Dovoz zemlje v Kidričevo da, a ne za kmetovanje na deponijah!

december 28, 2017

Pozdravljamo dovoz zemlje iz občine Hoče-Slivnica, za stalno ozelenitev tal in vzpostavitev tako imenovanega zelenega pokrova, ne pa za namen kmetovanja. Danes že sam župan Leskovar govori o degradiranih območjih, pred kratkim še slišati ni hotel o tem in je venomer poudarjal, da živimo v zdravem okolju. Celo trdil je, da ima dokaze za to, sedaj pa sam, brez vednosti Ministrstva za okolje, naroča okoljske raziskave. Naše mnenje je, da bi bilo območja, ki so kritično onesnažena, potrebno stabilizirali in nujno onemogočili prenos strupov v prehranjevalno verigo. Nikakor pa se ne strinjamo s kmetovanjem na deponiji rdečega blata in kurilniškega pepela, pomešanega z anodno maso, žlindro in drugimi kemijskimi strupi. Rdeče blato je Evropska komisija leta 2014 označila kot nevaren odpadek – rudniški odpadek.

Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov, svinčev oksid, vsebuje tudi natrijev lug ter fluorovodikovo kislino (pravi vodja oddelka za toksikologijo na inštitutu za varovanje zdravja, dr. Lucija  Perharič), zraven tega vsebuje še visoke koncentracije arzena, kroma, živega srebra, ki so vse rakotvorne spojine (mednarodna raziskava narejena leta 2010 ob veliki katastrofi izlitja tega blata na Madžarskem). Rdeče blato je prisotno, z vsemi svojimi strupenimi kemijskimi spojinami in toksičnimi težkimi kovinami, na obeh deponijah, saj so ga po zračnih cevovodih, s pomočjo črpalk, leta in leta pretakali.

Bivši Evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik je izjavil: »Vemo, da rdeče blato vsebuje rakotvorne spojine, vemo tudi kakšni so stranski produkti tega rdečega blata, gre za snovi, ki imajo posledice za zdravje ljudi in vpliv na naravo.« (oktober 2010)

Župana Leskovarja, pobudnika kmetovanja na teh deponijah, ki omenja predhodne raziskave tal, ki jih bodo naredili strokovnjaki, sprašujemo:

  1. Kateri parametri in kakšne geomehanske raziskave bodo izvedene?
  2. Katere posege v tla in nasip je Ministrstvo za okolje dovolilo?
  3. Ali župan sploh ve, da ima nevarno rdeče blato posebne fizikalne lastnosti, ki se ob pritisku fizične sile iz trdnega stanja spremeni v tekoče in to je trajen proces?

Od občine pričakujemo, da pripravi bolj podrobno analizo stanja okolja in celovit pregled nad obstoječimi povzročitelji onesnaženj, saj bo le tako možno pripraviti ustrezne ukrepe za sanacijo tega stanja. Morali bi tudi resno razmišljati o sanaciji več kot desetih gramoznic v katerih je več 100.000 kubičnih metrov v glavnem nevarnih odpadkov, škropiv idr. odpadkov.

O nameri kmetovanja na deponijah rdečega blata in pepela smo obvestili komisarja za okolje Evropske Unije, v kolikor se bo to res zgodilo pa imamo že vse pripravljeno, da vložimo prijavo zoper kršitelje zakona o varovanju okolja na Generalno policijsko upravo  z zahtevkom, da laboratorij, ki je v sestavi policije, naredi kemične raziskave tal in takoj prepreči resno nevarnost za ljudi in okolico.

Branko Štrucl,
Gibanje ZA Kidričevo

Advertisements

Načrt župana Kidričevega: s tovornjaki in piščančjo farmo dokončno uničiti vas Strnišče

november 28, 2017

Sporočilo za javnost

13. novembra smo vaščani Strnišča ustanovili civilno iniciativo, s katero nasprotujemo načrtom občine Kidričevo, da čez celoten južni rob naše vasi postavi logističen in avtoprevozniški center ter piščančje farme.

