi in drugimi dejavnostmi je predlagal, da bi v občini naredili športni objekt v smislu pump track steze, hkrati pa otroci tako ne bi bili izpostavljeni prometu.

Odgovor: Na temo pump track steze je potrebno opravil širšo razpravo in poiskat ustrezno lokacijo. Prav tako iščemo ustrezne razpise, da bi pridobili sofinanciranje projekta.

Gospa Ivanka Korez je prosila, če se lahko pošlje dopis društvom, da naj za svoje odpadke od piknikov in drugih prireditev poskrbijo sami. Sedaj svoje odpadke odlagajo v posode šole ter odpadke odlagajo kar zraven. Društva se naj obvesti, da za svoje odpadke tudi poskrbijo in jih sami odpeljejo v zbirni center.

Odgovor: Z društvi je bil opravljen razgovor in so zagotovila, da se bo stanje izboljšalo.

Gospod Milan Strmšek je imel dve vprašanji. Kako je z grediranjem poljskih cest kar, nismo izvedbi to kar je bilo po izgradnji  daljnovodov.

Odbor za kmetijstvo je peljal akcijo vsaka vas dobi gramoz. Ena vas deset tovornjakov, druga dvajset, tretja nič.

Odgovor: V teku je razdelitev gramoza za vse vasi, kar koordinira Odbor za kmetijstvo. Prav tako je v teku sanacija cest pri izgradnji daljnovodov.

Gospa Anja Rajher, je dala pobudo, da se tudi vrtec v Kidričevem sanirana.

Odgovor: S Stanjem smo seznanjeni in v prihodnjih letih se bo pristopilo k sanaciji.

Gospod Stanislav Lampič je vprašal ali se je pridobila soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine za izgradnjo parka spominov.

Odgovor: Prejeli smo kulturno varstvene pogoje na katere smo se pritožili na ministrstvo. Odgovora še nismo prejeli.

Gospod Srečko Lah je povedal, da se s 1.8. v Cirkovcah zapira pogodbena pošta. Ljudje so razočarani. Predlagajo, da bi občina z novim proračunom zagotovila sredstva za odkup prostora, kjer je bila prej pošta v Cirkovcah.

Odgovor: Sredstva se lahko zagotovijo za proračun 2019, ampak občina mora vsak nakup utemeljit in še predhodno ugotovit, kaj bi se v omenjenih prostorih izvajalo.

Vir: http://www.kidricevo.si


Zamujajo z energetsko obnovo OŠ Cirkovce

avgust 30, 2018

Občina Kidričevo je junija letos z družbama Petrol in Plistor podpisala pogodbo o energetski obnovi OŠ Cirkovce. Dela do začetka šolskega leta še ne bodo končana, a pouk zaradi investicije ne bo moten, zagotavlja ravnateljica OŠ Cirkovce Ivanka Korez.

Vrednost projekta je nekaj manj kot 499.000 evrov, od tega več kot polovico oziroma približno 250.000 evrov prispeva zasebni partner (ki je poplačan z naslova prihrankov za obdobje 15 let), 182.371 je evropskih sredstev, 66.575 evrov pa je prispevala občina. V okviru investicije bo urejena fasada, izolirano bo podstrešje, zamenjana bodo okna, nov bo tudi sistem ogrevanja, in sicer je predvideno ogrevanje s toplotno črpalko voda-voda, LED sijalke pa bodo nadomestile obstoječe svetilke. »Želja je bila, da bi dela zaključimo do 1. septembra, ampak bodo v začetku šolskega leta še zmeraj stali gradbeni odri. Pouk bo potekal normalno, saj so okna že vsa menjana. Ostanejo še dela na zunanji fasadi,« je pojasnil direktor kidričevske občinske uprave Damjan Napast.

Več v Štajerskem Tedniku

Mojca Vtič

Vir: https://www.tednik.si/gospodarstvo/12205-kidricevo-zamujajo-z-energetsko-obnovo-os-cirkovce


Za rakom so umrli. Tudi kuharica v podjetju

avgust 20, 2018
S tremi prebivalci Rač smo v krajinskem parku med labodi in čapljami govorili o življenju zraven tovarne, ki proizvaja izdelke na osnovi glifosata

Pogovarjamo se, ko spet velja, da v podjetju Albaugh ne bodo izdelovali, sintetizirali glifosata. Nekateri to napačno interpretirajo, da ga ne bodo uporabljali. Kako velik problem je nepopolna obveščenost ali zavedenost ljudi?