Občina Kidričevo je s tem namenom konec septembra začela s postopkom spremembe občinskega prostorskega načrta, postopek in spremembe pa je pred vaščani Strnišča vse do zadnjega skrivala. O občinskih načrtih nas niso obvestili ne takrat, ko je o tem odločal občinski svet, kaj šele da nas bi obvestil župan, ko je pobude prejel.

Zanje smo izvedeli šele sredi oktobra, ko smo vaščani od župana zahtevali sklic zbora krajanov. Zbor je bil izveden prejšnji četrtek. V primeru, da ne pristanemo na njegove uničujoče načrte, je na zboru župan vasi zagrozil z izklopom javne razsvetljave in kanalizacije. Takšne grožnje so seveda brez podlage, saj ukrepi presegajo županova pooblastila, vseeno pa zelo jasno kažejo na to, da župan vaščane Strnišča obravnava kot manjvredne, drugorazredne občane.

Ne glede na vse pritiske vaščani Strnišča ostajamo trdno proti načrtom občine in župana. In sicer zato:
– ker ni prav, da občina k nam vtakne vse, česar drugje v občini nočejo, samo zato, ker smo najmanjša vas v občini, ki ne daje veliko volilnih glasov in nima nobenega občinskega svetnika;
– ker smo že zdaj najbolj degradiran kraj v občini z uradno izmerjeno zdravstveno najbolj problematično lokacijo;
– ker je že zdaj naša vas edina v občini, ki že leži dobesedno sredi odlagališč strupov in smetišč (na zahodnem robu vasi imamo odlagališče rdečega blata Haldo, na južnem tovarniško smetišče in odlagališče pepela, na severnem zdravstveno zelo problematično leš jamo na in na vzhodnem tovarno Talum);
– ker občina sama pravi, da je v obstoječi gospodarski coni na vzhodu občine še dovolj prostih površin in ker zato ne razumemo, zakaj naj, kot trdijo na občini, dodaten hrup ne bi smel motiti tamkajšnjih prebivalcev, nas pa bi lahko!?;
– ker preprosto ni pošteno, da je občina postopek umeščanja nove gospodarske cone in farm skrivala pred nami, ko pa bi mi, še posebej pa naši otroci, na katere bodo novi objekti in dejavnosti edino zares in pomembno negativno vplivali ter jim krojili prihodnost, morali biti o tem obveščeni in vprašani prvi.

Predvsem pa županovim načrtom nasprotujemo zato, ker Strnišču ne prinašajo nobenega razvoja in nobene prihodnosti, ampak pomenijo kvečjemu začetek njegovega umiranja in neizogiben konec.

Vir: https://www.facebook.com/civilnainiciativastrnisce/posts/246460902552212


Ptujski aktiv obsoja neupravičeno diskreditacijo novinarke

april 5, 2017

Ptujski aktiv Društva novinarjev Slovenije ostro obsoja namigovanja, ki jih je v pismu direktorici Televizije Slovenija Ljerki Bizilj in odgovornemu uredniku Televizije Maribor Zoranu Medvedu zapisal predstavnik Gibanja »Za Kidričevo« Branko Štrucl. Ta med drugim navaja, da naj bi novinarka Gabrijela Milošič v poročilu z njegove novinarske konference lagala, ter da zaradi sorodstvenih vezi z županom Kidričevega Antonom Leskovarjem ni upoštevala argumentov civilnega gibanja.

Takšna natolcevanja so povsem neprimerna, saj je novinarka svoje delo opravila korektno, vsebinsko podobno smo namreč iz novinarske konference poročali tudi ostali novinarji. Ker je gospod Štrucl svoje argumente predstavil zelo neprepričljivo, smo mu novinarska vprašanja postavljali vsi prisotni novinarji, zato izpostavljanje zgolj ene novinarke (ki pri tem niti ni prednjačila), razumemo le kot željo po osebnem obračunavanju s točno določenimi predstavniki medijev.