Tomaž Seliškar: “Ko je podjetje Albaugh spomladi 2015 prišlo v Rače in kupilo tovarno Pinus, je bil župan Branko Ledinek navdušen. Vse, ki smo imeli pomisleke, je označil za nenormalne dvomljivce. To je bilo prvo, kar nas je zaskrbelo. Šlo je za prihod multinacionalke, ki se ukvarja s kemijo. Sami smo stopili v kontakt z njimi, povabili so nas na sestanek, nato smo jim posredovali naših pet pričakovanj. Težko rečemo, da je šlo za zahteve, saj nad podjetjem nimamo moči, razen da smo krajani, ki pričakujemo, da bodo okoljsko odgovorni.

Že na prvem sestanku so nam povedali, da ne načrtujejo nadaljevanja sinteze glifosata. To je bila razveseljiva novica, saj je prav sinteza okoljsko najbolj problematična in tvegana. A med postopki za pridobivanje okoljevarstvenega soglasja na agenciji za okolje, Arso, za povečanje proizvodnje se je v končni vlogi spet pojavila sinteza glifosata. Na zadnjem sestanku, februarja, smo izrazili začudenje. Odgovorili so, da sintezo ohranjajo kot ‘strateško prednost’, ki je ne bodo koristili, saj ni ekonomsko upravičena. A ne vedo, kam bo šel razvoj na Kitajskem, zato želijo možnost ohraniti, saj gre za eno redkih podjetij, če ne edino v Evropi, ki še ima tako dovoljenje. Junija smo nato videli, da so sintezo iz vloge vendarle umaknili. Če bo Arso izdal soglasje, bo to pomenilo, da bo v prihodnje precej težje, če bo sploh mogoče, obnoviti sintezo glifosata.”

Obljubljajo tudi spremembe pri ravnanju z odpadnimi vodami.

Tomaž Seliškar: “V dopisu, ki smo ga kot Ekološka iniciativa Rače poslali na Arso, smo opozorili na obremenjenost potoka Žabnika z živim srebrom. Na to so najprej opozorili prav novinarji Večera. Ko smo pridobili javno dostopne podatke, smo videli, da gre za resnično velik problem. Vseskozi smo opozarjali na problem odpadnih vod iz sežigalnice, ki je znotraj kompleksa nekdanjega podjetja Pinus, a meritev nismo imeli. Upravljavec čistilne naprave meritev javno ne objavlja niti ne izvaja meritev onesnaževal iz proizvodnje, ampak le tiste, ki so pomembne za delovanje naprave. Ko smo analizirali podatke o onesnaženosti Žabnika, smo ugotovili, da je ta potok najbolj obremenjen z živim srebrom v celi Sloveniji. Druge vire živega srebra poleg sežigalnice in podjetja Albaugh v takšnem obsegu v okolici težko najdemo. Tega so se zavedeli tudi v podjetju. Z vključitvijo občine v postopke in s širšim problematiziranjem biološke čistilne naprave za obdelavo industrijskih odpadnih vod je prišlo do odločitve, da teh ne bodo več odvajali tja, ampak bodo poskrbeli za zaprti sistem. To je zelo dobrodošlo. Tudi zaradi manjšega črpanja podtalnice, ki jo Albaugh zajema iz lastnega črpališča za osnovno šolo Rače. Gre torej za dva vidika: zmanjša se onesnaženje z živim srebrom in drugimi onesnaževali ter zmanjša se poraba podtalnice, ki je edini vir pitne vode na Dravskem polju.”

Kam segajo začetki Ekološke iniciative Rače?

Boris Vezjak: “Civilna iniciativa je nastala med letoma 2009 in 2010. Od samega začetka so opozarjali predvsem na dogajanje v nekdanji tovarni Pinus. Rače so močno obremenjene: problem sega od onesnažene podtalnice do problematičnega zraka. Velik problem, ki ostaja nesaniran, so divja odlagališča, kjer so zakopani nevarni odpadki – glede na objavljene vire domnevno predvsem iz Pinusa. Gre za lokacije, kamor naj bi podjetje zakopavalo fitofarmacevtske, tudi rakotvorne odpadke. Mateja Pigner Perko in Marjan Lah sta začela opozarjati tudi na sežigalnico. Podjetje je namreč ugotovilo, da se mu splača na svojem zemljišču, ki tako rekoč meji na krajinski park, zgraditi sežigalnico nevarnih odpadkov, ki je v Sloveniji zaradi blage ureditve in nadzora lahko dobičkonosen posel. Pinus je imel interes, da je tam poleg lastnih odpadkov sežigal tudi druge odpadke.”