Gospod Štrucl je na vsa novinarska vprašanja sicer odgovoril, a na način, ki ni pojasnil naših dvomov v izrečeno, zato ne drži namigovanje, da je novinarka njegove argumente ignorirala. Ti so bili v večini primerov namreč nepovezani s postavljenimi vprašanji, zato jih tudi ni bilo moč upoštevati pri razlaganju problematike.

Opazka, da je novinarka pred novinarsko konferenco kramljala s predstavniki občine, je še ena v nizu, ki služi zgolj kot sredstvo neupravičene osebne diskreditacije. Pred novinarsko konferenco smo se z vodstvom občine  naključno srečali (vsaj) trije novinarji, saj so predstavniki občine tako kot mediji prišli na javno novinarsko konferenco. Pogovora med novinarji in vodstvom občine nihče ne more in ne sme problematizirati, sploh ko gre za uveljavljanje načela nepristranskega poročanja, saj je pridobivanje odziva »obtožene strani« ena izmed ključnih nalog novinarjev, določenih tudi v novinarskem kodeksu. Nihče izmed prisotnih gospoda Štrucla, kot protestno navaja sam, ni pustil čakati več kot pol ure, saj se je novinarska konferenca začela z le nekaj minutno zamudo, ki pa ni bila posledica prej omenjenega.

Z zapisanim želimo še enkrat opozoriti na to, da v Društvu novinarjev Slovenije – Aktivu Ptuj ne pristanemo na osebno obračunavanje posameznikov z novinarji, kar je po našem mnenju edini namen gospoda Štrucla. Če bi bilo drugače, bi namreč omenjeni lahko problematiziral tudi poročanje preostalih medijev, ki s(m)o prav tako izpostavili njegovo šibko argumentacijo ter tudi dejstvo, ki ga Branko Štrucl izpostavlja kot lažno – da je praktično edini član gibanja »Za Kidričevo«. Njegovo pisanje zato razumemo zgolj kot oseben napad na novinarko, ker mu njeno poročanje ni všeč.

Takšno zaničevanje novinarskega dela je nesprejemljivo, je pa to po mnenju Aktiva dober primer, ki potrjuje nujnost kritične presoje tega, kar novinarji slišimo na novinarskih konferencah.

Društvo novinarjev Slovenije – Aktiv Ptuj

Danijel Poslek, predsednik Aktiva

Vir: http://novinar.com/10293


Skrb za čisto okolje

april 3, 2017

Skrb za čisto in urejeno okolje mora postati ena najpomembnejših nalog vsakega od nas, saj že lahko čutimo posledice mačehovskega ravnanja z okoljem. Če se naš odnos do njega v kratkem ne bo spremenil, bodo posledice vse hujše in bodo pomembno vplivale na kakovost našega življenja.

Na območju naše občine se je v zadnjih letih  naredilo veliko za boljše okolje. Očistilo se je veliko divjih odlagališč, zgradili smo zbirni center, kjer lahko občani odložijo svoje odpadke, prešli smo na sistem ločenega zbiranja odpadkov po sistemu od vrat do vrat, itd.

Odpadke ločujemo že na izvoru, torej v naših gospodinjstvih. Tako pomagamo zagotoviti ponovno uporabo koristnih surovin ter ustvarjanje kakovostnega komposta. Če odpadke ločujemo, na urejenih odlagališčih konča le ostanek komunalnih odpadkov. Zaradi tega lahko odlagališča dlje časa sprejemajo odpadke, poleg tega pa tudi manj obremenjujemo okolje in varčujemo z energijo, ki bi jo sicer potrebovali za izdelke iz surovin.

Žal pa v času, ko se zima poslavlja, ugotavljamo, da so naši obcestni jarki še vedno polni embalaže, ki jo nevestni vozniki odvržejo med vožnjo kar skozi vetrobransko steklo svojega avtomobila.

V tem smislu apeliramo na voznike in sopotnike, da embalažo od zaužite hrane in pijače med potjo odložijo v koše za smeti, ki jih premore  vsako urejeno parkirišče, ali to storijo po končani vožnji in embalažo odložijo v domače zabojnike.

Odpadki, ki se nabirajo ob naših cestah pa dajejo neprivlačen videz in zastrupljajo tla. 