Tomaž Seliškar: “Pred tem je bil nadzor nad zakopavanjem in divjim odlaganjem slabši, a zakonodaja se je začela zaostrovati še v času Jugoslavije.”

Boris Vezjak: “Leta 2005 in 2010 je prišlo do požarov. Šlo je za niz problemov, ki so bili posledica pomanjkljivega vzdrževanja. Zgodba okoli Albaugha je le zadnja faza. Ko so prišli, so napovedali, da bodo evropska podružnica za proizvodnjo glifosata.”

Tomaž Seliškar: “To nas je zaskrbelo. Napovedali so šestkratno povečanje proizvodnje. Nismo vedeli, da gre za obseg pripravkov na osnovi glifosata. Sinteza, proizvodnja glifosata je bila še pred prevzemom ustavljena. Pinus je zašel v težave in med letoma 2011 in 2016 je tovarna komaj obratovala. Razen sežigalnice prebivalci nismo zares zaznavali njihove prisotnosti. Zato mnogi v zadnjih letih nimajo občutka, da gre za kemično tovarno, ki je prispevala k onesnaženju okolja.”

Govorimo torej o tovarni, ki naj bi uporabljala glifosat, ne pa ga izdelovala?

Boris Vezjak: “Trenutno glifosat uvažajo iz Kitajske, tu ga mešajo in pakirajo v končne proizvode. Tako je menda najceneje. Njihova logika je bila: če nam zakonodaja omogoča, zakaj bi se možnosti proizvodnje glifosata odpovedali. S tem v Iniciativi seveda nismo bili zadovoljni.”

Tomaž Seliškar: “Dovoljenje bi pomenilo, da lahko proizvodnjo kadarkoli začnejo in jo tudi lažje povečajo v obsegu. Želeli smo varovalko, da proizvodnje glifosata tu ne bo. V mešanju glifosata za končne izdelke ne vidimo tako velikega tveganja. Zato smo veseli, da so na koncu sintezo umaknili iz vloge. K temu je nedvomno prispevalo tudi spremenjeno javno mnenje v Evropi in ZDA. Tudi v Račah je ljudi začelo skrbeti. Vsaj malo. Želimo pa opozoriti, da po nam dostopnih informacijah prave alternative glifosatu, ki bi bila manj škodljiva glede uporabe in proizvodnje, ni.”

i bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno v njej prisoten atrazin.”

Obstajajo pene in toplotne obdelave pod višjim pritiskom, ki uničijo plevel.

Tomaž Seliškar: “V Sloveniji, kjer večino glifosata porabijo na železnici, je to res alternativa. Drugače je pri kmetijskih površinah, kjer je to ob intenzivnem kmetijstvu neuporabno in tudi mi ne vidimo alternativ. Glifosat je od vseh sredstev, ki se uporabljajo, eden manj problematičnih.”

Kljub temu da je rakotvoren?

Tomaž Seliškar: “To ste vi rekli.”

Da. O tem govorijo raziskave. O tem je presojalo sodišče ZDA, ki je dosodilo, da mora Monsanto plačati milijonsko odškodnino obolelemu za rakom, ki je uporabljal njihovo škropivo na osnovi glifosata.

Tomaž Seliškar: “A niso razsodili, da je glifosat rakotvoren. Problematična je množična uporaba. Ta je problem povsod, kjer je dovoljeno pridelovanje gensko spremenjenih poljščin. A v Evropi se porabi bistveno manj glifosata, sploh v Sloveniji – letno naj bi šlo za 60 ton aktivne snovi.”

Boris Vezjak: “Rakotvornost glifosata je odprta dilema. Lokalni prebivalci tu smo pahnjeni v okoljevarstveno skrb in smo ekologi po svojih najboljših močeh. Nismo profesionalci. Ob tem smo tudi kritični do romantizacije. Slika ni črno-bela in ne gre nujno za borbo Davida proti Goljatu, šibke lokalne skupnosti proti močni multinacionalki. Mnogi želijo videti v glifosatu zlo, a sam ne morem trditi, da je glifosat rakotvoren. Študije obstajajo, ki podpirajo obe stališči – da je in da ni. Smiselno se mi zdi, da sledimo načelu previdnosti in preventive: da se obnašamo, kot da je rakotvoren, dokler se nedvomno ne dokaže nasprotno.”

To je načelo EU, ki v primeru glifosata ne velja.

Boris Vezjak: “A ne moremo domišljavo trditi, da je glifosat rakotvoren. Tega ne vemo. Večina slovenske okoljevarstvene stroke je na stališču, da je in da so herbicidi škodljivi. A ne želimo zapasti v širjenje in krepitve teorij zarot, kar se zgodi zelo hitro.”

Tomaž Seliškar: “V Iniciativi nimamo ambicij reševati svetovne probleme. Želimo pa z lokalnim delovanjem prispevati h globalnim spremembam. Nas bi najbolj zadevalo, če bi se glifosat tu sintetiziral. Vemo, da bo Albaugh glifosat proizvajal ne glede na situacijo v Sloveniji. V vlogi zaprošajo za proizvodnjo 150-krat več izdelkov iz glifosata, kot se jih porabi v Sloveniji, Albaugh trenutno proda na slovenski trg le okoli šest odstotkov proizvodnje. Nas v Račah zadeva predvsem proizvodnja. Poraba je drug problem, že dolgo prisoten na Dravskem polju, a se z njim ne ukvarjamo toliko – zmanjkata nam in znanje in čas.”

Je onesnaženost zaradi kmetijstva tako velik, prevelik problem?

Tomaž Seliškar: “Da, kmetijstvo je še vedno velika težava. To kažejo tudi analize kakovosti pitne vode. Pred tremi leti sem naročil analizo pitne vode iz domače pipe. Vodo zajemamo iz zajetja, kjer naj bi bila obremenjenost z onesnažili najmanjša. A je bil vseeno prisoten najbolj problematičen pesticid Dravskega polja, atrazin. Skupaj z derivatom je presegal dovoljeno raven.”

Kaj ste naredili s temi rezultati?

Tomaž Seliškar: “Nanje smo opozorili, ko smo pisali Arsu. Želeli smo opozoriti na divja odlagališča, ki so lahko eden od virov. Atrazin je v Sloveniji prepovedan od leta 2004. A pripravke na njegovi osnovi se da brez težav kupiti na Madžarskem ali Hrvaškem. Tu trčimo ob problem ozaveščenosti potrošnikov. In ta problem imamo tudi pri glifosatu.”

Boris Vezjak: “Ko denimo sosedi poškropijo celo zelenico s herbicidom, ker je to najučinkoviteje, saj želijo posejati novo angleško trato. Na to opozarjajo tudi v podjetju Albaugh: naj se raje ukvarjamo s potrošniki in s kurišči, ki prispevajo k onesnaženosti zraka. V EU je nadzor nad večjimi podjetji relativno strog in tega se zavedajo. Posamezniki pa se pogostokrat do okolja obnašamo precej mačehovsko.”

Je slaba obveščenost o posledicah industrije in proizvodnje kemikalij tu že zgodovinsko problem?

Miran Rajšp: “Spomnim se, ko sem bil še majhen: gledali smo, kako so odvažali cisterne odpadkov do gramoznice, kako je marsikaj steklo iz tovarne Pinus. Pred tovarno je bil nekoč majhen ribnik. Romantično lep. Najprej so izginile ribice. Nekaj časa so bile v njem žabe, nato je zginilo vse. Prebivalcem v sosednji hiši ob tovarni so rekli, da ne smejo več uporabljati studenca za hišo. Ne, nismo bili obveščeni. A posledice so bile. Ogromno delavcev, ki so imeli službo v Pinusu, je umrlo. Ko se ozrem po ulici, so nekoč tam živeli skladiščniki, tudi kuharica v tovarni je zbolela in umrla. Neka povezava obstaja.

A v preteklosti je Pinus vedno dal denar: ko se je gradila cesta ali se je asfaltiralo cestišče. Prispevali so oni, nekaj je prispeval Petrol, občini je bilo treba dodati le še majhen del. In smo imeli novo cesto. Danes gre po njej skozi Rače ogromno tovornjakov iz gramoznice. Tudi ti onesnažujejo zrak. Koncesnina, ki jo za gramoznico dobi občina, je minimalna. Tudi letališče vpliva na kakovost zraka. Sploh se bo ta vpliv povečal, če bo prišlo do napovedane širitve. Vemo, da individualna kurišča prispevajo pomemben delež delcev PM10, a bolj strupene snovi pridejo v zrak vendarle iz sežigalnice nevarnih odpadkov. Edina merilna točka je v sosednji občini, v Miklavžu, in tam so mejne vrednosti redno prekoračene. Dolžnost občine bi morali biti skrb za lokalno prebivalstvo in njegova zaščita. A tega ni.