Naj nam ne bo vseeno v kakšnem okolju živimo. Organizirajmo se. Poberimo smeti, opozarjajmo svoje bližnje in prijatelje.

Prizadevajmo si, da bi skrb za zdravo in čisto okolje postala način življenja vsakega občana.

mag. Olga Fekonja

Vir: http://www.kidricevo.si


Poziv k odpravi novele Zakona o tujcih in k sprejemu sodobne migracijske politike

marec 29, 2017

Državni zbor je 27. januarja 2017 sprejel novelo Zakona o tujcih, ki oblastem omogoča, da zapre meje za prosilce za mednarodno zaščito (azil). Ker je to v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnim pravom in pravom Evropske unije na področju mednarodne zaščite, je bil že osnutek zakona deležen številnih očitkov. Večina kritičnih komentarjev je bila v zakonodajnem postopku odpravljena z izgovorom, da mednarodni in evropski pravni okvir nista prilagojena “novi situaciji”. Namesto na resni strokovni analizi temelji zakon v veliki meri na politični propagandi, ki se naslanja na hipotetične katastrofične scenarije. Zavesten spregled strokovnih argumentov in politična propaganda zato ne pričata le o zlorabi vladnih pooblastil, temveč napeljujeta na zavestno kršenje ustave in mednarodnega prava.

Poleg tega je zakon policiji podelil nova pooblastila in jo zadolžil za naloge preverjanja ranljivosti posameznih prosilcev za mednarodno zaščito. V interesu vsesplošne krepitve policijskih pooblastil, zniževanja standardov za poseg v pravice in svoboščine posameznika ali posameznice in uvajanja novih prisilnih sredstev (npr. električnih paralizatorjev) Zakon o tujcih po našem mnenju predstavlja korak h krepitvi policijske države.

Ker ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi razprava o zakonu razvodenela, zakon pa postal nekaj normalnega, je bil v organizaciji ZRC SAZU in Mirovnega inštituta izveden posvet z naslovom “Zakon o tujcih kot simptom avtokratske oblasti?” (2. marec 2017, Ljubljana). Udeleženci in udeleženke posveta smo na podlagi razprave oblikovali sklepe, ki jih naslavljamo na različne ustanove in posameznike, pristojne in odgovorne za oblikovanje mednarodne zaščite in migracijske politike v Sloveniji.

Vlado RS in Državni zbor pozivamo, da:

1. odpravi člene Zakona o tujcih, na način sprejema še ene novele, ki bo nova člena 10.a in 10.b izbrisala. Če tega ne bosta storila ta Vlada in ta Državni zbor, poziv velja za vsako naslednjo vlado in državni zbor;
2. sprejme novo migracijsko politiko, ki bo ustrezala sodobni migracijski situaciji ter s hkratnim upoštevanjem načel, zapisanih v mednarodnih konvencijah, nadgradila zastarelo resolucijo o migracijski politiki iz leta 2002;
3. sprejme kontingentni načrt z namenom priprave na ravnanje v primeru večjega števila prihoda prosilcev za mednarodno zaščito;
4. občutno poveča število sprejemov ljudi prek shem preselitve in premestitve;
5. občutno poveča nastanitvene kapacitete in prevzame svoj delež odgovornosti za sobivanje z razseljenimi osebami v globaliziranem svetu.

Varuhinjo človekovih pravic pozivamo, da:
Nemudoma vloži zahtevo za presojo ustavnosti novele Zakona o tujcih.

Evropsko komisijo pozivamo, da:
Nemudoma preuči skladnost novele Zakona o tujcih s Pogodbo o delovanju Evropske unije, Direktivo 2013/32/EU in Dublinsko uredbo.

Občine pozivamo, da:
Zavzamejo proaktivno držo pri reševanju situacije, tako z iskanjem lastnih kapacitet kot iniciranjem političnega dialoga na lokalni ravni. Pasivnost države ne sme postati izgovor za lastno pasivnost, prav nasprotno. Najboljša obramba pred predsodki in sovraštvom je občutek, da lahko k reševanju globalnega problema pomembno prispevamo tudi na lokalnem nivoju.