Pred časom smo imeli problem, ker je iz pipe tekla kalna, umazana voda. Naročeno nam je, da če se to zgodi, moramo vodo pustiti teči. Problem je, če minejo ure, noč in je voda še kar kalna.”

Kaj naredite?

Miran Rajšp: “Nič. Pustimo teči in čakamo, da bo bolje. Če smo obveščeni vnaprej, damo nekaj vode na stran. Večji problem imajo kmetje, ki morajo napojiti živino.”

Tomaž Seliškar: “Šli smo preverit k upravljavcu vodovoda, kjer so nam povedali, da je razlog, sploh poleti, da se na hitro in v velikih količinah izčrpa voda, denimo za polnjenje bazenov. Pokaže se, da smo spet glavni problem porabniki.”

Ste prepričani, da ti argumenti držijo?

Tomaž Seliškar: “Praviloma držijo. Kaj pa naj, kot da verjamemo? Zakaj bi nas upravljavec vodovoda zavajal?”

Boris Vezjak: “Rače so vse bolj obremenjen okoliš, ker se problemi nalagajo drug na drugega. Zato smo se vključili tudi v postopke gradnje tovarne Magna v Hočah. V zračni liniji je oddaljena manj kot kilometer. Ko živiš v takem okolju, se ti nehote vzbudijo sumi, da obstajajo v Sloveniji kraji, kjer okoljska preobremenjenost z onesnažili že obstaja, in se zato država, namesto da bi ta okolja sanirala, spomni, da bo tja dodala še novo, okoljsko problematično infrastrukturo. Zakaj? Ker je lokalna skupnost že tako anemična, pasivna in apatična, da je najlažje priti z umazano industrijo k njim?”

Tomaž Seliškar: “Hkrati so to gospodarsko ošibela okolja, ki so pripravljena sprejeti vse, če so obljubljena nova delovna mesta.”

Boris Vezjak: “Ta argument smo slišali tudi mi. Kmalu smo bili obtoženi, da sebično ogrožamo 20 ali 30 delovnih mest v Albaughu. Nesramni in škodljivi da smo.”

Tomaž Seliškar: “A situacija je v zadnjih treh letih boljša, sploh če primerjamo z dogodki med letoma 2007 in 2014, ko je tedanje vodstvo zanimalo le, kako čim več še iztržiti. Našim predlogom so prisluhnili. Občina ni hotela naročiti študije o obolelosti za rakom v Račah in okoliških naseljih, Albaugh je ob naših prizadevanjih na koncu raziskavo pri onkološkem inštitutu naročil. Vemo, da je Magna bistveno bolj tvegan projekt in bo večji onesnaževalec. Širše gledano, pogrešamo konsistentno in verodostojno zeleno politiko – na ravni države, a tudi na ravni civilne družbe in nevladnih organizacij. Verjamemo v argumente in dialog – tudi s podjetji, ki navsezadnje ocenijo, da je zanje dolgoročno boljše, če spoštujejo okoljske standarde.”

Miran Rajšp: “Četudi se vse okoljske organizacije in iniciative borimo na lokalni ravni s specifičnimi problemi, vidimo, da prihaja do zakonskih sprememb na slabše. Politika ne upošteva lastnih predpisov, ko pride do varovanja okolja. Redko kateri prebivalec pa se je pripravljen osebno izpostaviti in tvegati vse. Manjka pa nam tudi pravnega znanja.”

Omenili ste, da so sosedi, ki so delali v Pinusu, zboleli in umrli za rakom. Na vaši strani pišete o visoki obolelosti delavcev na šoli. Vam je kdaj žal, da niste bili bolje obveščeni že prej, da so bile prioritete v preteklosti napačne?

Miran Rajšp: “Da, žal mi je. A ni bilo zavedanja, znanja. Pinus je bil na neki način naš boter – kdo bo šel proti njemu? Kdo je sploh vedel, da so te snovi tako škodljive? Delavci so vzeli koncentrate surovin in jih raztrosili po dvoriščih. Grozno je.”

Tomaž Seliškar: “Šele pred leti smo od ravnatelja OŠ Rače, ki stoji nasproti tovarne Albaugh, izvedeli, kako visoka je obolelost za rakom med zaposlenimi. Govorimo o okoli desetkrat pogostejši pojavnosti rakavih obolenj kot v sosednjih šolah. Ko se začneš pogovarjati z lokalnimi prebivalci, je skoraj pri vsaki hiši kdo, ki je zbolel in umrl za rakom. Kot priseljenec nisem vedel, kaj s temi informacijami. Dejstvo je tudi, da so ljudje te snovi uporabljali neodgovorno.”

A proizvajalci običajno vedo, kaj proizvajajo. Direktorji redkokdaj sami uporabljajo te izdelke.

Tomaž Seliškar: “Seveda. A bil je tudi interes, da so ti izdelki splošno dostopni. Tožba v ZDA je uspela, ker je sodišče ugotovilo, da ljudi niso primerno obvestili o nevarnostih. Danes se jih bolje zavedamo. Četudi mnogi še vedno raje pogledajo stran.”

Veste, da živite v okolju, ki je zelo obremenjeno z onesnažili. Kakšnih ukrepov bi si želeli?

Miran Rajšp: “V državi imamo institucije, ki bi morale ščititi okolje in ljudi. Delati, kar počnemo mi v okoljskih iniciativah. To nam kaže, da ne opravljajo svojega dela in da je nekaj hudo narobe. Zakaj moram biti jaz tisti zoprni sosed? V Miklavžu je jasno, da je treba obremenitve zmanjšati, saj je že zdaj okolje preobremenjeno. Le tako se lahko doseže vsaj določeno izboljšanje. Na vseh področjih bi se morali tega zavedati, tudi v kmetijstvu: bolje bi bilo imeti več delavk in delavcev, morda nekoliko dražje postopke. To, da imamo onesnaženo okolje, je najslabše. Pred časom je nekdo rekel, da je rak edini, ki ubije svojega gostitelja. Vsi paraziti so bolj previdni. Ljudje smo pri našem sedanjem razvoju na neki način rak. Človeški rak, ki uničuje okolje.”

Umiriti nori razvoj

V ZDA je hišnik na šoli uporabljal škropivo na osnovi glifosata. Zbolel je za rakom. Pred dobrima dvema tednoma je sodišče razsodilo, da mu mora Monsanto, proizvajalec škropiva, plačati 289 milijonov dolarjev odškodnine. Je ta sodba odmevala v Račah?

Tomaž Seliškar: “Ne. V resnici so nas prvi za odziv poklicali novinarji.”

Boris Vezjak: “Stališče lokalne skupnosti je, da če ti kaj ne paše, spokaj. Za okoljsko problematiko tu se ni nikoli zanimala nobena politična stranka. Edini, ki je prišel lani v Rače, je bil evropski poslanec Igor Šoltes. Slišali smo še dvoumno izjavo Dejana Židana, da se bo Slovenija odpovedala rabi glifosata. A pojasnila, kaj natančno to pomeni, nismo dobili. Dva dni zatem je Slovenija glasovala, naj se glifosat v EU ohrani v rabi.”
Miran Rajšp: “Če si danes vsaj malo okoljsko zaveden, veš, da je nori razvoj treba vsaj malo umiriti. Se omejiti. Zato smo moteči za okolico. Sprašujejo me, ali želim, da se razvoj ustavi. Želim si drugačen, počasnejši, bolj zdrav razvoj. A mnogi nočejo niti pomisliti, kje bomo čez deset let.”

Vir: https://www.vecer.com/za-rakom-so-umrli-tudi-kuharica-v-podjetju-6546378


Vodni park znova padel v vodo

avgust 13, 2018

Kljub temu da je koncesionar v gramoznici Pleterje dela pričel spomladi, letos ne načrtuje odprtja športnega parka. Kje se zatika?

V teh vročih dneh se v gramoznici Pleterje v Kidričevem ob popoldnevih, ko se ustavijo stroji, ki tamkaj še izkopavajo gramoz, hladi lepo število kopalcev. Ob našem obisku, ko se je dan že prevešal v večer, smo jih našteli kakšnih sto, raztresenih po številnih zalivčkih obrežja kar dobrih 30 hektarjev velike vodne površine – parov, skupin mladeničev in mladenk pa tudi številnih družin z majhnimi otroki. Ob koncu tedna jih je nekajkrat toliko, številni si tam privoščijo tudi piknik. Videti je prav vse, od napihljivih blazin do kanujev, zdaj modnih supov in celo skuterjev.