Podpis na: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSf0KWGpUJhforA94BA51GXrH_jRRt7Nc5bZ_PRSsjya4usfyQ/viewform?c=0&w=1


Župan je torej župan

januar 27, 2017

Ko smo pred petnajstimi leti kot študenti filozofije na enem izmed večernih predavanj fenomenologije sedeli v knjižnici Filozofske fakultete, nas je profesor Tine Hribar vprašal, kaj menimo, da je prva in temeljna naloga, ki ji sledi vsaka oblast? In študenti smo ugibali, ali naivno z idejami, ki so vključevale besede “demokracija”, “državništvo”, “vodenje”, ali pa s kritičnimi črnimi sodbami, ki so vključevale besede “okoriščanje”, “kraja”, “moč”. Profesor Hribar pa nas je presenetil z enostavno mislijo, da je prva in temeljna naloga, ki ji sledi vsaka oblast, da se ohrani na oblasti.

Nadaljevanje na: http://www.vecer.com/zupan-je-torej-zupan-6305554

Dr. Karolina Babič, filozofinja in aktivistka, Mariborčanka

Objavljeno 27.1.2017 v Večeru, v rubriki Pisma bralcev


Nateg v obraz in odpuščanje

julij 13, 2016

»Kultura je bila mnogokrat razlog za spore in vojskovanja in je bila povod za plenjenje in krajo. Umetnost tega nikoli ne počne.« je dejal slikar Bogdan Čobal.

Slednja izjava se me je v včerajšnjem častniku Večer ravno prav dotaknila, da sem ob treh ponoči začel razmišljati, da napišem nekaj malega o svoji izkušnji in zmleti usodi našega kulturno umetniškega društva v lokalnem, javnem prostoru.

Februarja 2015 je KUD Nika na Zvezo kulturnih društev občine Kidričevo poslalo vlogo za sprejetje z namenom sodelovanja na kulturno umetniškem področju v občini. Kljub neodvisnim pozivom nekaterim članov omenjene zveze, ki so pri polni kulturni zavesti zahtevali, da nam odgovorni iz ZKD občine Kidričevo vsaj pošljejo odgovor, odgovora do danes še nismo prejeli. Odnos Zveze kulturnih društev do KUD Nika sem kot gost, pesnik, na Radia Ptuj, oktobra 2015 tudi javno izpostavil. Potem sem novembra 2015 šel na občino Kidričevo. Gospodu Županu sem nesel dokumentacijo o porabljenih upravičenih sredstvih za projekt, že tradicionalno lep dogodek – »Kidričevo teče 2015«, lani tudi »S humanitarnimi koraki«, ter se mu zahvalil za podporo in sodelovanje.

Seveda nisem mogel mimo tega, da županu, kot človeku, ki naj bi slišal kaj se posameznikom in društvom v njegovi občini dogaja, povem nekaj o marginalnem položaju Kulturno umetniško društvo Nika v občini. Spregovoril sem tudi nekaj besed o rezultatih KUD Nika (Nika pomeni boginja zmage), o založništvu društva v Lovrencu na Dr. polju in nekaj dogodkih KUD Nika širom po Sloveniji; o pravljici Kiti plavajo počasi, Esad Babačić, nominacija za najlepšo slovensko knjigo – slikanico, Prihodi Odhodi, Esad Babačić – nominacija za Jenkovo nagrado, Banda, E. Babačić, knjiga o zgodovini hokeja in poklon Slovenskim hokejistom, Jagode ne gledajo na linijo, pesniški prvenec – Boštjan Zupanič, izid plošče kultnega benda V.I.A. Ofenziva z naslovom Bele rože, omenil pesniško zbirko Kitula. V slednji pesnik skozi poezijo spregovori o lepem slovenskem nategu, pa tudi o nesmrtnem Messiju. Županu dam pobudo in omenim kulturne vsebine, delavnice za otroke itn., ki bi lahko prinesle doprinos skupnosti. Potem sem župana vprašal, če lahko on, ki gotovo ve, kaj je dobro za razvoj kulturnega dialoga ter umetnosti v občini, spomni pristojne v ZKD občine, da KUD Nika končno le odgovorijo glede naše poslane vloge. Župan mi reče, da je v ZKD občine Kidričevo za to najbolj pristojna »alfa in omega«, gospa tajnica in naj grem do nje kar sam, saj se on ne rad krega s svojimi sodelavci, oziroma se rad dobro razume z njimi. Tako me občinski oče v imenu občinske kulture pribije na križ. Šok, v imenu enakih možnosti, vam rečem. Komu se lahko pritožiš? se takoj spomnim preroških besed Ivana Krambergerja. Nikomur, v prvi vrsti pa ne tistim, ki so plačani v imenu ljudstva. »Pusti poezijo sine, ni tu denarja nobenega, naj jo pišejo Slovenci, oni tako nimajo kaj izgubiti.« se mi glavi vrti Babačićeva, še vedno zgovorna in aktualna Tranzicijska pesem.