“Zdaj ko smo doma, smo vsak dan tukaj. Všeč mi je, da se kopamo v naravi, pa še za toplice ti ni treba plačati 15 evrov vstopnine. Tudi otroci tu uživajo. Večina nas tako reče, da gremo na domače morje,” pravi Dejan Zorec iz Kidričevega, ki z družino zahaja k bližnji gramoznici že šest poletij. “Zastonj je, ohladiš se pa tudi manj gneče je kot na bazenu,” je razloge za obisk gramoznice strnil mlad par z Destrnika. Franc Zupanič pa se je, preden odrine na oddih, odločil v gramoznici preizkusiti skuter. Pa tudi sicer Zupaničevi tja zadnja tri leta, odkar je gramoznica postala nekoliko bolj znan kraj za kopanje, zahajajo precej pogosto: “Ob večerih za kakšno urico. Za tako malo časa se ne splača iti v toplice, sem pa zaviješ na hitro in malo zaplavaš.”

Delno urejena parkirišče in cesta

In tako, brezplačno in brez večje gneče, bo zagotovo še to poletje. Občini Kidričevo so namreč že drugo leto zapovrstjo v vodo padli načrti za odprtje dolgo načrtovanega wake parka oziroma parka za deskanje in smučanje na vodi. Še lani so se borili z birokracijo, letošnjo pomlad, po sedmih letih načrtovanja, pa so končno zabrneli stroji koncesionarja, podjetja Športno-rekreacijski center Pleterje, ki ga je ustanovil konzorcij treh podjetij – Cestnega podjetja Ptuj, Betonarne Kuhar in hrvaškega podjetja CWS Cable Wake System – in ima koncesijo za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje površin za šport, rekreacijo in turizem za obdobje 25 let.

Do danes je občina uredila komunalno infrastrukturo – vodovod in kanalizacijo, koncesionar pa je uredil parkirišče in dovozno cesto, ki sta pripravljena za asfaltiranje. “V naslednjem tednu naj bi postavili še tribune iz betonskih blokov nad odrom na brežini gramoznice. Obljubljeno je tudi, da naj bi do 15. avgusta končno prispela še vlečnica,” trenutno stanje opisuje direktor uprave Občine Kidričevo Damjan Napast.

Koncesionarju se ne mudi

Kot pojasnjuje Napast, je nastala zamuda pri dobavi vlečnice zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja dokumentacije za ureditev gramoznice, hkrati pa tudi dobavitelj vlečnice, podjetje CWS Cable Wake System, hkrati postavlja še pet vlečnic na Hrvaškem. Po Napastovih besedah so bila potrebna tudi številna usklajevanja na terenu, ponagajala je še sprememba gradbene zakonodaje, ki je začela veljati z junijem in zaradi katere je bilo treba dopolniti gradbeno dovoljenje za predvidene montažne objekte. Po pogodbi mora koncesionar sicer septembra pridobiti uporabno dovoljenje na upravni enoti, a so bili na občini prepričani, da bodo stvari potekale hitreje. “Koncesionar mora pridobiti uporabno dovoljenje, drugih aktivnosti pa letos nima v planu ali pa za to očitno nima interesa. Septembra pa je tako konec sezone,” še dodaja Napast.

Ob tem je jasno, da je urejanje in vodenje športno-rekreacijskega centra popolnoma nova dejavnost za dve od podjetij konzorcija. Direktor novoustanovljenega podjetja pa je še vedno tudi kar Martin Turk, sicer direktor Cestnega podjetja Ptuj. Poleg tega naj bi bila težava veliko povpraševanje v gradbeništvu, zaradi česar naj bi manjkalo delavcev za projekt, ki naj bi zato počasneje napredoval. O razlogih, da wake park ne bo zaživel še to poletje, smo želeli povprašati tudi Turka, a nam žal to včeraj do zaključka redakcije ni uspelo.

Kot še pojasnjuje Napast, pa mora wake park zaživeti prihodnje leto, sicer lahko občina začne postopke za odvzem koncesije. V pogodbi je sicer opredeljeno, da lahko občina koncesijsko pogodbo prekine brez obveznosti, če koncesionar dejavnosti ne izvaja dve sezoni.