Spokojno odnesem svoj križ daleč od enakih kulturnih možnosti do gospe v občinsko pisarno in jo spomnim, da še v KUD Nika po 9. mesecih nismo dobili njihovega odgovora. »Alfa in omega« gospa iz zveze kulturnih društev občine Kidričevo mi pove, da lahko v roku enega tedna pričakujem odgovor in pomenljivo doda, da je bila Zveza kulturnih društev občine Kidričevo ustanovljena z namenom petja in folklore. Takoj začutim, da se ji jebe za kulturni dialog, kaj šele za umetnost in morebitno kulturno sodelovanje, in da gre v tem primeru le za suvereno izključevanje, pred njo na križ pribitega pesnika & KUD Nika. Fino se me je rešila, si mislim. Vidim, da so res uigrani toti naši Občinarji, in da se jim v resnici sladko jebe za neuvrščene kulturnike, ki so utrujeni od iluzije enakih možnosti nehali trkati na zaprta vrata, ki so rezervirana le še za ustaljeno kulturno elito in preverjeno Severino. Naj omenim, da pa zgledno in odlično sodelujemo s Športno zvezo občine Kidričevo, kar je prava poezija. Ko zapustim vrata občine, parafraziram, kaj mi je »alfa in omega« občinske kulture povedala o namenu ustanovitve ZKD v naši prelepi občini. Kaj je že rekla, samo za petje in folkloro smo bili ustanovljeni. Torej; tako kot mi tukaj pojemo, tak lahko vi plešete, kaj ti tu ni jasno, mi odzvanja v glavi in še kje… Ni čudno, da smo že leta 2014, lani in tudi letos iz zanesljivih virov izvedeli, da Zveza kulturnih društev občine Kidričevo celo ne uspe porabiti sredstev namenjenih za kulturo in umetnost, ki naj bi bila poslednjo zatočišče svobode izražanja slovanske duše…Tako neporabljena sredstva v imenu širjenja poslanstva in kulture v občini, za zaprtimi vrati odgovorni prenašajo iz leta v naslednjo leto. Te ugotovitve kažejo na to, kar je v uvodu tega teksta, o kulturnem plenjenju in kraji, povedal moj trenutni prvi kandidat za »Bob leta 2016«, slikar Bogdan Čobal.

Vse to zagotavlja, da imajo pesniki v 21. stoletju še naprej svojo zatočišče v »cukrarnah«. Iz lokalne percepcije se zdi, da ustvarjalci dobijo svojo minuto slave v prav v hipu smrti, saj se po izkušnji sodeč v lokalni kulturi vedno znova časti smrt kulture, da o rojstvu novega, ki se lahko v okolju razraste kot drevo, sploh ne izgubljamo besed, kaj šele iluzij.