Kakovost vode primerljiva s Sočo

Na Občini Kidričevo so nedavno začeli postopke za pridobivanje statusa kopalnih vod. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso), ki podeljuje status, namreč pred podelitvijo zahteva dvoletni nadzor kakovosti voda. Na občini so nad rezultati prvega vzorčenja navdušeni, saj so izmerjene vrednosti primerljive s stanjem na reki Soči. Napast pri tem opozarja, da se vrednosti, kot je jasno vidno pri drugih kopalnih vodah, od merjenja do merjenja lahko precej spreminjajo. So pa že pred merjenji pričakovali dobro kakovost vode, saj gre za podtalnico.

Urejanje naravovarstvenega območja

Na Občini Kidričevo zdaj čakajo še sklep Agencije za kmetijske trge o odobritvi evropskih sredstev za ureditev naravovarstvenega območja na severovzhodnem delu jezera. S 40 tisoč evri nameravajo takoj po pridobitvi sklepa začeti urejati učno pot, v sklopu katere bodo uredili pešpoti ter postavili klopi in informativne table o živalih in rastlinah, ki so v gramoznici. Območje bodo uredili v sodelovanju z mariborsko enoto Zavoda RS za varstvo narave.

Hojka Berlič

Vir: https://www.vecer.com/vodni-park-znova-padel-v-vodo-6538318


Čistilna akcija v občini Kidričevo

maj 4, 2018

V soboto, 7. aprila 2018, je potekala tradicionalna čistilna akcija v občini Kidričevo. Najprej se želimo zahvaliti vsem, ki ste se vabilu na čistilno akcijo odzvali in prispevali nekaj svojega prostega časa, da bo naše okolje lepše.

Koordinator čistilne akcije je bil Odbor za varstvo okolja in požarno varnost občine Kidričevo, organizacijo v posameznih vaseh pa so prevzeli krajevni odbori. Čistili smo predvsem pohodne poti, obronke gozdov, obcestne jarke, obrežje reke Polskave … Zbrane odpadke smo ločevali. Med njimi je bilo največ mešanih odpadkov in plastike.

Ugotavljamo, da motivacija za čiščenje med občani počasi upada in se število udeležencev vsako leto zmanjšuje.

Letos se je čistilne akcije udeležilo okrog 140 prostovoljcev, kar je manj kot lani. Najštevilčnejši skupini sta bili skupina ribičev Ribiškega društva Kidričevo in LD Kidričevo in Cirkovce, ki so čistili predvsem predele svojega udejstvovanja. Vsako leto želimo k akciji pritegniti društva v naši občini, a žal se našemu vabilu najbolj množično odzovejo le obe lovski družini in prostovoljna gasilska društva. Letos sta se sobotni akciji priključili tudi obe osnovni šoli, Kidričevo s skupino učencev in Cirkovce z vsemi učenci.

V preteklosti smo večkrat poudarili, da se krajani Kidričevega akciji ne odzovejo. Na naše poročanje se je odzvalo Društvo upokojencev Kidričevo, ki nam je sporočilo, da se njihovi člani vsako leto priključijo akciji. Zahvaljujemo se jim za njihov prispevek k čistejšemu centru občine in pozivamo tudi mlajše krajane, da se jim priključijo.

Zbrane odpadke so prostovoljci iz posameznih vasi odpeljali v Zbirni center Kidričevo. Skupaj smo zbrali približno 15 m3 odpadkov.

Po končani akciji smo vse udeležence akcije pogostili s prigrizkom in pijačo, ki sta ga pripravili Lovski družini Cirkovce in Kidričevo.

Namen tradicionalne čistilne akcije pa ni samo enkrat na leto očistiti občino, ampak želimo s tem promovirati ključna sporočila akcije:

– najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane;
– kupujmo pametno in premišljeno, da ustvarimo čim manj odpadkov;
– pomembno je preprečevati nastajanje odpadkov in ostale odpadke ločeno zbrati doma;
– vsak odpadek je lahko surovina, če je ločeno zbran, z ločevanjem gradimo zelena delovna mesta in prihranimo naravne vire;
– čista okolica je naša pravica in dolžnost;
– čuvajmo naravo, saj jo bomo še dolgo potrebovali.

Smo del svojega okolja in s prevzemom odgovornosti lahko pomembno prispevamo k sooblikovanju le-tega. Vsak od nas je odgovoren za okolje, v katerem živimo.

Ivanka Korez

Vir: https://www.mojaobcina.si/kidricevo