V marčevskem Ravnem polju (reviji, ki izhaja v občini Kidričevo) je gospod župan v intervjuju na vprašanje: »kako bi po 6 letih županovanja ocenili svoje delo in razvoj občine Kidričevo?«, odgovoril. Citiram:

»Ocenjujem, da vsi skupaj zmoremo veliko. Podpora ljudi pri aktivnostih za razvoj naše občine je ključnega pomena. Namreč, naši občani želijo več, in kar je najpomembneje, pri tem želijo tudi aktivno sodelovati, dajejo pobude in predloge ter se povezujejo. Društvena aktivnost naših ljudi daje projektom dodano vrednost, zato aktivnim, željnim in pogumnim, tudi posameznikom vedno stopimo naproti. Društva občine Kidričevo so gonilo k izboljšanju kvalitete življenja, tudi jim je potrebno dati pohvalo. Tako se piše kvaliteta življenja in oni so dokaz za to.«

Kakšno leporečenje neki, lahko o prebranem samo dodam.

Prezir in sprenevedanje, vrženo v obraz, ter ponižanje, ki sem ga kot član kvazi kulturne skupnosti 21. stoletja lahko doživel tudi preko občinskega medija, od ljudi, ki imajo vpliv, zavzemajo pozicije moči in odločanja ter s svojimi potezami brez občutka neposredno hodijo po usodi ustvarjalcev, mi je dalo vedeti, da je dobro ohraniti božansko iskro v sebi in iz križa ustvarjati nove vsebine. Na vprašanje: »kaj je novega?«, lahko odgovorim; vse je isto kot pred vojno, na zahodu nič novega, šofer naprej, potniki za njim, kot mi je večkrat dejal prijatelj Damir, kar lahko zdaj neposredno povežem tudi z bivšim vojnim taboriščem v Kidričevem in aktualnim taboriščem izbrisanih kulturnikov v imenu lokalne institucije kulture.

Pred dnevi sva z velikim človekom, vsestranskim ustvarjalcem, umetnikom Esadom Babačićem, predsednikom KUD Nika, ki je septembra 2014 v Velenju na Lirikonfestu prejel tudi nagrado za 10 letni vrhunski pesniški opus, Čaša nesmrtnosti, malo komunicirala o tem kaj v teh dneh delava. Babačić mi je dejal, saj mi smo vedno bili pridni… Njemu so tisti na pozicijah moči na RTV-ju, ki naj bi delali v imenu naroda, leta 2013 ukinili izjemno radijsko oddajo »Hotel Romantika«, v katero je prinašal multikulturni dialog in bogate kulturne vsebine, zavzemal se je za ranljive, iz vrha družbe odpisane skupine ljudi in na senzibilen, subtilen način postavljal ogledalo dogajanju, času, prostoru, sistemu, kar je zmotilo tiste, ki so imeli moč ukiniti vse, ki so jim preveč dobro postavili ogledalo.
Od takrat naprej so v Sloveniji ukinili še nekaj dobrih medijev, ki so odpirali in krepili dimenzije človekove svobode in povezovanja.

»Ja, ukinili nas bodo, še preden bomo dokončno odšli,« mi pravi.

Zdi se, da so nas že ukinili, še preden so nam dali sploh besedo. Zato je prav, da si jo vzamemo sami. In jaz sem si jo vzel.

Ima dana za »megdana«, bi v tem kontekstu optimistično rekli naši južni bratje in sestre, gostje »Hotela Romantika«.

Pisanje je zame močno zdravilo, ki ima izjemno terapevtsko moč, s katerim poskušam razbijati strahove pred kulturnim dialogom in opozoriti na to, kar se dejansko dogaja tudi na področju kulture pri nas.

Danes ponoči, nekje ob štirih zjutraj, ko nisem mogel spati in me je preganjal ustvarjalni nemir, in sem o svojem in Kristusovem križu razmišljal po tihem, sem se vprašal, zakaj se na zemlji dogaja izključevanje ljudi iz božjega kraljestva.

Takrat sem zaslišal Njegov tihi glas: »odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo«.

Boštjan Zupanič

Izvirno objavljeno 28. marca 2016, na osebnem Facebook profilu Boštjana Zupaniča

Napotilo:
http://www.esadbabacic.si/kontakt/